Leto XIV St. 8 Ravne na Koroškem, 15. aprila 1977 Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost Železarne Ravne Ureja uredniški odbor: Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, Int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Skupni samoupravni organi upravljanja železarne Ravne , elavci Železarne Ravne smo lili ?a,rca !977 na 23 voliščih volov Sate za delavski svet de-Heg organizacije, člane skup-S).fa odbora samoupravne delavnih viorrtrole. člane štirih skup-1„ disciplinskih komisij ter debate za delavski svet SOZD ženske železarne. 2arzrn°d 4615 zaposlenih v Zele-ali ni ^avne jih je glasovalo 4160 da • br!h 90 odst., kar pomeni, zel J6 bila udeležba glasovalcev ra visoka. Upoštevati pa mo-0' °>, da je veliko delavcev tudi ^čeno odsotnih. Po posa-sln TOZD oziroma delovnih ud gostih pa je bil odstotek 82 nc be naslednji: jeklarna Qri’ ,, odst., jeklolivarna 94,47 Vač- ’ valjarna 82 odst., ko-9(1 aoICa 95’33 odst., jeklovlek stre-- odst’ kalilnica 97 odst., mat-x ?n deli 93,09 odst., pnev-tarn stro.ii 89,10 odst., vzme-9ft a 95,3 odst., industrijski noži rezalno orodje 94,43 od °dst‘> tJ^ka, energija 100 odst., elek-stro’ nične storitve 92,85 odst., 87 f.Jno gradbeno vzdrževanje Prin °dst-> transport 91,7 odst., kni*Va proizvodnje 86,6 odst., fc,, ,°i® kakovosti 89,7 odst., kom ave in razvoj 95,56 odst., stamTCiala 97,9 odst., družbeni n0st r^ 100 odst., delovna skup-9] g. kadrovsko splošnih zadev odst., delovna skupnost za Urjenje 96,5 odst., delovna IZ VSEBINE ^r°izvodnja slovenskih žele-% *flrn v februarju tipendiranje — dolgoročna I "a‘ožba v kadre klepi zadnje seje delavskega % ueta žel^ame v neuja delegatov: Naše bodo-^ delo arivstveno in tehnično var-% delavcev “ttoljnje urejanje samouprav-% p °dnosov v ielezarni ohx®ram dela predsedstva in lot lIlske konference SZDL v q 1977 °sl°vanje regionalne zdrav-197gne skupnosti Ravne v letu • le . . % O. ekaj rn.2 — vendar svojih % y ^kovanja borcem % pE^ko besed — malo dejanj TŽihouo 77 skupnost za finance in računovodstvo 88,3 odst. S potrebno nad polovično večino glasov vseh delavcev so bili za delavski svet Železarne Ravne izvoljeni naslednji delegati: jeklarna: Paradiž Franc Pušnik Vincenc Božikov Milovan jeklolivarna: Sedelšak Franc Orter Franc Perovnik Franc Trstenjak Janko valjarna: Jelen Jakob Radovič Radivoje Pur Oto kovačnica: Jamer Peter Ošlak Miha jeklovlek: Zorčič Jože Slanič Ivan kalilnica: Videtič Franc Oblak Blaž stroji in deli: Rebernik Rado Kričej Edvard Toplak Vili Božič Irena pnevmatični stroji: Pepevnik Henrik Zorman Ivan industrijski noži: Kaker Branko Tratnik Ivan vzmetarna: Sonjak Peter Cas Jože rezalno orodje: Golob Jože Cokan Miran priprava proizvodnje: Tušek Franc Oder Viktor Jamer Olga kontrola kakovosti: Sirk Erik Polajner Berta energija: Janežič Alojz Gostenčnik Vinko elektrotehnične storitve: Bertalanič Anton Leš Milan strojno gradbeno vzdrževanje: Hrastnik Alojz Ivančič Josip Vrabič Ivan Kovač Anton transport: Krivograd Avgust Strigi Viktor komerciala: Klančnik Ivica Marin Filip raziskave in razvoj: Pšeničnik Jože Voler Vida družbeni standard: Verhnjak Angela Peta ver Alojz delovna skupnost za gospodarjenje: Pešl Maksimiljan delovna skupnost kadrovsko splošnih zadev: Lipovšek Ivan delovna skupnost za finance in računovodstvo: Vidrih Alenka Za skupni odbor samoupravne delavske kontrole so bili iz posameznih TOZD (iz vsake TOZD (Nadaljevanje na 7. strani) Čebine — kraj ustanovnega kongresa ZKS Čebine — majhna gorska vasica nad Zagorjem in Trbovljami, bo 16. aprila prizorišče velike manifestacije — proslave ob 40-letnici prvega ustanovnega kongresa KPS, ki je bil tu, na Barličevi domačiji, v noči od 17. na 18. april 1937. leta. Organizatorji te proslave so prav za-(Nadaljevanje na 2. strani) Voščila mladih Miha Marinko — prvoborec KPS (Nadaljevanje s 1. strani) radi pomembnosti tega dogodka povabili številne informatorje oz. novinarje iz vse Slovenije, da jih podrobneje seznanijo z dogodki, ki so potekali tu v začetku 1937 leta. Vabilu, da sodeluje na tem srečanju, se je odzval tov. Miha Marinko, eden izmed ustanoviteljev tega ustanovnega kongresa KPS. Pred Barličevo domačijo, ki leži precej na samem, nam je tovariš Marinko orisal takratne razmere v revirjih pred kongresom in po njem. Kongres bi moral biti v cerkvici, nedaleč od Barličeve domačije, vendar so organizatorji predvsem zaradi varnosti zadnji trenutek spremenili svojo odločitev ter se prestavili v prostore te kmetije. Tako je postala Barliče-va domačija kraj, kjer se je skovalo precej sklepov, ki so kmalu postali resničnost. Priprave in izvedba je bila v rokah tov. Edvarda Kardelja. Delegati so prihajali iz vseh krajev Slovenije: iz Ljubljane, s Štajerske, Gorenjske. Med njimi so bili najzaslužnejši tov. Edvard Kardelj, Miha Marinko, Franc Farčnik, Franc Salamon, Lojze Hohkraut in drugi. Pot na Čebine takrat ni bila lahka, saj so morali potovati neopazno po skrivnih poteh, večina med njimi je bila pod policijsko kontrolo in prav zaradi tega je lahko trajal kongres le eno noč, predvsem zaradi alibijev. Na kongresu so delegati raz- pravljali o politični aktivnosti slovenskih komunistov, analizirali so položaj slovenskega naroda v mednarodnem gibanju in predvideli fašistično nevarnost, ki je nam, jugoslovanskim narodom pretila. Za delo komunistov in demokratičnih sil so sprejeli dosti sklepov in odlokov, kajti zavedali so se odgovornosti za usodo slovenskega naroda. Večino teh sklepov so podali delovnim ljudem v manifestu. Poudarek je bil na opozorilih, da slovenski narod še nikoli doslej ni bil v taki nevarnosti, saj mu je sovražnik grozil z uničenjem in razkosanjem. Prav zaradi tega je bila potrebna skupna obramba vseh jugoslovanskih narodov in Jugoslavija mora postati demokratična država, urejena kot država bratskih narodov. Želeli so svoj parlament in da že precej stari cilj o zedinjenju Slovencev v svobodni Sloveniji ter slogi slovenskega naroda, ne sme za-mreti. Na kraju svojega pripovedovanja, ki je bilo vseskozi prepleteno z imeni Tito, Kardelj, Salomon, Farčnik, Hohkraut in drugimi, je tov. Marinko ponovil Cankarjeve besede: »Na meni, na mojih plečih delavca — proletarca — leži bodočnost slovenskega naroda — proletarca!« Izrazil je tudi željo, da se 16. aprila ponovno srečamo na Čebinah v še večjem številu. Vida Gregor Proizvodnja slovenskih železarn v februarju Vsak dan v mesecu pomeni 3,330/0 koledarskega časa, če upoštevamo, da ima mesec 30 dni. Februar je imel torej 6,67 °/o manj razpoložljivega časa, in če pri oceni dela v preteklem mesecu jemljemo to kot izhodišče, so bili rezultati dela sprejemljivo dobri. Tudi v primerjavi z mesecem februarjem 1. 1976 je letos dosežena proizvodnja ugodna, saj je imel lanski februar 29 dni, torej en dan več. Proizvodnja surovega železa je znašala le 88 '"/o linearnega plana, ob tem da so v Železarni Jesenice in v Železarni Store celo presegli mesečni operativni plan in doseženi rezultat lahko smatramo za uspe- šen. Elektroplavž v Železarni Store je imel načrtovano 12-dnevno popravilo, ki je bilo tudi uspešno izvršeno. Proizvodnja jekla bi bila v normalnem mesecu nad poprečno mesečno proizvodnjo, saj je znašala 98°/o linearnega načrta. Lani je bila v februarju izredno dobra, saj je bilo doseženo kljub krajšemu mesecu 101 % linearnega načrta. V letošnjem februarju je bila proizvodnja elektro jekla dobra in so dosegli: Železarna Jesenice 98 % načrta, Železarna Ravne 98 % In Železarna Store 118 fl/o oziroma skupno 101 °/o. Zaradi remonta obeh večjih SM peči in potrebe prilagoditve pro- izvodnje potrebam vložka v valjarni so v SM jeklarni na Jesenicah dosegli le 90 % načrta, v Železarni Store pa je bil precejšen presežek, zaradi tega je tudi skupna izvršitev mesečnega načrta proizvodnje 94%. Blagovna proizvodnja je bila v železarnah nekaj boljša kot lani v februarju, pri predelovalcih pa količinsko približno na isti ravni, torej glede na krajši mesec letos tudi boljša. V Železarni Jesenice so izvršili mesečni načrt blagovne proizvodnje 92%, v Železarni Ravne 107 % in v Železarni Store 104 %. Pri ocenjevanju rezultatov dela je nastopila poleg najkrajšega meseca v letu še težava upoštevanja linearnega plana, pri katerem je letna proizvodnja razdeljena enakomerno na vse mesece obratovanja, brez upoštevanja dinamike uvajanja proizvodnje na novih napravah in letnih remontov. To velja predvsem za novo hladno valjarno na Jesenicah, kjer linearni načrt in operativni načrt bistveno odstopata, vendar zaradi težav uvajanja proizvodnje na novih napravah tudi operativnega načrta niso dosegli. Značilne za blagovno proizvodnjo v februarju so dobro izvrševanje načrta in visoke prekoračitve pri predelavi v vročem, medtem ko je bila slabša proizvodnja pri hladni predelavi in pri nekaterih proizvodih končnih izdelkov. V Železarni Store so izdelali prvih 5 traktorjev za prodajo. Pri predelovalcih žice sta Veriga in Tovil presegla mesečni načrt, Plamen in Žična sta pa Štipendiranje naložba Površno spremljanje javnih — tudi polemičnih — razprav o obstoječem sistemu štipendiranja ustvarja vtis o krizi na tem področju. Ali: družba, ki v okviru možnosti nikoli doslej po vojni ni tako dosledno uredila materialne plati študirajoče mladine kot s samoupravnimi sporazumi pred tremi leti, je postavljena na zatožno klop. Kdo pa je v tem primeru ta družba in kdo jo obtožuje? Prvo, družba je v tem primeru združeno delo in druge oblike dela, ki združujejo denar in načrtujejo kadre ter izvajalci izobraževanja. Družba so tudi učenci in študentje kot bodoča kadrovska osnova združenega dela. Kratek stik, ki je povzročil sedanje resnično nekoliko neprijetne zaplete, je torej v smeri — potrebe združenega dela, zmogljivosti šol in njihova mreža — poklicne odločitve mladine. Tu pa je krivda na obeh straneh. Združeno delo ni zadosti dolgoročno načrtovalo svojih kadrovskih potreb določenih strok in smeri; mladina, šole in vsi, ki so dolžni usmerjati mladino v načrtovane stroke in smeri, zahtevam niso v zadostni meri sledili. Posledica je občutno pomanjkanje kadrov določanih strok na eni ter presežek kadrov (predvsem družboslovnih poklicnih usmeritev) na drugi strani. zaostala pod 90% izvršitve, tako da je skupna izvršitev 92%. Letošnji izvoz je bil v Železarni Ravne in v Plamenu v prvih dveh mesecih precej večji od lanskega, kar prispeva * temu, da je tudi skupni izvoz za 6 % večji. Mesečno poprečje Pa še daleč ni doseženo in znaš® vrednostni zaostanek že nekaj nad 3 milijone dolarjev, kar # sedaj opozarja, da si bo treba precej prizadevati za njegov0 pokritje. Letošnja realizacija v februarju zaostaja bolj, kot dopuš°a krajši mesec in je zbirna vrednost prodaje 15 % pod načrtO" vano. Ta vrednost je sicer 8 višja od dosežene v prvih dveh mesecih lani, kar pa nas ne sme zadovoljiti in bi morala biti iz' datno višja. Zanimivo je, da so ? dveh mesecih v vseh delovni* organizacijah dosegli višjo vrednost od lanske realizacije kone° februarja, razen v Verigi, kjer so dosegli praktično isto vrednost Višjo blagovno proizvodnjo so Pa dosegli v Železarni Ravne ’ istem odnosu kot vrednost, ’ Verigi je celo 9% višja kot vrednost, v Tovilu pa 3 %, kar je Pa 16% manj, kot je prekoračen0 lanska vrednost. Stanje naročil se je normali' ziralo za pretežni del osnovn0 proizvodnje. Problematika oskrbovanja sicer občasno nakazuj0 kritična stanja, ki pa še nis° vplivala na proizvodnjo. Trenutno je kritično oskrbovanje z mazutom. Sedanji znaki, da bi b* lahko letošnje leto za proizvodnjo boljše od preteklega, & ugodni. Milan Marolt, dipl. inž. — dolgoročna v kadre Razmere torej niso nerešljiv*j le rešitev ni mogoča v kratke*; času. Zatožna klop zato ne m0!: biti prostor razreševanja nastal' razmer, temveč je to lahko * konstruktiven razgovor obe strani o nastalih razmerah ter % tem dogovor. Tak pa je srni® samoupravnega dogovarjanja 1 sporazumevanja od vsega za' če‘- s0v ka. Ker povezovanje interes' očitno ni enkratno in s sam°j upravnim sporazumom za vsel J dano, je občasno porajanje blemov človeško, da ne rečem nujno. Kajti združeno delo, ki 1 dvaja denar za izenačevanje m* terialnih pogojev za šolanje, * more kar tako prevzeti novih br men, ko na drugi strani ugota^ lja, da letno ne podeli niti p°', vice razpisanih štipendij za ravoslovno tehnične stroke. R*! mer j e med poklici družboslovU , in naravoslovno-tehničnih sm* pa se iz leta v leto še spremimL tako da je danes med študiraj0* mladino že okoli 67% družb slovcev. Neskladje še vedno narašča,2* to bi bilo s strani združen®^ dela nerazumno zatiskati oči Pr dejstvi. Do ukrepov je torej **, ralo priti, kakorkoli so neprijet^ Druge poti tudi ni moglo biti, naj izobraževanje organsko v** ste v združeno delo kot n®P sredna menjava dela. Zato je * c umljivo, da sta tik pred ustano-itvijo posebni izobraževalni ‘KUpnosti za metalurgijo in ko-msko predelovalno industrijo ?t prostor za neposredno me-^aY° dela in izobraževalnih organizacij. Pomembna funkcija teh Kupnosti pa je prav načrtovanje Potrebnih kadrov za mreže šol. » Ae ,v Prihodnje računati tudi smu. n^vy° kakšne študijske meri ali šole oziroma z njihovo Preusmeritvijo. Cii vnec februarja je koordina-Čin i • °dbor za proslave pri ob-nski konferenci SZDL Ravne zpravljal o pomembnejših ju-lelih v letu 1977 in organiziranim Proslav v naš* občini za prvo Polletje letošnjega leta. Praznova-•>a si sledijo takole: **režihovina 77 — 17. aprila vjJradici°nalna akcija »Prežiho-na« bo tudi v tem letu na Pre-, oveni vrhu nad Kotljami. To At ..osrednja proslava ZSMS. Ce CIla se deli na dva dela, in si-n, na pohod mladih in na osred-lik pr*reditev'. Predvideva se ve-a udeležba tabornikov in dru-nii mladine iz vseh občin Slove-ki se bo tako vključila v jjp*Judsko praznovanje 40-letnice Tit •85' rojstnega dne tovariša horf *n 40'fetnice njegovega pri-Veo na ^efe partije. Na tej slo-Ve?.I?osti bo tudi odkrit spomenik t jkemu revolucionarju in pisa-p. — Prežihovemu Vorancu. Dl,J^fetek osrednje proslave se tucf V*^eva °krog 12. ure, ko bo Staf , prihod in sprejem zvezne g fete mladosti, ki prispe prek >n p da> Črne, Mežice, Prevalj itaven na Prežihovino. itnp .ZSMS Ravne na Koroškem pri duje pripravljalni odbor za V Prav° in izvedbo te proslave. sPo J6 fecba vključiti najbolj m.s°bne organizatorje, predstav-st„e republiške zveze in prednike iz Maribora. Ustanovitev OF v Sloveniji — 27. april v ^r°.s'ave naj se bi organizirale Uil(iCn krajih na predvečer praz-koorri' 26' aPrila- OZKPO naj Po i?ln?.ra programe za proslave l^j£*raiih. Proslave organizirajo 25 Žele, aPrila bo ob 16. uri v Domu Uah i ev — kavama — na Rav-p0(i„i. aY,n°stna seja OK SZDL s htvijo priznanj OF. Praznik dela — 1. maj ob^j^rdinacijski odbor predlaga da ‘ skomu sindikalnemu svetu, hje /'Sanizlra skupno proslavlja-Ijn^i ,aznika dela za vse delovne izveau11 °bčane občine Ravne. Za 'Salni Proslave občinski sindi-°dbor SVe^ imenuje pripravljalni skun ki skupno s kulturno l,stro fe *n drugimi pripravi brosln6?