Storitvena obrt dandanes nlma tistega mesta, kl jl gre. Storitvenim obrtnlkom še vedno nlsmo omogočlll ustreznega položafa, čeprav nl mo-goče zanlkatl očitnega napredka tudl na tem področju. Prolzvodna obrt Ima v prlmerjavi s storitveno očltne prednoatl, saj pri slednjl ne upoštevamo dovolj njenlh spedfičnostl, delo pretežno z rokaml, razmeroma majhen promet Itd. Več o tem sta nam povedala dva obrtnlka.
POKLICI.KIIZUMIRAJO...
Večjo veljavo storitveni obrti
Jožica Tomažin, modistka, lastnica lokala v Židovski ulici, je povedala, da je delo danes težje predvsem zato, ker se je dokaj spremenil način življenja. Pri njej gredo pozimi najbolj v promet kučme. Med kupci prevladujejo mlajše stranke. Starejši ostajajo še zvesti starim modelom, ki pa jih je čedalje težje spraviti v promet. Na vprašanje, ali jo ovira tudi neu-strezna davčna politika, je odgovorila, da temu v glavnem ni tako, seveda, če je dovolj dela.
Rudi Kotar dela kot krojaški obrtnik že 26 let. Šedaj vodi boutique na Trgu osvoboditve. Po njegovem mnenju je treba pri storitveni obrti nujno upoštevati njene sposbbnosti. »Pri meni je delo pretežno strojno, zato ni toliko težav kot pri obrtnikih, kjer prevladuje ročno delo. So pa nevšečnosti drugje. Vzemimo samo nabavo doma naročenega materiala. Tu bi vsekakor morali poenotiti prometni davek. Potrošnik (kupec) ga plača dvakrat. Prvič zaradi prometnega davka pri nabavi in drugič zaradi prometnega davka pri prodaji. Težave so pri uvozu strojev. Takšni pogoji, kot veljajo za delovne organizacije, naj bi veljali tudi za storitvene obrtnike. Ustrezni organi ne upoštevajo, da so stroji nujno potrebni za delo.
Ob vsem tem moram omeniti še cene. Zakaj je moja režij-ska ura za 30 do 40 odstotkov nižja, kot bi morala biti sicer? Že tako ali tako nas peste prehitro spreminjajoči se predpisi, ki določajo, kolikšne so naše številne dajatve. Če zelimo biti konkurenčni, moramo našim odjemalcem priznavati popu-ste. Grosistom n. pr. 30-odstotne. Njih naše poslbvanje ne zanima. Zahtevajo le določen delež.«
V pogovoru sva načela Še nekatere druge probleme. Med drugim je omenil, da ni naklonjen združevanju v večjazdru-ženja. Menil je, da vse to povečuje administracijo, ki si jo storitveni obrtnik ne mpre privoščiti preko nekega razu-mnega obsega.
Glede zaposlovanja delovne sile je dodal, da mladih v določenih strokah storitvene obrti ne bo toliko časa, dokler ne bodo dobili poklici te vrste večje veljave. »Pri nas veljajo le delovni rezuttati, ne formalna kvalifikacija. Lep primer za to je višina osebnega dohodka neke naše delavke. ki ima visok osebni dohodek, ne glede na to, da je brez kvalifikacije. Je pa zato toliko bolj uspešna pri delu.«
Razgovor sva sklenila z ugotovitvijo, da bo njegova prodaja preko grosistov bistveno drugačna, če bodo slednji svoji ceni na debelo pribili ustrezno maržo, stem pa bi dosegfi tudi bolj ekonomično poslovanje.
Franc Capuder