- Program ter določi kraj Pa ‘iunja (predlog je stadion revaljah). Praznik občine Ravne a Koroškem — 15. nutja ita0 ^bžčina občine oz. IS SO pripravljalni odbor, ki Železarna Ravne je pred pomembno nalogo načrtovanja kadrov za daljše obdobje, poklici, ki jih najbolj potrebuje, pa so že sedaj med prednostnimi. O tem je že obveščena skupnost zaposlovanja, ki bo med mladino prek šol za šolsko leto 1977/78 izvedla večjo akcijo za izbiro prednostnih poklicev. Železarna bo v začetku maja tudi razpisala potrebne štipendije. Milan Zafošnik izdela celotedenski program praznovanja in program za slavnostno sejo občinske skupščine, na katero so vabljeni tudi predstavniki pobratenih občin iz Srbije in Hrvatske. Letošnja slavnostna seja naj bi bila v Črni. Dan mladosti — 25. maja Za ta dan je predviden shod mladine dne 21. maja 1977 v Mežici. Koordinacijski odbor predlaga OK ZSMS Ravne, da Delavski svet delovne organizacije se je na zadnji, 20. seji, sestal 7. marca 1977. Po treh urah in pol je bila seja prekinjena zaradi obilice gradiva, nadaljevala se je 10. marca. Na tej seji je delavski svet sprejel naslednje sklepe: 1. Sprejme se predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Železarno Ravne. 2. Sprejme se predlog statuta delovne organizacije Železarne Ravne. 3. Predlog samoupravnih splošnih aktov iz točke 1 in 2 tega sklepa se daje na referendum TOZD in delovnim skupnostim, ki bo 9. marca 1977. 4. Za izvedbo referenduma se imenuje komisija v sestavu: Anton Polanc, predsednik, Jože Dornik, namestnik; Janko Dežman, tajnik, Franc Leskošek, namestnik; Rudi Lenassi, član, Sonja Slemnik, namestnik; Konrad Bezjak, član, Lojze Janežič, namestnik; Rudi Lepe j, član, Milan Zafošnik, namestnik. 5. Za sestavo volilnega imenika se imenuje komisija v sestavi: Peter Gregl, predsednik, Anica Tomaž, član, Rajko Jelenko, član. 6. Za 22. marec 1977 se razpisujejo volitve za člane delavskega sveta delovne organizacije, delavskega sveta SOZD Slovenske železarne, skupni odbor delavske kontrole in skupne disciplinske komisije. Sklep stopi v veljavo, kolikor se ugotovi, da so bili na referendumu s potrebno večino glasov vseh delavcev sprejeti vsi samoupravni splošni akti. 7. Izvedbo volitev opravi v tem primeru ista komisija, kot je imenovana za izvedbo referenduma. razmisli o namembnosti shoda in izdela enoten načrt z vključitvijo programa šolske mladine. Na osnovi tega je potrebno določiti najprimernejši kraj za mladince iz naše občine, dan shoda oz. proslavljanja, kulturni in športni program. Nekatere druge prireditve in proslavljanja Koordinacijski odbor je bil seznanjen tudi s programom OK ZSMS Ravne, ki ga bodo izvajali v dneh od 15. do 24. aprila letos in bo deloven (športne igre, okrogle mize, tiskovna konferenca itd.). Slavnostna seja OK ZKS je predvidena med 18. in 23. aprilom s kratkim kulturnim programom, ki ga določita OK ZKS Ravne in OZKPO Ravne. Koordinacijski odbor je zaradi pomembnih praznovanj v aprilu predlagal OK ZKS, da slavnostno sejo izvede v maju. Koordinacijski odbor predlaga vsem krajevnim skupnostim, da svoje krajevne praznike obeležijo z vsemi v tem letu pomembnimi obletnicami. F. R. delavskega Ravne 8. Volivna komisija imenuje za izvedbo volitev po posameznih TOZD oziroma delovnih skupnostih volivne odbore, ki opravijo volitve po predpisanem postopku. 9. Sprejme se zaključni račun za Železarno Ravne za leto 1976. 10. V predlaganem besedilu se sprejema samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Jugobanke s sedežem v Ljubljani za obdobje 1976—1980. Za podpis sporazuma se pooblašča direktor finančno-računovodskega sektorja Edo Javornik, dipl. oec. 11. Sprejema se informacija o zaključnem računu interne banke in delovne skupnosti Slovenskih železarn. 12. Sprejme se sklep o uporabi sredstev sklada skupne porabe po zaključnem računu Železarne Ravne za leto 1976 v znesku 13,653.109,45 din za obratna sredstva do časa, ko jih bo dejansko treba izločiti za druge namene. 13. Sprejme se sklep o uporabi sredstev rezervnega sklada v znesku 47,409.609,41 din v primeru potreb za izplačilo osebnih dohodkov in eventualna plačila nabavljenega materiala. 14. Sredstva, ki so bila na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za razvoj družbenega standarda na nivoju občine Ravne in na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD iz-dvojena po zaključnem računu za leto 1976 za izgradnjo šole na Javorniku, in ostanek sredstev od izgradnje telovadnice v skupnem znesku 13,967.208,63 din, se vročijo pri Ljubljanski banki, podružnici Slovenj Gradec, v višini 13,950.000 din za dobo 21 let po 2-odstotni obrestni meri. Obenem se na podlagi te vročitve najame kredit v višini glavnice, povečane za 75 odst., za dobo 20 let po 4-odstotni obrestni meri za prvih 10 let in 6-odstotni obrestni meri za naslednjih 10 let. Kredit bo odplačevala Železarna Ravne iz sklada skupne porabe. Sklep o vročitvi in najetju kredita izvrši finančno računovodski sektor. 15. Spremeni se sklep z dne 23. 6. 1976 o pogojih vročanja sredstev pri Ljubljanski banki, podružnici Slovenj Gradec, po pogodbi 36/76 v višini 10.000 din iz sklada skupne porabe iz sedanje dobe vročanja 6,5 let in po 2-odstotni obrestni meri na dobo 21 let po 2-odstotni obrestni meri. Istočasno se spremenijo tudi pogoji kredita v znesku 17,500.000 din od sedanjih 4 odst. obrestne mere na 4 odst. obrestne mere za prvih 10 let in 6 odst. obrestne mere za naslednjih 10 let. Spremembo o pogojih vročenih sredstev po pogodbi 36/76 in spremembo pogojev kredita za navedeni znesek izvrši finančno računovodski sektor. 16. Odobri se, da Železarna Ravne vroča v letu 1977 pri Ljubljanski banki, podružnici Slovenj Gradec, vsa prosta sredstva sklada skupne porabe, formiranega iz stanovanjskega prispevka. Tako vročena sredstva, oplemenitena za 75 odst. bančnih sredstev, se najamejo nato pri banki kot kredit za družbeno gradnjo stanovanj, po obrestni meri in z rokom vračila, ki je določen za tovrstne kredite. Krediti se bodo odplačevali iz sklada skupne porabe, formiranega iz stanovanjskega prispevka. Za premostitev časovnih intervalov priliva sredstev in obveznosti za plačilo se dovoljuje najeti premostitvene kredite. 17. Sredstva v znesku 472.516 80 dinarjev, ki so bila na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za razvoj luških zmogljivosti za obdobje od 1976—1980 obračunana po zaključnem računu za leto 1975, se preknjlžijo v poslovni sklad za obratna sredstva. Obračunani znesek se je po zaključnem računu za leto 1976 upošteval kot plačilo akontacije za leto 1976. Pri nas Proslave v prvem polletju 77 Sklepi zadnje seje sveta železarne 18. Sredstva v znesku 789.737,65 dinarjev, ki so bila na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za razvoj kmetijske dejavnosti za obdobje 1976—1980 obračunana po zaključnem računu za leto 1975, se preknjižijo v poslovni sklad za obratna sredstva. Plačani znesek v navedeni višini v letu 1976 se upošteva kot plačilo akontacije za obračun obveznosti po zaključnem računu za leto 1976. 19. Do sprejema sporazuma o uveljavitvi sindikalne liste 77 v železarni velja začasen sklep o višini posameznih 'izplačil. Nekatera veljajo od 1. marca 1977, druga pa že od 1. januarja 1977 dalje. Sporazum o uveljavitvi sindikalne liste je potrebno čim-prej obravnavati in sprejeti na zborih delovnih ljudi. 20. Potrdi se gospodarski načrt za delovno organizacijo Železarno Ravne za leto 1977. 21. Naroča se poslovodnemu organu, da skupaj s poslovodnimi organi TOZD skupnih dejavnosti in DSSS v roku enega meseca izdela predlog plana ukrepov za izvršitev oziroma preseganje gospodarskega načrta in ga predloži v potrditev izvršilnim organom delavskih svetov TOZD, delovnim skupnostim skupnih služb oziroma delovne organizacije (komisijam oziroma odboru za gospodarjenje). 22. V predloženem besedilu se sprejema samoupravni sporazum o temeljih načrta razvoja poslovne skupnosti izdelave in prede- MNENJA DELEGATOV: lave jekla za obdobje 1976—1980. Za podpis sporazuma se pooblašča glavni direktor Železarne Ravne. 23. V predloženem besedilu se sprejema samoupravni sporazum o programu izvajanja pospešene racionalizacije pretoka blaga. Za podpis sporazuma se pooblašča Mihael Lotrič. 24. V predloženem besedilu se sprejema samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ravne na Koroškem. Za podpis sporazuma se pooblašča glavni direktor Železarne Ravne. Za delegate v skupščini skupnosti za varstvo pred požarom se imenujejo: Franc Rotar iz delovne skupnosti skupnih služb, Zvonko Skegro iz TOZD mehanske obdelave in Jakob Paradiž iz TOZD tovarne rezalnega orodja Prevalje. 25. Zavarovanje civilne odgovornosti se poviša za leto 1977 do zneska 600.000 din za osebe in 180.000 din za stvari. Pooblašča se direktor kadrovsko splošnega sektorja, da v bodoče usklajuje višino zavarovanj s porastom cen v posameznem letu. 26. Železarna Ravne pristopa k zavarovalni skupnosti Triglav. Za delegate v konferenci delegatov se imenujejo: za industrijsko rizično skupnost Peter Orožen, Vid Ratej, Darinka Kranjc in Ignac Plevnik, za rizično skupnost osebnih zavarovanj pa Koloman Vrečič. Janko Dežman Naše bodoče delo Pred kratkim smo v naši delovni organizaciji na referendumu potrdili štiri samoupravne akte, s tem pa tudi, da se strinjamo z reorganizacijo podjetja na 20 TOZD in tri delovne skupnosti. Nekaj mesecev poprej smo izvolili samoupravne organe TOZD ter njihove predsednike. Zato nas je tokrat zanimalo, kako so se naši delegati vživeli v svoje delo. Vprašali smo torej nekatere predsednike in namestnike DS, kaj menijo o samoupravljanju na novih osnovah. Pavel Goltnik, TOZD jekloli-varna: Po izvolitvi organov samoupravljanja, ki je bila že pred nekaj meseci, so ti zaživeli šele zgodaj letos. Casa, ko še ni bilo polnih rok dela, nismo izkoristili za obisk šole za delegate, katero je organizirala delavska univerza Ravne. Čakali smo na skupno akcijo, da to opravimo znotraj železarne, pa, kot je znano, letošnjo zimo prespali. Na drugem zasedanju delavskega sveta TOZD jeklarna je bilo od 30 delegatov prisotnih na zasedanju 26 članov. To dovolj kaže zavzetost in odgovornost naših delegatov. Poleg odločitve samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD jeklolivarna In statuta naše TOZD je bila osrednja točka razprave gospodarski načrt TOZD jeklolivarne za leto 1977, ki ga je predtem obravnavala komisija za gospodarjenje. Moram reči, da je zasedenost z naročili v našem obratu zelo slaba. Pesko-met dela samo na dve izmeni. Naš delavski svet zaradi tega izraža zaskrbljenost, saj bomo težko dosegli planirane in vrednostne rezultate dela, zlasti pa ostanek dohodka. Ukrepi za boljše poslovanje morajo biti usmerjeni na znižanje proizvodnih stroškov, na izboljšanje kakovosti in na znižanje odstotka izmečka. Na področju nagrajevanja pa bo treba uvesti stimulacijo za kakovostno delo. / Informiranost o rezultatih dela TOZD mora biti sprotna in celovita. Čas vročitve gradiva delegatom za seje delavskega sveta mora omogočati obravnavo v delovni skupini, kjer delegat oblikuje stališča in pripombe. Sklepi delavskega sveta pa morajo biti posredovani delovnim skupinam o pravem času. S sprejetjem samoupravnih aktov na referendumu smo storili pomemben korak naprej v hotenjih, da postanejo temeljna določila zakona o združenem delu norme ravnanja samo-upravljalcev in vseh družbenih dejavnikov.« Štefan Šteharnik, TOZD komerciala : »Socialistično samoupravljanje na novih osnovah je globoko prodrlo v zavest našega delavca in je postalo materialna sila naše socialistične družbe. O tem priča hiter družbeno gospodarski, socialni in kulturni razvoj, kakor tudi prodor samoupravnih odnosov na vsa področja družbenega življenja in dela. Zavedati pa se moramo, da je stabilnost odnosov v proizvodnji edino zagotovilo za praktično uveljavitev družbenoekonomskega sistema, določenega Pavel Goltnik && V mi d ■H, Stefan Šteharnik z novo ustavo, katerega smoter je neposredno odločanje delavcev o vseh pogojih in rezultatih dela. Kljub delegatski funkciji, kot smo si jo že pred leti zamislili, delegati še naprej ostanejo delavci v združenem delu z vsemi pravicami iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Da delegati še nadalje opravljajo svoje delovne dolžnosti, je bistvenega pomena za delovanje samoupravljanja, zato so delegati — delavci, ki so v stalnem delovnem kontaktu z bazo, vselej sposobni v organu odločanja zastopati resnične interese svoje baze. Sicer pa sem mnenja, da nasploh mora biti stalna in obvezna povezanost med delegati in bazo. Organi samoupravljanja v naši TOZD so bili pred kratkim formirani. Tako je delavski svet že na prvem rednem sestanku sprejel in potrdil vse štiri samoupravne akte, potrdil gospodarski načrt za leto 1977 in izvolil tričlanske komisije za izvedbo referenduma, ki je že za nami, ter potrdil tričlanske centralne komisije. Kakšne so značilnosti novega samoupravljanja? Tu moram re- Jože Kret či, da smo že dalj časa vključen1 v dosledno prizadevanje za st** bilizacijo gospodarstva Cinflacijfj negativna zunanjetrgovinska b>' lanca, porast cen, stagnacija Pf°' duktivnosti itn.). S skupnimi *d’ teresi premagati vse te nezdra®e pojave v družbi in gospodarstvi pomeni zmago. Popoln razvoj s?' moupravljanja naše skupnosti J* perspektiva, za katero se ka” bojevati. Kar pa se tiče slušat®' ljev šole za delegate iz nas* TOZD, o tem vodi evidenco na=" delovna organizacija. Jaz sem * šolo obiskoval in jo zelo ugod® ocenjujem.« Jože Kret, TOZD vzmetarna' »Z reorganizacijo podjetja več TOZD in delavskih svet®' ter drugih organov samoupravljanja imamo sedaj delavci dokjj širši pogled v poslovanje obraj: in delovne organizacije v cel®1' Mislim, da tudi tokrat ne bo d® volj samo ustno in pismeno o®, veščanje znotraj naše TOZD, f ni vselej najbolj učinkovit temveč se bomo morali v bodo®] le večkrat sestajati tudi v del®® nih skupinah. Sicer pa je pov® zava z bazo in delegati dokaj redu, saj smo že v preteklem tu, ko smo izbirali nove d el ega' za delavske svete, gledali, da I z vsakega delovnega mesta po e delegat v DS ali v kakem dr®, gem samoupravnem organu- . tem obdobju je naš delavski sv j imel že dve seji. Prav na zadi" seji pa smo sprejeli nasledri sklepe in stališča: potrdili gospodarski načrt za leto 1® „ sprejeli smo predlog samoupr®! nega sporazuma o združevanj dela delavcev v TOZD in staj®, TOZD. Komisije pa se do sed' še niso sestale. Pri spreje®!* nju gospodarskega načrta vzmetarna smo se seznanili spjj blematiko pomanjkanja naro®. Vendar upamo, da se bo probj® z intervencijo vodstva TOZD merciale izboljšal. Sicer pa td iz naše TOZD obiskuje šolo delegate samo en delegat. Tu i nim, da bi le morali storiti ^ saj bi bilo potrebno, da se te s® udeleži večje število naših de* ga tov.« rezal n®® 1> Silvo Plazi, TOZD orodje: »Samoupravljanje na osnovah se kaže v tem, da -- < pred kratkim sprejeli z a ko® s združenem delu kot te®11. si® Silvo Plazi zdH?Jiitičnega samoupravnega tem ne?a dela. Vzporedno s To7rPa je prišlo do delitve na ttien ^ bodo imele velik po-n; Prt graditvi samoupravlja-zalf pa ni vse- S sprejetjem ' ona smo si zadali nalogo, da in m°ra ta dosledno upoštevati (Tr>S£?k^no izvrševati v bazi Prakt^’ DO’ DSSS)’ ker le s ljal ° izvršitvijo bomo oprav- n_ l. zadane naloge. Samouprav-boli^6 pa bo moralo še do Zaživeti, tako da bo prišlo 0cj, ^oega premika delavskega gr., anja, reševanja sprejetih Za(, P?v 'in nalog, ki smo si jih srne delegati smo si začrtali z h/’ kako naj bi bila povezava je j boljša, bolj učinkovita, kot kal« aj' Zaživeti morajo sindi-bili a skuP*nc, odkoder bodo do-na egati predloge za sprejem iSk samoupravnih organih. Popov,.1*11? najti pa moramo način ainih informacij, ki jih do-bodo ^rak“'čno ni bilo. Delegati baze irrr!0.raii zastopati mnenje so ajti zavedati se morajo, da uPai izvolili tisti, ki jim za-vSe,,°' Potrebno bo nedvomno rnPcj ransko povezati sodelovanje neg bazo, ki ie nosilec riružbe- ki je nosilec družbe-gato sanaoupravljanja, in dele-fUl bb Prek katerega se uresni-samoupravlj anj e. i0 7gan’ samoupravljanja še ni-bi boZ1Veii v takem obsegu, kot E(je 0 Potrebno. Vzrokov je več. je tudi ta, da zelo dolgo ni prišlo do pravega predloga, ali se bomo v bivši TRO organizirali v eno ali dve TOZD. Sedaj, ko je to urejeno, upam, da je potrebna le še volja, povezanost, odločanje vseh zaposlenih, pa bodo tudi organi samoupravljanja dobro in uspešno zaživeli. Tudi 'iz naše TOZD so delegati obiskovali šolo za delegate. Iz evidence prisotnosti je razvidno, da je bil obisk na predavanjih kar dober. Z znanjem, ki so si ga pridobili, bodo nedvomno pripomogli k boljšemu samoupravljanju. Ena 'izmed značilnosti novega samoupravljanja se kaže tudi v tem, da smo se na Prevaljah v bivši TRO združili v eno TOZD. V novo izvoljenih samoupravnih organih so zastopani delavci vseh starosti, največ pa je mladih in iz neposredne proizvodnje. Vsekakor je taka sestava novih samoupravnih organov pogoj za dobro delo, kajti v slogi je moč.« Ivan Tratnik, TOZD industrijski noži: »V naši delovni skupnosti proces samoupravnega organiziranja v skladu z zakonom o združenem delu še teče. Težko je že Alojz Janežič sedaj oceniti samoupravljanje na novih osnovah, pričakujem pa od tega veliko. Smatram, da je nova samoupravna organiziranost železarne taka, da spodbuja in omogoča vedno večjemu številu delavcev dejanski vpliv na gospodarjenje ter odločanje o razporeditvi dohodka. Vedno večjo pozornost bomo morali zato posvetiti dobremu delu v vseh sredinah, da bodo nove TOZD imele tudi solidno materialno bazo. V naši TOZD so izvoljeni že vsi samoupravni organi. V tem predhodnem obdobju se je sestal delavski svet že dvakrat. No drugem zasedanju smo obravnavali in sprejeli gospodarski načrt za letošnje leto za železarno v celoti in posebno za naš obrat. Danes lahko rečem, da so se delegati aktivno vključili v obravnavo tega, za nas zelo pomembnega dokumenta, dali tehtne pripombe, ki smo jih posredovali naprej. O obisku šole za delegate za našo TOZD nimamo evidence. Sicer pa moram reči, da smo zainteresirani, da bi naši delegati le morali v prostem času obiskovati to šolo. Namreč, zavedamo se, da le vsestransko razgledan delegat lahko pomaga sredini, 'iz katere prihaja. Sicer pa moram povedati, da do sedaj delegatski sistem še ni v popolnosti zaživel iz najrazličnejših vzrokov, ne nazadnje tudi zaradi slabe organiziranosti. Z novo samoupravno organiziranostjo smo te pomanjkljivosti delno odpravili in so sedaj delegati bolje povezani s svojimi sodelavci, katerih interese in hotenja so dolžni zastopati v samoupravnih organih na nivoju TOZD, OZD in samoupravnih interesnih skupnosti. V novih TOZD se bomo morali bolj zavedati svojih obveznosti in odgovornosti kot samo-upravljalci in upravljalci družbenih sredstev. V zavest nam mora priti lastnost delavcev v sleherni TOZD za boljše izkoriščanje kapacitet in ne nazadnje boljšo organizacijo dela, uvajanje sodobne tehnologije in v vse to vključiti slehernega sodelavca.« Alojz Janežič, TOZD energija: »S sprejetjem nove ustave, predvsem pa s sprejetjem zakona o združenem delu nastajajo v samoupravljanju novi odnosi. Samoupravljanje postaja last delovnega človeka, je pa pogojena z osveščenostjo in zavestjo. Veličina je v zakonu o združenem delu napisana in opredeljena, in se moramo za njeno resnično predstavo v življenju vsi potruditi, tako da bomo čim hitreje in čim popolneje odpravljali pomanjkljivosti, ki se kažejo npr. v premajhni prizadevnosti za neposredno informiranje prek delovodij in vodij delovnih skupin. To je nekaj problemov, ki jih bomo morali reševati, če bomo hoteli ustvariti pogoje za dogovarjanje, ki je osnovno pravilo samoupravnega odločanja na novi podlagi. Današnja vloga delegata, ko je celoten delegatski sistem šele v zametkih, ni niti najmanj prijetna dolžnost delavca. Delegati, ki naj bi delovali v samoupravnih interesnih in družbenopo- litičnih skupnostih, bi naj po sedanjem načinu delovanja bili pravi eksponenti družbenoekonomskih odnosov. Zato tudi mislim, da je na tej pionirski poti potrebna vsem našim delegatom vsestranska pomoč (šola za delegate itn.) Na vprašanje, kako so v naši TOZD zaživeli organi samoupravljanja, bi danes težko objektivno ocenil aktivnost samoupravnih organov, da ne bi dejal: »Vsak berač svojo malho hvali.« Do pravega samoupravljanja na nivoju TOZD še niti ni moglo priti, saj smo šele pred kratkim sprejeli dva temeljna, akta. Sicer pa se je naš delavski svet po izvolitvi sestal štirikrat in obravnal probleme, ki so bili predmet razprave na delovnih skupinah. Tudi komisija za kadrovske in splošne zadeve pri DS TOZD se je sestala in obravnavala kadrovske probleme. Sicer pa ob tako široki aktivnosti, kakršna je bila v obdobju enega leta, je nujno, da je v samoupravnih odnosih prišlo do sprememb. Vendar pri tem ne moremo pričakovati večjih sprememb v tako kratkem času. Samoupravljanje smo pričeli uvajati pred 27 leti in smo za prejšnjo posredno obliko potrebovali skoraj tri desetletja. To pomeni, da ta proces ni enodnevna sprememba, ki naj pokaže rezultate že takoj po sprejetju zakona o združenem delu. Rezultati bodo odvisni od našega splošnega in političnega dela, kar naj v prenesenem smislu pomeni, kar bomo sejali, bomo tudi želi. Sejati pa moramo že sedaj tudi tam, kjer je generacija, ki prihaja, to je v vseh oblikah obveznega In neobveznega šolanja in izobraževanja. Ljudem moramo dati to, kar sedanji generaciji delovnih ljudi manjka. Tu predvsem mislim na predznanje na področju samoupravljanja. Le na tak način bomo lahko izpolnili vrzeli, ki so sedaj ob uveljavljanju novih samoupravnih odnosov vidne.« F. Rotar Zdravstveno in tehnično varstvo delavcev I. DEL — MEDICINA DELA Ne nameravam seveda pisati o medicini dela po dolgem in počez; to je obsežen del medicinske vede. Ze danes bi jo morali deliti v fiziologijo dela, medicino poklicnih bolezni in higieno dela, da ne govorim o ekologiji in psihologiji dela, brez katerih medicina dela ne more. Na poseben način pa se medicina dela vključuje v interdisciplinarno ergonomijo, to je biološki aspekt znanosti o delu. Upam, da se bralec tega kompliciranega uvoda ni ustrašil; pisal bi res rad le o tisti medicini dela, ki jo delavec pozna iz lastne izkušnje in ki naj bi jo doumel, da bi jo pomagal razvijati in obračati v svoje dobro. Medicina dela — kaj je to? Delavec jo doživlja predvsem skozi obratno ambulanto. Kadar je bolan — ali pa tudi takrat, ko bi le rad bolniški stalež — se oglasi pri svojem obratnem zdravniku. Obravnava je taka, kot smo je vajeni v zdravniških ordinacijah; najprej gneča v čakalnici, potem pri zdravniku, marsikdaj napotnice za rentgen, laboratorije in razne specialistične posvete, nato recepti za zdravila, kake injekcije in sklep o delazmožnosti. Za veliko pogovarjanja ni časa. Ljudje se potem vprašajo: v čem pa je ta medicina dela? Saj je ordinacija prav takšna kot kakšna splošna ambulanta. Ali res ni razlike? Kadar pride delavec na zdravniški pregled, je treba vendarle vselej odgovoriti tudi na vprašanje o delazmožnosti. Na to vprašanje zdravnik v splošni ambulanti — ki naj praviloma ne bi obravnaval delavcev — le redko odgovarja. Ocenjevanje delazmožnosti je težavno in kot bomo še videli, marsikdaj problematično, ker zdravnik nima dovolj informacij, da bi zanesljivo odločal. Ivan Tratnik Ustrezno zaščiten delavec Ocenjevanje začasne dela-nezmožnosti ni zgolj zdravstveni problem — da bi namreč bolniku zagotovili počitek v času bolezni. To je tudi močan ekonomski problem. V poslovnem poročilu regionalne zdravstvene skupnosti Ravne za leto 1976 beremo, da je bilo lani toliko izostankov z dela, kot če ne bi kolektiv z 2231 delavci opravil niti enega delovnega dne (aktivnih zavarovancev v regiji 52.203). Delavci lahko postanejo tudi trajno nezmožni za delo; v letu 1976 je v ravenski regiji bilo ocenjenih za invalide I. kategorije 67 oseb, za invalide II. kategorije 30 oseb ter za invalide III. kategorije 97 oseb. Začasna in trajna delanezmožnost predstavlja hudo breme za sklade zdravstvenega in invalidskega zavarovanja. O začasni delanezmožnosti najprej odloča obratni zdravnik, na naslednjih dveh stopnjah pa zdravniške komisije. O trajni delanezmožnosti odločata na predlog obratnega zdravnika prvo, oziroma drugostopenjska invalidska komisija. Medicinec dela naj bi imel ključni položaj v vsem tem procesu odločanja; v tem je njegova pomembna in specifična vloga. Toda zakaj prav on? Zakaj ne, recimo, internist ali kirurg? Če hočemo odločati o dela-zmožnosti, moramo natančno poznati dve stvari: na eni strani zmožnosti človeka za delo, na drugi strani pa zahteve, ki jih tem zmožnostim postavlja delovno mesto. Medicinec dela naj bi od vseh zdravnikov najbolj poznal oboje. Vrnimo se k našemu prvotnemu vprašanju: v čem naj bi bilo kurativno delo v obratni ambulanti posebno? Sedaj lahko odgovorimo: obratni zdravnik praviloma odloča tudi o delazmožnosti. Za ta postopek pa naj bi razpolagal z informacijami o zmožnosti človeka in o zahtevah na delovnem mestu. Obratna ambulanta, predvsem pa dispanzer za medicino dela, opravljata nadalje preventivne zdravstvene preglede delavcev. To je druga oblika dejavnosti medicine dela, ki jo delavci najbolj poznajo. Predpisujejo pa jo zakonski predpisi. Ko delavec nastopi delo, ga delovna organizacija pošlje na zdravstveni pregled. Ugotovilo naj bi se, ali so delavčeve telesne in duševne zmožnosti v skladu z zahtevami na delovnem mestu, za katerega je predviden. Pozneje, ko je delavec že v delovnem razmerju, je pri delu največkrat izpostavljen obremenitvam, ki bi utegnile škoditi zdravju. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih jih našteva ter hkrati predpisuje, kako pogosto je treba te preglede ponavljati. Njih smisel je v pravočasnem odkrivanju začetnih okvar zdravja ter primernem ukrepanju, da se te okvare ne bi povečale. Delavec se na delovnem mestu seveda stara, s staranjem in boleznimi, ki jih je prestal, se spreminja tudi njegova delazmožnost. Spreminja pa se tudi delovno mesto. To, kar je potrdil nekoč prvi pregled, že davno ni več res. Zato je treba znova in znova raziskati skladnost med delavčevimi zmožnostmi ter zahtevami delovnega mesta. Preventivni zdravstveni pregled ne sme biti formalističen; to pomeni, opravljen na neki splošen način, ne da bi raziskal posledice škodljivosti, ki jim je delavec izpostavljen, zgolj zato, da je gospodarska delovna organizacija krita pred inšpekcijo dela, zdravstvena delovna organizacija pa prodala svoje storitve. Če je, recimo, delo fizično težko, je pri pregledu treba preizkusiti fizično zmogljivost na bicikel ergo-metru. Če je na delovnem mestu ropot, je treba preizkusiti sluh z audiometriranjem, če delo zahteva dober vid, le-tega raziskati z orthoratorjem — da nam le nekaj primerov za ilustracijo. Toda ne le pregled naj bo smiseln, temveč tudi ukrep, ki mu sledi. Ti ukrepi so mnogovrstni: od informiranja delavca o zdravstvenih ugotovitvah, do nasvetov delovni organizaciji. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev je zastarel, v zasnovi je že nov. Ta naj bi zlasti ovrednotil sodobnejše obremenitve pri delu, ki jih stari ni dovolj; naj bi uvedel daljše roke za celostne preglede ter znova uvedel ciljane preglede, s katerimi se razišče posledico ene same škodljivosti — na primer okvaro sluha z avdio-metrijo ali zastrupitev s svincem v proizvodnji oziroma predelavi te kovine. Na tak način bi pregledi postali bolj smiselni in tudi denar zanje bi se bolj pravilno prerazdelil. Nekateri delavci, ki v skladu s sedanjim pravilnikom pridno hodijo leto za letom na celostne preglede, si kdaj pa kdaj mislijo, da to vsakoletno preverjanje zdravja na neki stereotipen način nima pravega smisla. Zdijo se jim odveč. Tako pogosto preverjanje celostnega zdravja je res mnogokrat odveč, zlasti kadar vsebinsko ni dovolj popolno. Meni se zdi, da bi tako — vsebinsko poglobljeno — preverjanje zdravja ter skladnosti med zmožnostmi delavca ter zahtevami na delovnem mestu moglo slediti v 3 do 5-letnih razmakih; pri mlajših ter manj eksponira-nih osebah redkeje, pri starejših in bolj eksponiranih osebah pogosteje. Ciljano raziskovanje posledic posameznih škodljivosti pa bi bilo ustrezno pogosto — od 1 meseca (pri ekspoziciji svincu naprimer) do 1 leta. Delavec se torej sreča z medicino dela kot bolnik v obratni ambulanti, če gre za poklicno bolezen, tudi v dispanzerju za medicino dela, na drugi strani pa v okviru preventivnih zdravstvenih pregledov. V obeh primerih je treba odgovoriti med drugim na osrednje vprašanje o delazmožnosti; vprašanje, ki vsebuje medicinski, humani in ekonomski aspekt. Delavca v stiku z medicincem dela, v katerem vidi predvsem zdravnika, zanima v prvi vrsti zdravje ter morda riziko za zdravje, ki mu je pri delu izpostavljen. To ga predvsem vpraša. Delovno organizacijo na drugi strani zanimajo v prvi vrsti začasna in trajna nezmožnost za delo ter analiza škodljivosti na delovnem mestu. Gre za sorazmerno ozek krog vprašanj, mnogo ožji, na kakršnega naj medicina dela odgovarja. Tako tudi odgovori ostajajo le na površju in ne rešujejo stvari. Pogost je dialog o absentizmu, o odsotnosti z dela. Res konec koncev zdravnik opraviči odsotnost z dela zaradi zdravstvenih indikacij ter zato — sicer neizrečeno — stoji tam kot nekakšen »krivec« za stanje. Toda vzroki, ki so zavarovanca pripeljali do tega, so izredno raznovrstni. Segajo od gospodarske recesije, neurejenega otroškega varstva, alkoholizma do epidemije gripe in resne bolezni. Drug tak pogost razgovor med gospodarstvom, zdravstvom in invalidskim zavarovanjem teče okrog iskani a delovnih mest za invalide III. kategorije, tiste torej, ki za svoje dosedanje delo niso več zmožni, bi pa lahko delali kaj drugega. Delovna mesta zanje je praviloma težko najti. Ne glede na vso zapletenost teh dveh problemov želim bralca opozoriti, da je za njuno reševanje prvi pogoj, če poleg diagnoze bolezni prizadetega delavca poznamo tudi dobro diagnozo zahtev na delovnem mestu. Seveda imamo delovna mesta opisana. Deloma imamo tudi podatke, kakšna je tam klima, kakšen ropot, kakšna razsvetljava, kakšen prah, da, opisane so celo psihofiziološke zahteve. Kljub temu pa so podatki obi- čajno nepopolni in marsikdaj zastareli. Človek se mora vprašati, kako je mogoče uskladiti dve stvari med seboj, ne da bi ju poznali dovolj ali poznali s prave strani; Prav tako pa se nam godi P11 ocenjevanju delazmožnosti, ko ne poznamo dovolj delovnega mesta, a tudi delavca le preveč enostransko — recimo z vidika nekaterih medicinskih specialnosti. In tako smo pri pomembnem vzroku za težave pri oceni začasne in trajne delanezmožnosti oziroma pri problemu absentizffl3 In invalidskih postopkov. Upam, da sem bralca že pre' pričal o naslednji izredno P°' membni nalogi medicine dela-analizi in zdravstveni oceni delovnega mesta. Naloga kajpada ni le medicinska, temveč torišč za teamsko delo. Pri tem ne gte zgolj za ogledovanje in opisovanje delovnega mesta, temveč za objektivne meritve. Sele podatek, izražen v primernih merski" enotah, daje dobro podlago za oceno delazmožnosti. Ta dejavnost je pri nas še vse premalo uveljavljena, njen P°' men še nezadostno spoznan. Tudi tehnike za analizo delovneg3 mesta, kot metode so nepopol°e in potrebne izboljšav. Te tehnike in metode zlasti zaostajajo za tehnikami in metodami, s katerimi v medicini preiskujemo človeka in merimo njegove zmogljivosti. Tako se ni mogoče ognit; nesorazmerju med informacija011 o zmogljivosti človeka in zahtevami na delovnem mestu, pa če' tudi smo ga analizirali. Na koncu naj omenim še en® nalogo medicine dela — namrf tehnike za hitro odkrivanj3 zdravstvenih okvar pri množic' ljudi (populaciji). Medicina del3 predstavlja v tem pogledu nekakšno prvo fronto. Tako recii°° testira s posebnim instrumento"3 večino vidnih funkcij ter tak odkrite paciente z defekti pošlJ3 v obravnavo k okulistu. Ali cimo pri rizični skupini starej3 od 45 let išče rizične faktorje z3 obolenje srčnih žil (koronarop3' tije) ter ljudi s pozitivnimi izvid napoti h kardiologu. Medicin3 dela naj bi izvajala te preiskav^ naj pa bi tudi iskala nove metod in tehnike zanje. Medicina dela ima dispanzef' sko metodo dela. To pomeni, “ aktivno varuje zdravje delavce — da zanje skrbi, tudi če ga de' lavci sami ne bi Iskali. Medicin dela ukrepa sicer individualn0’ hkrati pa tudi epidemiološko; *. pomeni, da ne obravnava zg°'J posameznika, temveč iz posame?' nih dogodkov sklepa na pojav 1 se loti tudi pojava. Tako reci n1, pri bolniku s silikozo ne oPra]'l zgolj diagnostičnega postopk ter bolnika zdravi (kolikor se d3" temveč hkrati išče še druge tak bolnike; če ugotovi množično5^ obolenja v neki proizvodni dv° rani, si prizadeva za ukrepe, ^ naj ta pojav eliminirajo. Bralcu sem tako skušal Pre , staviti nekaj pojavnih oblik m® dicine dela, nekaj, ki so mu osebnih izkušenj dovolj zna°' ter nekaj, ki bi jih moral k3, delavec — torej varovanec, “ mu gre skrb medicine dela — znati. Na tem predznanju bi r3. gradil predlog za gradnjo 0 delka za zdravstveno in tehnicn, varstvo delavcev v Železa00 Ravne. Pri tem naj bi šlo za d* Skupni samoupravni organi upravljanja železarne Ravne (Nadaljevanje s 1. strani) Po eden) in iz delovnih skup-°sti izvoljeni naslednji delavci: ac Jože, Topalovič Ljubiša, °zič Ivan, Miklavc Franjo, reznik Milan, Krof Karel, 'bnik Jože, Knez Ferdinand, ^azovnik Vlado, Pori Emil, Pa-naJ,IZ Jakob, Sedelšak Jože, Prednik f0ze’ Brankovič Dušan, Leč-h"t Mirko, Vrhovnik Ivan, Zleb-T Jože, Mikic Stanko, Dover eodor, Tomc Marija, Ulcej ranja, Gorenšek Janez, Smolak Kristina. ^ skupno disciplinsko komisijo ^ L jeklarna, jeklolivama, va-fenr?3’ kovačnica, jeklovlek in junica so bili izvoljeni: Pro-„nc, Leon za predsednika, Na-Se^n|k Filip za namestnika pred-,a ter za člane oziroma na-j /mike: Kos Ivan, Razdevšek «, Mesareč Alojzija, Trup Rus Kristijan, Eremut Matjaž Mirko, Klančnik A°,JZ’ Abraham Marjan, Ugrin jQ °n. Paradiž Maks, Koprivnik P ze °d Gradisa Ravne in Svetec anc od Gradisa Ravne, ijkupno disciplinsko komisijo Str •• str°R *n cldi, pnevmatični Da industrijski noži, vzmetar-V ].ln rezalno orodje so bili iz-Pik M’ Slavič Alojz za predsed-Pr h’ Kordež Ivan za namestnika edsednika ter za člane oziroma riil’Tlestnikc: Kokol Stefan, Kres-Ad' ^'i-iko. Franc Marija, Pavše I *■ Šteharnik Silva, Erjavec j... n. Mlinšek Jože, Skudnik Ma-Ma * *er Ferdo in Gregor in od Viatorja Prevalje, f^^kupno disciplinsko komisijo korit Priprava proizvodnje, elekt °la kakovosti, energija, g ^trotehnične storitve, strojno Port vzdrževanje in trans- klat S° izvoljeni: Smrtnik And Za Predsednika, Rotovnik Pik ^ za namestnika predseduj ter za člane oziroma na-Vafti 'ke: Pavše-Golob Marija, 1 , Jakob, Čeplak Marija, štt-Vn*k Metod, Kranjc Anton, Uc Zdenka, Zagernik Rok, MODROSTI 2elje moža hodijo peš, želje že-etijo. * £ v°zi^no roko ni mogoče narediti * puščica še tako ravna, strni ^eTesa in zareze se ne da loti z njo. S°fattb«. ki živi v vodnjaku, pre-lca °oseg neba po robu vodnja- Veka 0 reševanje »pravega člo-Pril_ r!a pravo delovno mesto«, ^ifno lan-i° dela človeku, teh-ip j_, varstvo, a tudi približanje bolnik Ivanje skrbi za delavca — Paaii0rn Pa s podatki v njem delo in delovanju zdravniških z*ram° problematiko posa- komisij. Finančni del pa povzema o s 'h OZS. Splošni del poroča osnove financiranja dejavnosti deC°Upravni organiziranosti in zdravstvenih skupnosti, analizira anju skupnosti ter o pre- posamezne vire dohodkov in pri- Nak.odra.ne vode breme skupnosti nespremenjen) in je najnižji v SR Sloveniji. Nesreč pri delu in poklicnih obolenj se je v regiji pripetilo 4204, kar je za 191 primerov več kot leta 1975, vendar se je število izostankov z dela zaradi nesreč zmanjšalo za 4,7% (skrajšanje izostanka za 1,5 dneva). Nesrečo je utrpel vsak 12 zavarovanec. Zdravniška komisija Zdravniška komisija I. stopnje se je skupno sestala 348-krat in je obravnavala 26.410 primerov. Zahtevek je bil 82,3% potrjen in v 17,7 % zavrnjen. Od zavrnjenih primerov se jih je 6,4% pritožilo na zdravniško komisijo II. stopnje. Le-ta je obravnavala 301 primer in le v 76 primerih ugovorom ugodila v celoti, v 53 primerih pa delno. DOHODKI ZA IZVAJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OZS V OKVIRU RZS RAVNE NA KOROŠKEM ZA LETO 1976 Osnove financiranja in prispevne stopnje S sprejetjem okvirnih delovnih programov zdravstvenega varstva za posamezno OZS za leto 1976 in temeljnimi kazalci razvoja SR Slovenije ter načeli politike razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebno, skupno in splošno potrošnjo, kot jih je zastavila resolucija o družbenoekonomski politiki v Sloveniji, so bile postavljene osnove financiranja regionalnih zdravstvenih skupnosti. Te osnove so za sklade zdravstvenih skupnosti pomenile 11,1% povečanje globala dogovorjenih sredstev iz leta 1975. Za RZS so na omenjenih osnovah financiranja skupne potrošnje znašala dogovorjena sredstva 303,765.000 din ali 89,8 vseh dohodkov. Konec leta smo na podlagi večjega porasta cen od resolucij skih predvidevanj in daleč preseženih dogovorjenih programov dejavnosti vršili postopek valorizacije dogovorjenih sredstev do višine vseh natečenih dohodkov RZS. Prispevne osnove kot instrument zbiranja prispevkov so bile v letu 1976 za čas od 1. 1. do 31. 3. enake onim iz leta 1975, od 1. 4. 1976 dalje pa so veljale nove, kakor so bile predložene na 8. sejo skupščin OZS naše regije. Skupna poprečna letna stopnja za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev (9,52 % = 7,49 % + 2,3 %) je bila višja od korigirane za refundacije v letu 1975 le za 0,20 točk, kar gre vse na račun višje stopnje za investicije (za 0,24 točk). Finančni načrt in njegova realizacija RZS je sprejela plan sredstev in njihovo potrošnjo v letu 1976 kot zbir planiranih dohodkov in izdatkov vseh OZS v regiji. Vseh dohodkov smo planirali v višini 338.264 tisoč din, dohodkov za kritje izdatkov izvajanja zdravstvenega varstva pa 302.808 tisoč din, kar je pomenilo 6 % več, kot smo potrošili v letu 1975. Do 31. 12. 1976 se je na žiro račun regije doteklo skupno vseh dohodkov 359.697 tisoč din, kar pomeni prekoračen plan za 6,34% oz. 21.433 tisoč din. Odstotki realizacije po OZS so: Dra- vograd 100,05% (najnižje!), Radlje 107,26%, Ravne 105,90%, Slovenj Gradec 110,53% (najvišje), Velenje 106,53% in Mozirje 104,36%. Global dogovorjenih dohodkov (družbeni dogovor SRS o razporejanju dohodka), ki smo ga povečali za nedosežene dohodke v letu 1975 (OZS Mozirje 62.000 in izvenbilančni dohodki 13.000 din), je bil realiziran v višini 106,99 %. Presežek plana je rezultat porasta sklada bruto OD za 18,7 % na leto 1975, medtem ko smo planirali 10,8% stopnjo rasti. V postopku za valorizacijo dogovorjenih sredstev so zbori združenega dela vseh občin (v Slovenj Gradcu bodo sklepali še v marcu) sklenili, da se dogovorjena sredstva valorizirajo do višine realiziranih dohodkov. Iz skupnega dohodka smo izločili v rezervni sklad, za investicije v zdravstvo, anuitete in republiško solidarnostno in vzajemno združevanje 42.696 tisoč din, tako da so znašali čisti dohodki, namenjeni pokrivanju stroškov 'izvajanja zdravstvenega varstva 317.001 tisoč din. Plan je bil presežen za 4,7% ali 14.193 tisoč din. Če pogledamo še realizacijo iz-datkovne strani regijske bilance, ugotovimo, da smo v regiji potrošili za 6,4 '“/o več, kot smo planirali. Skupni izdatki so znašali 322.254 tisoč dinarjev ali skoraj 19.500 tisoč več, kot je predvideval plan. Pri tem so izdatki za neposredno zdravstveno varstvo dosegli 111,6 % plana, denarna nadomestila le 83,45 % (zaradi prenosa izplačevanja nadomestila OD za podaljšan porodniški dopust na skupnost otroškega varstva SRS), drugi izdatki pa so ostali na planirani ravni. Odstotki realizacije planiranih izdatkov po OZS so znašali: Dravograd 103,2%, Radlje 102,83%, Ravne 106,78 %, Slovenj Gradec 104,5%, Velenje 106,7% in Mozirje 112,95 %. PRISPEVKI NA OSEBNE DOHODKE DELAVCEV DRUŽBENEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA T.i. izvirnih dohodkov, ki tvorijo 86,3% vseh dohodkov, je bilo v RZS Ravne v letu 1976 realiziranih za 21,47% več kot leta 1975. Indeksna povečanja so na posameznih postavkah zelo različna zaradi različne prispevne stopnje (leta 1975 0 stopnja za prispevek 'iz dohodka 1,00%, leta 1976 2,03%, ker so vključena sredstva za investicije), ter prenosa preveč zbranih prispevkov iz dohodka leta 1975. Prispevki za zdravstveno varstvo upokojencev in kmetov Prispevkov za zdravstveno varstvo upokojencev, ki v strukturi vseh dohodkov znašajo 9,6 %, smo realizirali za 23,4% več kot leta 1975. Vendar so tudi izdatki za to kategorijo zavarovanih oseb porastli v poprečju za 16,4%, tako da dohodki pokrivajo 58,2 % vseh izdatkov (v Velenju le 51,3%). Prispevka od kmetijske dejavnosti zrno zbrali za 15,4% več kot leta 1975, plan pa je bil realiziran s 113,9% (OZS Mozirje le 100,95% plana.). Izterjava prispevka je bila v poprečju regije slabša — 82,7 % tekoče obremenitve in zaostankov, saj je bila v Mozirju le 72,7%, v koroških občinah pa od 81,5% do 92,4%. Odstotek pokrivanja izdatkov oseb kmečkega zavarovanja se je zaradi sorazmerno visoke potrošnje v OZS Mozirje povečal le za 6 odstotnih točk. IZDATKI ZA IZVAJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OZS V OKVIRU RZS RAVNE NA KOROŠKEM V LETU 1976 Skupni izdatki in njihova struktura V RZS Ravne je bilo v poslovnem letu 1976 potrošeno skupno Po kategorijah zavarovanih oseb so najmočneje porastli izdatki za zdravstveno varstvo upokojencev — 16,4 %, za delavce 12,4% in za kmete le 7,85%. Skupni izdatki na eno zavarovano osebo so porasli od 1.952,26 din v letu 1975 na 2.172,30 din v letu 1976 ali za 11,3% (v letu 1975 na 2.172,30 din v letu 1976 ali za 11,3% (v letu 1975 glede na leto 1974 so porastli za 31,7 %). Najmočneje so porastli v OZS Mozirje za 16,3%, v OZS Dravogradu _ 15,6%, sledita OZS Ravne in Velenje z 11%, OZS Slovenj Gradec 9,3% in v OZS Radlje 7,1 %. Izdatki za neposredno zdravstveno varstvo Stroškov za izvajanje neposrednega zdravstvenega varstva zavarovanih oseb regije Ravne smo v letu 1976 pokrili v višini 268.542 tisoč din ali na eno zavarovano osebo 1.810,23 din (delavci 1.678,80 din, upokojenci 2.662,86 din in kmetje 1.587,46 din) kar pomeni 8,9% povečanje na osebo (ali delavci 13%, upokojenci 14,1 % in kmetje 8,9%). Nad regijskim poprečjem so znašali stroški v OZS Mozirje (11,8%) in v OZS Velenje (9,5%), v koroških občinah pa so bili pod poprečjem. Od skupnih stroškov za neposredno zdravstveno varstvo smo izvajalcem na območju regije, s katerimi sklepamo samoupravne sporazume o menjavi dela, priznali 62,1 % oz. 27,35% več kot leto poprej (pri tem odpade na priključitev OZS Mozirje 8%). Ostalih 37,9 %> vseh izdatkov se torej prelije izvajalcem v druge regije oz. gre za nabavo zdravil, ortopedskih pripomočkov in povračilo potnih stroškov. Ta t.i. odliv sredstev se je v globalu povečal za 7,3% in je presegel planiranega za 12,8%. V poslovnem poročilu je podana struktura (v %) izdatkov za zdravstveno varstvo po vrstah varstva za vsako posamezno OZS. Največji izdatki so za zdravljenje v bolnišnicah — regija 42,8 % (največ OZS Slovenj Gradec 46,9 %, najmanj OZS Mozirje 40,6 %). Za bolnišnično zdravljenje smo na zavarovano osebo re- 322.254 tisoč din ali 36.511 tisoč din oz. 12,8 % več kot leto poprej skupno z OZS Mozirje (povečanje 1975 : 1974 je znašalo 40,1 “/»'•)• Ker smo del nadomestil OD («a podaljšan porodniški dopust) pr®" nesli na skupnost otroškega varstva, so se stroški v letu 1976 dejansko povečali za 15,2%. Indeks realizacije finančne!!3 načrta, indeks porasta glede na leto 1975 in struktura po pos®' meznih vrstah stroškov so naslednji: gije poprečno potrošili 774,44 & (upokojenci 86% in kmetje 4,4 rad poprečjem, delavci 6,3 % 1 nod poprečja). V poprečju so zn® iali stroški za en oskrbni ® 400,13 din (10 “/o povišanje). Stcvi bolniških oskrbnih dni se je P večalo v občinah bivše regije * 4,3 %, število sprejetih pacient pa za 7 %, tako da je znašala K žalna doba enega bolnika 15,5 (izstopata OZS Slovenj Gradec 17,0 dni in Velenje s 14,1 dnev Stroški splošnega ambulanto ga in specialističnega zdravljeni so v strukturi znašali 25,3 (1975: 26,1%), glede na reali«® cijo v letu 1975 pa so se poV£ čali za 10,9%. Te oblike zdrav stvenega varstva se najbolj P služujejo osebe delavskega za' rovanja, saj znašajo stroški zan 5,4°/» več, kot je regijsko P prečje. . Zaradi sprememb v particiP ciji zavarovancev so sc znat povečali stroški zdravstve skupnosti predvsem za zobno n go in tudi zobno protetiko. SkUK no so znašali stroški zobozdra stvenih storitev 6,9% vseh st škov in so se povečali za 32,4 Izdatki za zdravila na recept injekcije so v letu 1976 sorazrpe no manj porastli kot večina dr gih izdatkov — le za 6,1% inj|, strukturni delež padel od 13,9» v na 12,93%.. Skupni izdatki so regiji znašali 34.713 tisoč din. r večanja med OZS pa so zelo r .j lična: v OZS Velenje so potr0% za 18, 4 % več, v OZS Dravogr 13,4 %, v OZS Slovenj Gradec 3,1 %, v OZS Ravne in Radlje v je bilo potrošeno manj kot « 1975 za 7,6% oz. 5,2%. Za ra višje participacije se je tudi s vilo zdravil na recept, ki bren> ne zdravstveno skupnost, zrn« za 18% v regijskem merilu, v s ka zavarovana oseba regije prejela 5 zdravil na recept. Denarna nadomestila ^ Denarnih nadomestil za OV času bolezni oz. poroda in paJU) cialnih pomoči v primeru sip smo v letu 1976 v regiji Ravne ^ plačali skupno 43,268.50 din. izvzamemo iz realizacije 1975 n. domestila za podaljšan porod ški dopust, je bilo izplačano 23,2 % več nadomestil. Najiw% neje so porastla nadomestila Indeksi FN = 100 Real. 75 = 100 struktura real. real. 1975 1976 v % +/■ Izdatki zdrav, varstva 111,62 114,48 82,09 83,33 + 1 Denarna nadomestila 83,45 105,40* 14,37 13,43 — 0 Drugi izdatki 100,71 103,23 3,54 3,24 — 0 SKUPAJ 106,42 112,78* 100,00 100,00 * po zgoraj omenjeni korekturi znaša indeks denarnih nadom stil 123,23 in skupnih izdatkov 115,17. zaradi bolezni — za 29 °/o, zaradi nosečnosti in poroda za 24,9 ®/», zaradi nesreč le 5,3 °/o. Na izplačana nadomestila OD vplivajo poleg višine OD še število izostalih dni z dela oz. °/o za nezmožnih zavarovancev. Postanki z dela bremene do 30 dni delovno organizacijo, nad 30 dni pa neposredno sredstva zdravstvene skupnosti. Zato je odstoten staleža posvečena posebna 1Q7 bljub temu, da je bil v letu i»76 najnižji v SR Sloveniji. Od-otek izostankov, ki bremene upnost, je za regijo kot celoto stal glede na leto poprej ne-Pfemenjen in je znašal 1,38 %>. ajmočneje pa je porasel v OZS °zirje za 0,14 točk, največji pa- Le nekaj m2, Zasanjani pogledi mladih ma-lc in očkov se iz dneva v dan g Velikim upanjem napotijo tja ser bo n°vega naselja. (Da bi na-lahko opazovali kar od do-i 3’ Prilagam fotografijo.) Pravi-• da bo leta 1980 tam živelo j3j,Panj pet tisoč srečnih ljudi, svo bodo sv°i asfalt na cesti, trn'10. uNdno razsvetljavo, svojo .^Sovino, hotel, šolo, otroški vrtec boj^driia tudi svoj kino. Imeli kan SV03e sonce ves dan, razen ga ar bo skrito za oblaki. Takrat do’ razurnljivo, tudi drugi ne bo-Zav|^eb in s tem seveda odpade 'Srar ubcab se bodo brezskrbno tO1 vsi tisti otroci, ki se bodo Škem • lje Podnrili kot na otro-jgrišču. Brezskrbno seveda še ’ bo v tem naselju takrat fej * . malo avtomobilov in to- udi prometne gneče ne bo. b0 °’ ia, morda nekoč... ko se Hrp binogim mladim družinam srnčila še ta velika želja, da dec pa je bil v OZS Slovenj Gradec — za 0,23 točk. FINANČNI REZULTAT Ce na koncu povzamemo s poročilom nakazano finančno poslovanje RZS Ravne in OZS znotraj nje v letu 1976, lahko zaključimo, da je finančni rezultat ob koncu poslovnega leta negativen v višini 5,253.320,55 din. Pokritje nastalega primanjkljaja je zagotovljeno s sredstvi skupne rezerve. Seveda pa so finančni rezultati poslovanja posameznih OZS zelo zaskrbljujoči. Rezultati poslovanja OZS in %> pokrivanja izdatkov s čistimi dohodki so: vendar svojih se bodo v manjših ali večjih pločevinastih škatlah na štiri kolesa lahko izdivjali po naselju. Morda bodo takrat postavili še hišice, v katerih bodo skrbno zaklenjene te velike igračke in skrite pred zvedavimi pogledi zavistnih sosedov od onstran, se pravi iz drugih naselij. Mesto bo takrat že staro, le tu in tam se bodo pod nebo vzpenjale še mogočne stavbe, sicer že rahlo osivele od ozračja. Perilo, razstavljeno po balkonih, bo pričalo, da je tu zakoreninjen človek s svojim rodom. Pravzaprav se ob tem razmišljanju spominjam živo zelenega hmelja, ki se je še pred nedavnim bohotno šopiril po vsej ploščadi. Spominjam se rahlo ukrivljenih stebrov, ki so to mogočno rastlino povzdigovali kvišku, pa v vetru trepetajočih koruznih stebel, ki so se stiskala ob robu ploščadi in smo si koruzo, ko je napol dozorela, mulci pekli na majhnem ognjišču. A danes? Vznemirljiv občutek me obdaja. Kot da so hiše zrasle med hmelj evkami, kot da bo ta trenutek bliskovito šinilo kvišku vse zelenje in pogoltnilo zidove med seboj. Ne, to ni več mogoče. Naselje je poteptalo pod seboj zgodovino, spomine, poteptalo je košček zemlje, kamor smo se v dolgočasnih dneh zatekali mulci s prepričanjem, da bo vsa ta zelenjava za vedno naša. Tri ploščadi se pohotno svetijo skozi meglo. Jutri ali morda kdaj pozneje bo te pozidane ravnine povezoval lep bel mostiček in po njem se bodo sprehajali meščani, da se ne bi popolnoma pozabili. Tu in tam se bo morda kakšna zatrepana frklja naslonila na ograjo in v svoji razočarani notranjosti pretehtavala odločitev — naj preskoči ali ne? Ne, seveda nima smisla. Spodaj bodo ostale le podrtije in morda smetišče. Nekoč bomo morda skrčili še malo gozda in zgradili še nekaj stanovanj. Ampak kdaj? Vidite, spoznati bomo morali, da so prav mladi ljudje tisti, ki imajo na vseh področjih skrčene možnosti, da bi si zagotovili normalno bivanje. Poročijo se, potem pa težko pridejo do stanovanja in v večini se stiskajo v pretesnih stanovanjih svojih staršev ali životarijo kot podnajemniki pri tujcih. Vendar pa so to ljudje, ki nas bodo čez kak dan zamenjali na delovnem mestu, prevzeli od nas cel kup družbenih aktivnosti in naloženo jim bo, da bodo vzgajali naslednjo generacijo po pravih poteh. Rad bi, da bi bili vsi srečni, da bi se kot v praskupnosti stari potegovali za mlade, jim priskrbeli zatočišče, ko si ustvarijo družino in se tako izognili mnogim prepirčkom in histeričnim izpadom, ki se dandanes porajajo med ljudmi, zlasti tistimi, ki se v gospodinjski skupnosti v treh ali celo štirih generacijah vsak dan gledajo, povedati pa si nimajo več kaj. Krajevna skupnost Prevalje je ena tistih, ki v svojem sklopu opravlja vsa komunalna in obrtniška dela. Ker pa je po velikosti podobna marsikateri občini, so v začetku letošnjega leta na Prevaljah opravili reorganizacijo, tako da sta sedaj ločeni dejavnosti komunalna in obrtniška dela ter samouprava in družbeno življenje. Na Prevaljah smo pred dnevi obiskali sedež krajevne skupnosti in se o sedanjem delu KS pogovarjali z novim tajnikom Jožetom Boštjanom. »V letošnjem letu smo na Prevaljah opravili reorganizacijo krajevne skupnosti z namenom, da bi čim bolj lahko slehernemu krajanu približali krajevno samoupravo in vsa razpoložljiva komunalna in obrtniška dela. Z reorganizacijo smo ločili delovno skupino od splošnega družbenopolitičnega življenja. Sicer pa je naša reorganizacija že nekak začetek priprav za ustanovitev občinskega komunalnega podjetja.« V sadovnjaku Ljudje smo pač takšni, da se mnogo raje pogovarjamo, kadar se srečujemo le občasno. Če smo nepretrgoma skupaj, sčasoma izčrpamo vse teme za pogovor dn postanemo si nezanimivi, včasih si kar presedamo, pa si ne moremo kaj. Kako močno se lahko čuti tudi nemoč. Ne bi mogel pisati tako, če na svoji koži vsega tega ne hi občutil, tako pa . .. vztrajam, vztrajam, ko hodijo mimo mene — — naprej in poln upanja zrem v skelet nove stavbe, kamor se bodo nemara že jutri vselili drugi. Častno je vztrajati, čakati in izgubljati živce ob neštetih drobnih problemih, ki te obkrožujejo, se spoprijemati z njimi in se iz borbe skoraj vedno vrniti poražen v okrilje nekaj kvadratnih metrov, ki so ti jih posodili za določen čas. In kaj potem? ... -er- »S katerimi problemi se sedaj na Prevaljah najbolj ukvarjate? »Vse krajevne skupnosti v Mežiški dolini tare isti problem, to je financiranje. Iz občinskega proračuna dobi KS Prevalje tako malo sredstev, da z njimi ne moremo pokriti niti osebnih dohodkov zaposlenih. Od organizacij združenega dela bomo dobili v tem letu 0,5 odstotka ostanka dohodka, kar znaša 580.000,00 dinarjev, od cestnega sklada pa predvidevamo 480.000,00 din. Seveda gredo vsa ta sredstva za redno vzdrževanje lokalnih cest, katerih je 42.600 metrov. Nadalje dobi naša krajevna skupnost prispevek od zemljišča, ki znaša 280.000,00 din. Tako skupno naša krajevna skupnost dobi na leto približno 1,570.000,00 dinarjev, kar je znatno premalo za pokrivanje vseh potreb našega kraja.« »Kakšne akcije načrtujete za letos poleg tedna čistoče?« Sen o stanovanjih OZS znesek '•/o pokritja Dravograd + 1,139.328,55 106,63 Radlje — 4,251.616,70 86,88 Ravne + 3,890.163,50 105,47 SLOVENJ GRADEC — 2,764.061,30 93,16 Jelenje + 2,588.411,60 101,98 mozirjE — 5,825.546,20 81,82 regijA — 5,253,320,55 98,37 NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI: Reorganizacija KS Prevalje »Prva naša akcija v tem letu bo priprava za preventivno fluoro-grafiranje krajanov. Bomo pa opravili tudi dopolnitve pri hišnih številkah. Sicer pa se že tudi pripravljamo na volitve, ki bodo leta 1978. Kot vsa prejšnja leta, se bomo tudi letos potrudili, da bo naš kraj zares čist vse leto, ne samo v tednu čistoče.« Na koncu nam je Jože Boštjan še povedal, da ga precej moti, kako lahko krajevna skupnost Ravne vodi v svojem območju na- selji Dobji dvor in Dobja vas, saj obe spadata pod krajevno skupnost Prevalje. Povedal je še, da kolikor si Ravenčani oziroma občani obeh naselij želijo, da bi se združili v samostojno krajevno skupnost, ta korak pozdravljajo. Dokler pa do tega ne bo prišlo, si želijo, naj krajani obeh naselij pomagajo svoji krajevni skupnosti v političnem kakor tudi drugem delu. F. Rotar Veliko besed — malo dejanj Zaključki na letnih konferencah OO sindikata o varstvu pri delu in delovnih razmerah ter varstvu okolja v naši občini Ugotovitve, opozorila in zaključki o varstvu človeka na delovnem mestu in izven njega se nizajo iz leta v leto na številnih sestankih in konferencah članov sindikata. Letos so jim nekateri razprav-ljalci dodali še povezavo med pogoji dela in dodatka za težko fizično delo ali stimulacijo. Poglejmo le nekatere ugotovitve in zaključke ne glede na to, iz katere delovne organizacije izhajajo, kajti vsi zaključki tvorijo neko zaključeno celoto, iz katere je moč razbrati, da se vse preveč govori in vse premalo naredi, pri čemer naj bi letos naredili vidno prelomnico. 1. Konference OO sindikata ugotavljajo, da so v zadnjih letih na področju varstva bile ustvarjene boljše delovne razmere in tudi v ta namen vložena ogromna finančna sredstva, vendar za popolnejše varstvo in s tem tudi za znižanje poškodb in odsotnosti z dela še vedno premalo. 2. Varstvo pri delu je kot kadrovsko proizvodna funkcija sestavina vsakega dobro organiziranega proizvodnega procesa, kar pomeni, da so za varstvo delavcev pri delu odgovorni vsi, ki dela organizirajo, vodijo in nadzirajo. 3. Osnovne organizacije sindikata v TOZD morajo vsaj enkrat letno obravnavati vprašanja varstva pri delu v TOZD in oceniti vzroke in posledice vsake hujše poškodbe ali morebitne smrtne nesreče. 4. Samoupravne delovne skupine naj na svojih sestankih bolj obravnavajo vprašanja delovnih in življenjskih razmer v delovnih prostorih, saj je z ustavo, zakonom o združenem delu in predpisi o varstvu pri delu to postala pravica in dolžnost vsakega delavca v TOZD. 5. Delovne skupine morajo na svojih sestankih reševati vprašanja glede težkega, nevarnega in zdravju škodljivega dela in uvajanja sodobne mehanizacije. Odgovorne osebe v oddelkih in TOZD kot tudi skupne službe so dolžne skrbeti za uveljavljanje teh potreb z enakim prizadevanjem kot za doseganje večjega obsega proizvodnje. Vsaka ustrezna investicija za varstvo pri delu ter varstvo življenjskega okolja ima dolgoročen pomen in se bogato obrestuje v izboljšanju produktivnosti, kvaliteti dela in življenjski ravni. 6. Organizacijo in kvaliteto izobraževanja pri delu je treba na- daljevati in razvijati, kar posebej velja za delovne novince. 7. Urediti je treba nekontrolirano in neodgovorno uporabo sredstev za osebno varstvo, ki nekaterim ne služi kot zaščita, temveč kot oblačenje in obuvanje, po drugi strani pa se ponekod delavcem ne nudijo niti osnovna zaščitna sredstva. 8. Za vedno je treba odpraviti težka fizična dela za žene in delo na nočni izmeni, s čimer je močno ogroženo njihovo materinstvo in varstvo nedoraslih otrok. 9. Dokončno je treba urediti delovna mesta, kjer se po veljavnih predpisih šteje skrajšana delovna doba, istočasno pa, če razmer ni možno izboljševati, je treba zaposlenim urediti pravico do skrajšanja. 10. Dodatek za težko fizično delo, ki je že pred leti pomenil dodatno možnost za nadoknado izgubljenih kalorij, ni povsod urejen. Samoupravni sporazumi o delitvi OD, ki jih v nekaterih delovnih organizacijah imajo na videz urejene, ne dajejo pravilne stimulacije za težko fizično delo. Zato je prevladovalo splošno mnenje, da je letos to treba urediti, sicer se obstoječi fluktuaciji delovne sile ne bo več moč izogniti. 11. Ureditev varstva okolja v naši občini je neznosna. To predvsem velja za zgornji del Mežiške doline. O tem je bilo toliko napisanega in izrečenega, da je vsaka dodatna obrazlaga odveč. Zato je sledil predlog in poziv vsem osnovnim organizacijam, da v tem letu, ki ga imenujemo za leto varstva okolja, pomagajo pri uresničitvi načrtovane akcije mežiških sindikatov, s katero bodo začeli zbirati sredstva za očiščenje Meže in ozračja nad »Dolino smrti«. -ca OBVESTILO Kakor vsa leta doslej bomo tudi letos organizirali letovanje naših delavcev v počitniškem domu Portorož. Za zagotovitev normalnega dela in poslovanja doma bomo potrebovali več delavcev (predvsem žensk), ki naj bi delali v kuhinji, pri pospravljanju in strežbi. Zaradi tega smo se odločili, da že sedaj pričnemo zbirati prošnje kandidatov, ki bi delali na naslednjih delovnih mestih: — referent počitniškega doma (eno delovno mesto — zahteva se izobrazba SS), — kuharica (dve delovni mesti), — kuhinjska pomočnica (dve delovni mesti), — sobarica — čistilka (tri delovna mesta), — natakarica — servirka (dve delovni mesti). Torej bo v Portorožu sezonsko zaposlenih 10 delavcev, ki bodo v času sezone od 1. junija do 15. septembra pridobili lastnost delavca za določen čas. Kandidati morajo izpolnjevati starostne in zdravstvene pogoje, priporoča pa se tudi določena praksa. Zdravstveni pogoj se ugotovi s posebnim zdravniškim pregledom za delavce v živilski stroki. Pismene prošnje sprejema kadrovska služba, ki daje tudi vse nadaljnje informacije o delovnih pogojih in osebnih dohodkih. PRIPRAVLJAMO SE NA VOLITVE LETA 1978 V prihodnjem letu, to je v letu 1978, bomo zopet volili delegacije za skupščinski sistem in za samoupravne interesne skupnosti. Določeno obdobje uveljavljanja in funkcioniranja delegatskega sistema bo torej za nami. Prav je, da se še pred tem vsi skupaj ozremo po prehojeni poti, da kritično ocenimo in analiziramo lastno delo ter v bodoče napravimo več naporov, da bo delegatski sistem v naši občini res zaživel v svojem bistvu in svoji vsebini. Zakaj? Zato, ker smo danes po krajšem časovnem razdob- ju še vedno na začetku poti. Na začetku poti smo zato, ker je v nas še zakoreninjen stari način dela in ker smo začeli razvijati delegatski sistem v nekem smislu še nepripravljeni. V mislih imam neizostren čut odgovornosti in še vedno nizko stopnjo zavesti posameznih delegatov po eni strani, po drugi pa vse ostale pogoje, ki vsak po svoje zavirajo razvoj delegatskih odnosov. V glavnem so to: slabo obveščanje, delo strokovnih služb, šibka materialna baza in še nedokončani procesi samoupravnega organiziranja v krajevnih skupnostih ter organi' zacijah združenega dela. PoleS tega šepajo še metode dela. Se* stanki so večkrat slabo pripravljeni in slabo vodeni, gradiva obširna in seje dolgočasne. Posamezne seje nekaterih delegacij bile večkrat na robu sklepčnost Sedaj, ko smo se začeli P11' pravi j ati na nove volitve, maramo imeti pred očmi vse naštet* in druge slabosti. Veliko jih lab*0 odpravimo. Vsekakor pa boi®0 morali biti bolj dosledni že n® samem začetku. Dosti bolj kot ® sedaj bo potrebno uveljaviti vet" jo osebno odgovornost. Delegat*; 1 i se bodo neodgovorno obnašal in neopravičeno izostajali od se; stankov, je treba takoj zamenja® in zatem oceniti njihove moram in politične kvalitete. Če so1* člani ZK, je jasno, da jim tudi teh vrstah ne bi smelo biti ve* mesta. a,. Nosilca priprav za volitve 1®‘ bosta po krajih krajevna konferenca SZDL in krajevna skuF nost, ki bosta sestavili volilno k®' misijo. Le-ta bo pripravljala j* vodila vsa predkandidacijska ^ kandidacijska opravila. PriP1^ vila bo tudi točen rokovnik izvedbo posameznih nalog. Vs'P evidentiran kandidat bo moral ^ podpisom jamčiti, da privoli določeno funkcijo ter da se ®* veda svojih dolžnosti in pravic- Vse družbenopolitične organU® cije, društva in druge družbe® organizacije bodo morale v ca* priprav na volitve povečati svM aktivnost, saj mora potekati P? stopek evidentiranja usklajeno v vseh teh organizacijah. PreP1^ tanje istih predlogov se bo sic večkrat pojavilo, vendar bo s% kovni popis vseh evidentira®* kandidatov potekal na enem m stu in bo tako vsakdo popi^ samo na eno popisnico. Evidentiranje novih m°^L kandidatov za delegate bo p®j kalo do 1. decembra 1977. tem pa tole: delegatska funkc® je pravica, dolžnost in čast vs kega delovnega človeka in ob' čana, ki ga zavezuje za akti'®’, delo v našem sistemu družben®^ samoupravljanja. Zato nam ^ bo vsaka sprejeta delegat^ funkcija v čast in ponos! r. IZ- OBLIKOVANJA BORCEM Na zadnjem letnem obč®] :vne; Ravne je predsednik 4 zboru krajevnega združenja ■% Ravne je predsednik °bčib.r skupščine Rudi Vrčkovnik lil članom ZB NOV odlikoval za zasluge med NOB in v Povr jji graditvi, s katerimi jih je ®° koval maršal Tito. Prejeli so: Red zasluge za narod s sre® zvezdo Bornekar Ivan, Brank® t Dušan, Čuk Anton, Kerbev 1^' Kotnik Jože, Kotnik Simon, nik Zorko, Kovač Ivan, Kr‘ Sepec Minka, Kričej Anton, A Franc, Mokina Elizabeta, MVjjf ljak Ivan, Petrič Franc, Alojz, Plesivčnik Karel, Pr'jjjl žnik-Ranc Zofka, Rezar-P jj’ Ljudmila, Roncelli Djino, y Ivan, Srčič Franc, Strikar in Suler Ernest (Čečovje). Red dela s srebrnim vence®1 Hancman Franc, Tompa $teI REKREACIJA in šport Osnovna organizacija sindikata i7 a!Urne v Slovenj Gradcu vedla interno prvenstvo v keg-sn i .tekmovanja v disciplini mlajev mešano se je udele-v. . več kot 20 posameznikov, j;ajboljši so bili: Brajnik 196, udja 192 in Horvat 191 podrtih kegljev. 7^ Prvern kolu prvenstva Zele-Ravne v košarki je ekipa pai -ke proizvodnje prema-lla ekipo mehanske obdelave z b«co ^29 :v drugi tekmi je ^5 , Premagala TRO s 50 :33 ^ 16). Po prvem kolu vodijo 2ne v Polskavi s 3:1. Obe g°tov'^a si ze todi teoretično za-v>li prvo oz. drugo mesto. raikJenski republiški ligi so ig-Zrpa_ Pužinarja slavile dvojno skbjo S 9 : Premagale so Mi- bo za hrabrost NAMIZNI TENIS V Kranju je bilo ekipno prvenstvo za mladinke, ki se ga je udeležilo sedem ekip. čeprav so za Fužinar nastopile same pionirke (Ačko, Logar, Horvat in Šavc) jim je uspelo osvojiti prvo mesto potem, ko so v odločilnem dvoboju premagale Olimpijo s 6 : 4. V Mariboru je bilo podobno tekmovanje za mladince, na katerem je nastopilo 12 ekip. Zmagala je Murska Sobota. Fužinar je v postavi Šater, Pavič, Leš in Gunter osvojil šesto mesto. PLAVANJE Na Reki je bilo člansko državno prvenstvo za posameznike in ekipe, na katerem je nastopilo več kot 300 plavalcev Iz 22 klubov. Ekipni naslov je osvojila Cr-vena zvezda pred Mladostjo, Partizanom in Fužinarjem, ki je izgubil tretje mesto le za dve točki. Med posameznicami je bila ponovno odlična Maja Rodič, ki je postala državna članska prvakinja na 100 'in 200 m prsno, drugi mesti pa je osvojila na 400 m kravl in 400 m mešano, kjer je izboljšala državni rekord za mladinke in dosegla absolutni slovenski rekord. v°dii i? Jesenice. Naše igralke koni>° ^rez poraza in brez prave j^urence. d^mke občine Ravne so so-ftirju e ha mednarodnem tur-Prero V Innsbrucku in po dvakrat slte ?§ale reprezentanci Bavar-osvoi1« Tirolske ter premočno taziiv Prvo mesto ob ugodni Kl v nizih 12 :1. — ---------- hama1" A1°3z, Srčič Franc, Ste-“k Adolf f J0 zasluge za narod Jflori^k Ivan, Franc Levičar, Sbler ?ivSust, Šteharnik Adolf, bnar,X'Yrnest (Kor. Selovec) in Kej? . Rotar Hedvika. s°delaJe med odlikovanci precej bostj Cev našo delovne skupiti V se čestitkam pridružuje °rmativni fužinar. S. F. Maja Rodič, večkratna državna prvakinja in rekorderka Pri naših moških je bil najboljši Miran Balant, ki je bil drugi na 100 m hrbtno in tretji na 200 m hrbtno in 400 m mešano. Med finaliste so se še uvrstili: Drago Kos, Tomaž Rodič, Zora Pšeničnik in Polona Levar. V Trentu v Italiji je bil 10. jubilejni največji plavalni miting za pionirje v Evropi. Organizacija in udeležba je bila enkratna, nastopilo je več kot 1200 mladih plavalcev iz dvanajstih evropskih držav, ki so predstavljali kar 173 ekip. Med to mlado plavalno elito so dosegli plavalci Fužinarja rezultate, ki jih uvrščajo v sam evropski pionirski vrh. Med svojimi letniki sta osvojila zlati kolajni Miran Kos na 100 m hrbtno in Maja Rodič na 100 m prsno. Drugi mesti sta si priplavala Dimiter Vočko na 200 m mešano in Maja Rodič, prav tako na 200 m mešano. Četrto mesto na 400 m kravl z absolutnim slovenskim rekordom je osvojila Maja Rodič. Tudi Dimiter Vočko je bil četrti na 100 m delfin, s tem da je imel med plavanjem smolo, ker so se mu snela zaščitna očala. Prav tako je pomembna osvojitev šestega mesta Tomaža Rodiča v disciplini 100 m prsno. ŠPORT INVALIDOV V počastitev mednarodnega dneva invalidov je bilo v Žalcu tekmovanje v borbenih partijah. Med 22 ekipami so osvojili koroški kegljavci prvo mesto v postavi: Šetina, Trefalt, Ozmec, Korber, Rebernik, Igerc in Prinčič. Na občinskem invalidskem prvenstvu v šahu je zmagal Momir Mrak pred Jožetom Jesenkom in Mirkom Zadravcem. V streljanju je bil prvi Franjo Paradiž s 154 krogi, drugo mesto je osvojil Franc Jurhar 147, tretje pa delita Janko Kokalj in Ivan Hočevar s 143 krogi. SMUČANJE Na koroškem maratonu je nastopilo 160 tekmovalcev. Zmagal je Filip Kalan. Tekmovalci, ki so nastopili za železarno Ravne, so osvojili naslednja boljša mesta: Dretnik 9., Vidovšič 17., Kranjčan 42. Gregor Klančnik je bil med prvo tretjino tekmovalcev in je osvojil 45. mesto. Na Soriški planini je bilo slovensko prvenstvo v alpskih disciplinah. Več uspeha so imeli tekmovalci Fužinarja. Pri članih je bil v slalomu Roman Holci četrti, sedmi je bil Potočnik, osmi V skali pa Kolar. Pri mladincih se je Stefanovič uvrstil na četrto mesto. V veleslalomu je bil Roman Holci tretji, Kolar pa sedmi, mladinec Stefanovič je osvojil šesto mesto. NOGOMET Ekipe koroške regije se pripravljajo na nadaljevanje štirikrož-nega prvenstva. V zadnjem tednu so igrali nekaj medsebojnih prijateljskih tekem: Korotan je igral neodločeno z Akumulatorjem 2 :2 in premagal Fužinarja z 2 :0, člani Pece so premagali Šoštanj s 4:1. Po končanih dveh četrtinah prvenstva vodijo Radlje s 13 točkami pred Peco 12 točk, tretji je Akumulator z 10 točkami, četrto mesto si delita Fužinar in Ojstrica z 9 točkami, zadnji je Korotan, ki ima le 6 točk. Š. F. NESREČE PRI DELU V MARCU 1977 Vincenc Zelner II., centralna delavnica — pri privezovanju primeža z žerjavno verigo mu je zaradi nepravilnega pri vezo vaj a primež zdrsnil z verige in mu padel na palec leve noge. Dušan Pečovnik, TOZD priprava proizvodnje — pri ročnem dviganju posode z materialom mu je ta zdrsnila iz rok in mu poškodovala desno nogo. Kristijan Krajnc, vzmetarna — pri obračanju vzmetnega lista pri brušenju mu je ta padel na nart leve noge. Jože Poročnik, DSSS kadr. spl. zadeve — pri nočnem obhodu železarne je stopil na žebelj in si poškodoval desno nogo. Zlatko Dobrun, jeklolivarna — pri kontroliranju ulitkov se mu je eden skotalil na nart leve no-ge. Mihael Močnik, jeklarna — pri vzpenjanju na lestev mu je spodrsnilo ter si je pri padcu poškodoval ramo. Edvard Fortin, jeklarna — pri reševanju taline v ponovci, mu je žlindra brizgnila po desni roki. Vmcenc Capi, valjarna — pri prečkanju prostora med ravnal-nim strojem in šaržimo napravo je pri vstavljanju palice v vodila valjev to prijelo, pri čemer mu je odtrgalo palec na levi roki. Pavel Čuček, valjarna — pri mazanju odlagalnih loput pri strojnih Škarjah si je porezal palec leve roke. Stanko Krebl, jeklarna — pri čiščenju praga peči ga je sodelavec z ročnim kladivom udaril po desni nogi. Anton Potočnik, jeklolivarna — pri obračanju palete na transporterju mu je ta stisnila palec desne roke. Jože Penšek, jeklarna — pri zapenjanju košare se je škripec zapel ter mu je pri tem poškodoval sredinec desne roke. Martin Krajčič, valjarna — med valjanjem na drugi dvižni mizi je valjanec ukrivilo, pri uravnavanju istega s kleščami v kaliber so mu obračalne lopute stisnile nart leve in desne noge. Vinko Skralovnik, jeklarna — pri vstavljanju zadnje elektrode v elektro obločno peč ga je železni nipelj stisnil za palec leve roke. M;rko Brajnik, valjarna — pri nakladanju na kamion mu je lesena podloga poškodovala kazalec leve roke. MIRKO CEGOVNIK Zopet se poslavljamo od borca NOV, od tovariša Mirka Cegov-nika. Ko smo izvedeli za njegovo smrt, nam je srce za hip zastalo, toda Mirku je zastalo za vedno. Mirko Čegovnik se je rodil na Lešah 18. novembra 1920. Izhaja iz delavske družine, oče je bil rudar v Rudniku Mežica. V družini se je rodilo 18 otrok. Vemo, v kakšnih pogojih se je morala tako velika družina preživljati v času, ko je bil delavski rod zatiran in zapostavljen. Kljub temu se je Mirko izučil za kovinorez-kalca. Prišel je do svoje stroke in se nadalje izpopolnjeval, tako da je prišel do mojstra svojega poklica. Ko je leta 1941 okupator zasedel našo domovino, je Mirko vedel, da je prišla mora nad naš narod in je težko prenašal okupatorjeva nemoralna dejanja. Konec leta 1942 ga je okupator nasilno mobiliziral v nemško vojsko kakor mnogo naših mladeničev, ki so jih odpeljali na razne fronte. Tako se je Mirko znašel na zahodni fronti. Tu ni bil dolgo, ker je bil ujet. Tudi v ujetništvu ni bil dolgo, ker je že bila postavljena naša partizanska misija v Bariju. In Mirko se je odločil, da se vključi v NOV Jugoslavije. Vanjo je vstopil 21. oktobra 1943 in se vključil v legendarno prekomorsko brigado, ki se je borila na sremski fronti. V tej brigadi je imel odgovorno nalogo, saj je bil namestnik tehnične službe vojne aviacije Jugoslavije. Da je bil strokovnjak, se vidi po tem, da je bil demobiliziran 7. novembra 1946. Za zasluge je bil odlikovan z medaljo za hrabrost in redom zaslug za narod s srebrnim vencem. Ko se je vrnil iz vojske, se je takoj zaposlil v Železarni Ravne in je bil na raznih odgovornih delovnih mestih v mehanični delavnici. Za Mirka ni bilo vprašanje, koliko ur je moral delati. Zgodilo se je, da je delal tudi po 24 ur, ker se je zavedal, da je domovina porušena in ji je treba zaceliti rane. Tovariš Mirko je tudi pomagal na kmetijskem področju. Tako je v svojem prostem času, če je le mogel, šel pomagat na Lubasovo posestvo, prav tako je njegova žena sodelovala pri obnovi domovine. Skratka, Mirko je bil človek skromnega značaja. Govoril je malo, naredil pa veliko. Zato se tudi jaz s skromnimi besedami poslavljam od tebe v imenu krajevne organizacije ZB NOV, ob- S KNJIŽNE POLICE činskega odbora ZZB NOV ter aktiva ZZB NOV železarne Ravne in ti kličem, naj ti bo lahka slovenska koroška zemlja, katero si iz srca ljubil! Tvoji družini in sorodnikom pa želim v imenu združenja ZB NOV globoko, iskreno sožalje. Slava tvojemu spominu! Ivan Močnik JOŽE HRIBERNIK Kruta usoda je iztrgala iz vrst delovnega kolektiva železarne Ravne marljivega in vestnega sodelavca. Jože je postal žrtev prometne nesreče. Umrl je zelo mlad, poln načrtov. Jože Hribernik se je rodil 17. III. 1959 kot sin številne družine. Nesreča se je zgodila na predvečer njegovega 18. rojstnega dne na cesti v Velki pri Dravogradu. Čeprav je bil takoj prepeljan v bolnico Slovenj Gradec in kljub zdravniškemu prizadevanju, da bi rešili življenje mlademu Jožetu, je bilo vse zaman. Boj za življenje je trajal 5 dni; smrt pa je bila močnejša od volje mladega Jožeta. Poškodbam je podlegel na prvi dan pomladi 21. marca ob 16. uri. Hudo je, če umre človek zaradi starosti, še huje je, ko umira mlad človek, zdrav in poln delovne energije. Krivda za smrt je morilska motorizacija: umirajo ljudje za davek našemu standardu. Pred 22 meseci je prišel na delo med nas železarje z veliko voljo, da si ustvari eksistenco za svoje življenje. Opravljal je delo z veseljem, bil vdan, discipliniran in vedno dobrodušen. Po svojem rednem šihtu v železarni je dela nadaljeval na domači kmetiji. Zanj ni veljal le 8-urni delovni čas, temveč precej več, saj strme frate in rebra rabijo Domača dela Ivan Cankar, Zbrano delo, 30. knjiga, Lj. DZS 1976. 486 str. 300 din. S to knjigo je zaključena izdaja temeljito komentiranih Cankarjevih del. Vsebuje pisma in dopise več kot 40 prejemnikom. Te vrste izdaj so namenjene bolj poznavalcem (študentom slovenistike, profesorjem) kot širokemu občinstvu. Ker pa so seveda dostopne vsakomur, je iz njih možno razbrati pristope do literarnih del, njihovo obdelavo ter po tej poti doseči globlje razumevanje besedne umetnosti. Slavko Grum, Zbrano delo, 1. knjiga. Lj. DZS 1977. 498 str. Grum v svojem življenju ni izdal nobene knjige. »Odkrili« smo ga po smrti in ga štejemo za enega glavnih predstavnikov slovenskega ekspresionizma; njegova drama »Dogodek v mestu Gogi« spada že v klasiko. Zbrana dela bodo v celoti predstavila tega pisatelja. Tone Pavček, Poganske hvalnice. Pesmi. Lj. MK 1976. 106 str. 98 din. 46 pesmi v zbirki predstavlja najboljše, kar je avtor napisal v zadnjih letih. Vsebinsko — sporočilno povedo, da je grenko-lepo biti, misliti, ljubiti, živeti. Oblikovno spada Pavček med tiste pesnike, ki sicer ne zavračajo stilnih novosti, a kljub temu težijo h klasični pesniški obliki. Edo Torkar, Vzhodna linija. Dve noveli. Lj. MK 1976. 120 str. 75 din. Prvenec mladega pisatelja govori o svetu mornarjev: ladij in pristanišč, o vsakdanjih ljudeh pa o iskanju smisla in vsebine življenja med njimi. Na vrsti so torej tudi Hitlerjevi generali, ki jih ni bilo mak’ Afriški »junak« Rommel je eden med njimi. Užival je poleg tega sloves »upornika« proti Hitlerja vendar knjiga te in druge mite f zvezi z Rommlom dokumentirano ovrže. Hans Helmut Kirst, Od usode prekleti. Roman. Maribor, Obzorja 1976. 338 str, 180 din. S Kirstom je tako kot z vrsto pisateljev: napiše uspešnico v tem primeru vojni roman 08-15« potem pa izkoristi konjunkturo ter na isti način (vsebina, slog) nadaljuje. Vse naslednje knjige so običajno slabše, vendar se dobro berejo in gredo v denar. Slovenci imamo prevedenih vsaj “ 10 njegovih del pa še obljubil3' mo nova. Posebnost te detektivko je, da se umor (za spremembo) zgodi na koncu. Charles Dickens, Dombcv in si® I. in II. Roman. Lj. MK 19'6, 1092 str. 380 din. Roman je prvi v vrsti Dickensovih družbeno kritičnih del. S®" ga v svet trgovcev. Glavni juna® je trd, hladen dobičkar, pretrg' ljiv samo tedaj, ko mu umre edini sin in kopičenje premoženj8 izgubi smisel. Trygvc Gulbranssen, In več®8 pojo gozdovi, Dediščina g°z ^ Romana. Lj. CZ 1977. 529 str. 1UJ din. . Romana sta povest o norveSk družini Bjorndalcev, ki živi samotni kmetiji sredi gozdo^ Zmeraj so se morali bojevati z svoj obstoj, zato so sami post3 pretirano trdi. Kljub temu doz on v njih spoznanje, da ima člov® ne samo dolžnosti do sebe, amp3 do človeka sploh. Po knjigi 77/1—2 pridne roke, da se pridelajo prepotrebne poljščine. Iz njegovih ust nismo niti v železarni niti mati in oče slišali besede »ne«, ker se je Jože zavedal, da z delom jekleni sebe, družbo ter družino Hribernik. Jože, tvoja smrt je prišla prehitro. Sklonjenih glav stojimo pred tvojim grobom vsi, ki smo te imeli radi, tvoji sodelavci iz železarne, sosedi, prijatelji in drugi pogrebci. Težko je slovo od tovariša, sodelavca, ki ga bomo pogrešali, v naših srcih pa bo ostal v trajnem spominu. Žalujočim staršem, sestri, bratom in drugim sorodnikom izrekam v imenu kolektiva železarne Ravne iskreno sožalje. Naj ti bo lahka koroška zemlja! Prevodi Carmina Burana. Pesmi, izbor. Lj. DZS. 1977. 100 str. 40 din. Pesmi s tem imenom datirajo iz srednjega veka. So ljubezenske, pivske in sploh veseljaške pesmi potujočih klerikov in sholar-jev. So nasprotje sočasne trubadurske lirike, ki slavi poduhovljeno ljubezen. Slovenski prevod je delo slovenjegrajskega rojaka Primoža Simonitija. Wulf Schvvarzvvallcr, Fiihrerjcv namestnik. Biografija. Lj. Borec 1976. 230 str. 157 din. Svojevrsten paradoks našega časa je, da že ni pomembnejšega nacističnega lopova, o katerem ne bi imeli prevedene vsaj ene biografije, medtem ko so o domačih državnikih, revolucionarjih in herojih žal zvečine na voljo le skopi leksikonski podatki. Tako je zdaj za Hitlerjem, Himmlerjem, Gorlngom in Goebbelsom na vrsti Rudolf Hess, zadnji še živi nacistični veljak, zaprt v Spandauu. Znan je njegov pustolovski pobeg med vojno z letalom v Anglijo. Hitler se ga je takrat odpovedal, avtor pa dokazuje, da je Hess to storil s Hitlerjevo vednostjo. Charles Douglas Home, Rommel- Biografija. Lj. Borec 1976. 140 str. 138 din. POPRAVEK Na konferenci ZK Zelezah1® Ravne smo obravnavali P1-0,., vodne rezultate vseh treh temeb nih organizacij. V prikazu rez® tatov TOZD TRO Prevalje se ^ vrinila neljuba napaka. Glede » skupno proizvodnjo v vredno® 76,211.728,05 din so v obratu žalnega orodja proizvedli 56,237.767,75 din ali 73,79 °/», „ obratu pilarna pa za 19,973.960. dinarjev ali 26,21 “/o. Brez vsta ljenih številk je bilo videti, *. da so postavljeni plan proizvo nje dosegli v takem procent kar pa ni res. Konrad Bezjak ' ZAHVALA v Ob boleči izgubi naše draS mame in babice Ivanke Kefer ^ najtopleje zahvaljujemo vs* sorodnikom in sosedom za daj vano cvetje. Posebej se zahvali jemo dr. Kraini za skrbno zdf3 ljenje in nego, častitemu g. niku za tolažilne besede in m j , kemu pevskemu zboru »Fužin3, Žalujoči hčerki Ančka in Ci* z družino in drugo sorodstvo. Gibanje zaposlenih v tovarni v času od 21. februarja 1977 do 20. marca 1977 Tek. Priimek in ime Rojen SPREJETI delavci J- Božič Branko "• Časar Stanko «• Duler Franc IV. ’• Feračič Bojan Ferk Branko "■ Grobelnik Jože '• Hižak Franc • Kep Franjo Kotnik Jože X. Kralj Rajko • Mlakar Zdravko ,, Nabernik Srečko . • Pečoler Janko Pesičer Marija jg Posedi Dušan j V Sajevec Alojz j8' Sagoničnik Ivan jo’ Sekolovnik Ferdo 2q' Sovič Danilo 2j' Tratnik Slavko 22' Turjak Franc 22' Turkuš Davorin 24’ Večko Milan 2s Y°ler Filip 2g Vido ’ Zvirc Silvo Tek. Št. Priimek in ime 24. 12. 1955 29. 4. 1957 14. 12. 1955 9. 7. 1956 1. 4. 1955 16. 2. 1957 17. 4. 1956 14. 7. 1957 5. 3. 1957 21. 1. 1956 19. 6. 1956 25. 12. 1956 9. 2. 1956 26. 8. 1958 30. 7. 1956 21. 11. 1955 13. 6. 1955 3. 5. 1957 8. 10. 1956 4. 11. 1956 4. 10. 1956 5. 1. 1957 2. 5. 1956 2. 4. 1957 14. 6. 1956 28. 8. 1956 Rojen ^Javljeni DELAVCI Bandalo Mato Bari Stanko Bošnik Friderik Burjak Ivan Dobelšek Dušan Erjavec Janez Fečur Tomo Freldl Stanislav Gornik Srečko Grobelnik Jernej Kac Ivan Kavtičnik Franc Kosmač Matjaž Krajnc Marjan Kramolc Peter Krejan Anton Kri če j Milan Kupljen Mirko Marin Miroslav Mežnarc Stanko Mlačnik Milan Novak Franjo Oder Oto Pečnik Joško Petrušič Marko Piletič Cvetka Posel Srečko Potočnik Jože IV. Praznik Danilo Primožič Darko Pr°je Jakob Pšeničnik Boško Pavnjak Stanko Pepnik Branko Pošer Zlatko gušnik Jožef Stavdeker Milan Šteharnik Florjan ?trigl Anton Suler Marjan iUrjak Rado rahiri Vehbi vauče Ivan Vezovnik Marko £aberčnik Vojko plaveč Ludvik ^dkart Janez 2, 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. U. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 20. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 40. 41. 4a, 43. 44. 45. Kvalifikacija Obrat Odkod je prišel KV valjavec 0. p. valjarna z JLA NK delavec livarna z JLA KV strojni ključavničar strojni obrat z JLA KV strojni ključavničar centralna delavnica z JLA SS strojni tehnik služba za razvoj MP z JLA KV strojni ključavničar centralna delavnica z JLA NK delavec valjarna z JLA KV elektrikar elektro obrat j.t. z JLA NK delavec valjarna z JLA KV strojni ključavničar obrat strojev in delov z JLA SS metalurški tehnik kovačnica z JLA SS metalurški tehnik služba za razvoj MO z JLA KV rezkalec centralna delavnica z JLA KV strugar obrat pnevmatskih strojev z šole SS metalurški tehnik valjarna z JLA KV rezkalec centralna delavnica z JLA KV kovač 0. p. kovačnica z JLA KV rezkalec centralna delavnica z JLA KV strojni ključavničar obrat strojev in delov z JLA NK delavec valjarna z JLA KV strojni ključavničar obrat strojev in delov z JLA KV strojni ključavničar obrat strojev in delov z JLA NK delavec materialno gospodarstvo MO z JLA KV rezkalec obrat industrijskih nožev z JLA KV strojni ključavničar obrat pnevmatskih strojev z šole KV žarilec 0. p. čistilnica z JLA Kvalifikacija Obrat Kam je odšel 8. 4. 1958 KV strojni kovač 0. p. kovačnica v JLA 23. 4. 1957 NK delavec obrat strojev in delov v JLA 6. 3. 1954 PK livar livarna dana odpoved 14. 2. 1958 NK delavec obrat strojev in delov v JLA 10. 11. 1958 NK delavec obrat pnevmatskih strojev v JLA 28. 7. 1956 PK delavec obrat Industrijskih nožev v JLA 18. 4. 1948 KV PTT mehanik el. obrat š. t. samovoljna zap. dela 16. 4. 1954 KV ključavničar strojni obrat dana odpoved 24. 5. 1958 NK delavec čistilnica samovoljna zap. dela 22. 8. 1958 KV strojni ključavničar energetski obrat v JLA 3. 11. 1951 VS dipl. inž. metalurgije kadrovsko splošni sektor v JLA 20. 10. 1958 KV žarilec 0. p. kalilnica v JLA 15. 9. 1958 NK delavec obrat pnevmatičnih strojev v JLA 17. 11. 1958 KV strojni ključavničar obrat strojev in delov v JLA 26. 8. 1958 KV obratni elektrikar elektro obrat j. t. v JLA 13. 6. 1958 KV obratni elektrikar elektro obrat š. t. v JLA 16. 8. 1958 NK delavec obrat pnevmatskih strojev v JLA 1. 2. 1958 KV obratni elektrikar elektro obrat j.t. v JLA 19. 4. 1956 SS metalurški tehnik jeklarna v JLA 26. 4. 1958 KV strojni ključavničar livarna v JLA 23. 1. 1958 KV strugar obrat strojev in delov v JLA 10. 3. 1957 NK delavec jeklarna v JLA 5. 11. 1958 KV obratni elektrikar elektro obrat j.t. v JLA 11. 9. 1950 VSS obs. stroj n. PD MO v JLA 3. 9. 1932 NK delavec materialno gospodarstvo MO potek pogodbe 2. 5. 1953 NK delavka ambulanta potek pogodbe 9. 11. 1949 NK delavec valjarna dana odpoved 24. 10. 1950 SS strojni tehnik priprava dela MO v JLA 16. 2. 1958 KV strugar obrat strojev in delov v JLA 6. 2. 1958 KV RTV mehanik elektro obrat š. t. v JLA 17. 4. 1958 NK delavec kalilnica v JLA 1. 4. 1957 KV strojni ključavničar strojni obrat v JLA 10. 11. 1920 KV kovač kovačnica starostna upokojitev 28. 7. 1954 KV valjavec valjarna v JLA 30. 8. 1957 KV obratni elektrikar elektro obrat j. t. v JLA 25. 7. 1928 KV delavec materialno gospodarstvo MO invalidska upokojitev 3. 8. 1957 KV strugar obrat strojev in delov v JLA 2. 5. 1925 PK delavec transport invalidska upokojitev 27. 11. 1958 KV strojni ključavničar valjarna v JLA 15. 10. 1955 KV RTV mehanik elektro obrat š. t. v JLA 6. 5. 1958 KV strojni ključavničar centralna delavnica v JLA 27. 6. 1955 NK delavec jeklarna v JLA 11. 12. 1958 KV žarilec 0. p. kalilnica v JLA 21. 8. 1958 KV obratni elektrikar elektro obrat jaki tok v JLA 5. 3. 1958 KV strojni ključavničar obrat strojev in delov v JLA 13. 5. 1958 KV kovač 0. p. kovačnica v JLA 25. 1. 1958 KV strojni ključavničar obrat strojev in delov v JLA Izobrazba — kvalifikacija 3^jeti delavci 1 ^talurški tehniki 8 lcv str°jni tehnik l krojnih ključavničarj ev - strugar 4 KV rezkalci 1 KV elektrikar 1 KV valjavec o. p. 1 KV kovač o. p. 1 KV žarilec o. p. 5 NK delavcev Odjavljeni delavci 1 VS dipl. inž. metalurgije 1 VSS abs. strojništva 1 SS metalurški tehnik 1 SS strojni tehnik 9 KV stroj, ključavničarjev 3 KV strugarji 6 KV obrat, elektrikarjev 1 KV PTT mehanik 1 KV valjavec 2 KV RTV mehanika 1 KV kovač 2 KV žarilca o. p. 2 KV kovača o. p. 1 KV delavec 2 PK delavca 1 PK livar 12 NK delavcev PREŽIHOVO '77 je osrednja prireditev Zveze socialistične mladine Slovenije ob 40-letnici ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, 85-letnici tovariša Tita in 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. Prireditev bo 17. aprila 1977 na Preškem vrhu in v okolici Raven, Kotelj in Slovenj Gradca ter se bo delila na dva dela. Prvi del zajema pohode iz smeri: — Duler — Rimski vrelec — Preški vrh, — Malgajev spomenik — Sv. Neža — Kefrov mlin — Preški vrh, — Ravne — Preški vrh in — Brančurnik — Lubas — Preški vrh. Prireditve se bodo udeležili mladi iz vse Slovenije in zamejski Slovenci iz avstrijske Koroške. Drugi del prireditve se bo pričel ob 12. uri na Preškem vrhu s kulturnim programom, prihodom zvezne štafete mladosti in odkritjem skulpture, posvečene Prežihovemu Vorancu — pisatelju in velikemu revolucionarju. Zaradi pomembnosti akcije Zveze socialistične mladine Slovenije vabimo vse občane in delovne ljudi, da se prireditve udeležijo. Skupno proslavimo pomembne obletnice, ki jih letos praznujemo! Na svidenje na Preškem vrhu! RK ZSM Slovenije, OK ZSMS in vse druge družbenopolitične organizacije občine Ravne na Koroškem KOROŠKI KINO KLUB V NOVIH PROSTORIH Amaterski filmarji Koroškega kino kluba na Prevaljah so vrsto let stremeli za tem, da bi dobili nove, bolj funkcionalne prostore, saj je bil stari prostor za živahno dejavnost številnega članstva premajhen. V letošnjem februarju so dobili nove prostore v kleti kinodvorane na Prevaljah, kjer je prej bila tiskarna Kinegrafa. Pred dnevi smo se na Prevaljah pogovarjali s predsednikom kluba Ludvikom Ciglerjem, ki je povedal takole: »Skrajni čas je že bil, da smo dobili nove prostore, saj nas je sedaj že 87 članov kluba. To število pa se veča, kar gotovo pove, da ima naš klub simpatizerje po vsej Mežiški dolini. Sicer pa smo kmalu po vselitvi v nove prostore pričeli z rednimi predavanji za vse člane našega kluba, in sicer o spoznavanju filmske tehnike in tehnike snemanja.« Tov. Cigler nam je še povedal, da bodo v tem letu imeli svoj 5. klubski filmski festival. Prav tako pa se že tudi intenzivno pripravljajo za snemanje strokovnega filma o SLO v sodelovanju z občinskim odsekom za narodno obrambo. Sicer pa prevaljski filmarji sedaj snemajo v zgornji Mežiški dolini film o vplivu svinčevega prahu in žveplovega dioksida na gozdove. Ta film je naročila Lesna Slovenj Gradec, TOZD gozdarstvo Črna. Ob koncu razgovora nam je predsednik kluba zaupal skrivnost prevaljskih filmarjev, in sicer si želijo, da bi še v tem letu na filmski trak posneli delo in življenje koroškega ljudskega pesnika Blaža Mavrela. F. Rotar ILATEL1JA FILATELUA FILATELIJA FILA FILATELIJA FILATELUA FILATELUA FILATELIJA FILA DELO KOROŠKEGA FILATELISTIČNEGA DRUSTA V PRETEKLEM LETU 15. 3. 1977 je bil redni občni zbor koroškega filatelističnega društva. Udeležilo se ga je 30 članov. Trenutno je v društvo vključenih 109 članov in mladincev. Na osnovni šoli Ravne pa deluje pionirski krožek, ki šteje 16 članov. Med naše člane se razdeli 280 serij jugoslovanskih znamk ter 6 FDC ovitkov. V letu 1975 nam je bilo dodeljeno za delo 6. mesto med slovenskimi filatelističnimi društvi. Kako visoko smo se povzpeli v letu 1976, še ni znano. Delo društva v minulem letu je potekalo predvsem v nabavi raznih filatelističnih materialov in pripomočkov. V tem obdobju pa se je tudi precej razmahnilo tematsko zbiranje znamk med našimi člani, tako da bi se sčasoma morda že dalo organizirati kakšno razstavo, kar naj bi tudi bila naloga novega upravnega odbora. Tudi za večjo aktivnost članstva naj bi v letošnjem letu poskrbel novi odbor društva. V novi odbor društva so bili izvoljeni naslednji člani: Jože Samec, Marjan Berčič, Miro Kostanjevec, Peter Mihelač, Miroslav Paškvan, Marjan Merkač, Andrej Logar, Franc Urbanci in Kristina Šprah. V novi nadzorni odbor društva pa: Edita Samec, Stanko Živec in Drago Brodnik. Nadalje predlagamo našim članom, da povečajo svojo zbirko jugoslovanskih znamk in naročajo več serij, kar jim bo lahko služilo za boljšo menjavo in za morebitne razstave. Vabimo tudi vse člane društva, da se redno udeležujejo naših mesečnih srečanj vsak prvi torek po 15. v mesecu. f. u. KITAJSKA MODROST Kdor ima denar, je zmaj, kdor ga nima, črv. * Spremeni velike težave v majhne, majhne v nobene. * Pri prednjih vratih se obranimo tigra, skozi zadnja pa se splazi volk v hišo. * čeprav redko dočakajo sto let, si ljudje naberejo skrbi za tisoč let. * Jeza je zmeraj bolj škodljiva kot žalitev, ki jo je izzvala. * Vsak dan ena kletev povečuje srečo in podaljša življenje. * Potrpljenje je drevo, čigar korenine so grenke, sadeži pa sladki. * Najmehkejše premaga najtrše. * Izkoplji studenec, preden si žejen. NAŠI UPOKOJENCI Jožef Sušnik, roj. 25. julija 192»> zaposlen v železarni od 2. decembra 1963 dalje, nazadnje v materialnem gospodarstvu mehanske obdelave kot zarisovalec. Invalidsko upokojen 31. januarja 19'' Florijan Šteharnik, roj. 2. 1925, zaposlen v železarni 17. oktobra 1946 dalje s prekini vami, nazadnje v transportu k<> mazalec tirnih naprav. Invalidsk upokojen 28. februarja 19TJ Stanko Ravnjak, roj. 10. nove1", bra 1920, zaposlen v železarni v 17. novembra 1947 dalje v koVa nici, nazadnje kot kurjač ogte-.. nih peči. Star. upok. 23. ]ebrutir 1977 ✓ $0 Fotografije za to številko . prispevali: S. Jelen, F. Kamn^ F. Rotar, oddelek za propag okolice. Skleni prijateljstvo s človek'jj dobroto, ne z njegovimi dobm1^ mi. * u l V' Ali je v morju val, ki bi čen od drugih? 99. občni zbor gasilskega društva mesta Ravne 26. februarja 1977