Matej Bogataj
Rudi Podržaj: Simonove priče.
Ljubljana: Modrijan (Bralec), 2013.
Podržajev roman je spisan kot duhovni, simbolni pasijon, kjer dvanajst postaj na Simonovi poti spremljamo skozi dvanajst razli~nih pripovedovalcev, pri~evalcev ali skoraj apostolov, ki predajajo veselo sporo~ilo o korakih na poti proti njegovi individuaciji, ~eprav kot pravega mu~enca na koncu ugledamo nekoga drugega, nepri~akovano, njemu se zgodi {e ve~. Simonov martirij, v katerem je on sam glavni mu~itelj, tudi drugih in ne samo sebe, spremljamo skozi o~i tistih, ki so pri~e njegovemu postopnemu zorenju, rahljanju samozadostnega ega in soo~anju s sabo - in lastno senco, ki se vle~e pravzaprav skozi generacije. Postopoma namre~ v ospredje romana sili družinska in družbena patologija, ki sploh omogo~i tako destruktivno in obenem globoko obrambno vedenje, kot smo mu pri~a na za~etku romana. Ta zažrta patologija slej ko prej zadene tudi tiste, ki z njo niso raz~istili v letih, ko bi morali, temve~ so perpetuirali vzorce in jih prena{ali na potomce; takrat se vzorci zasukajo in delujejo navznoter, tudi kot avtodestrukcija, vendar sta Simon in njegova du{a na dobri poti proti re{itvi, kakor koli že slabo kaže na za~etku, je nekak{no sporo~ilo romana.
Namre~; Simona ugledamo kot izredno manipulantskega in zlobnega pubertetnika; svet je njegovo igri{~e, igrice pa pretežno maliciozne. Babico, ki ji prinese sadiko, nategne, da gre za nekak{en avstralski paradižnik, in je ta ~isto vesela, da lahko kaj naredi za vnuka, in se je pripravljena zanj tudi zlagati, posoja mu avto, ~eprav je mladoleten, in podobno. Drži mu {tango - in ga skoraj drži za {tango. Najprej se nam zdi epizoda podobna kak{ni iz mladinskega romana, težave mladih pri gojenju pohe, potem vidimo, da gre za prvo lekcijo iz vzgoje, babica petnajstletnika pravzaprav zlorablja: na eni strani mu daje lekcije iz osvajanja punc in pumpa njegovo samozavest, ~eprav tega ne potrebuje, ker je tam že vse absolviral, po drugi strani pa ie nieno ugodje ob poliublianiu in dotikanju vnuka
zelo blizu pedofilnemu. Tudi njen sin, torej oče tamalega, se v nekem trenutku zave, da je zdaj njegova mama pa~ zaljubljena v Simona - in ne ve~ vanj. Potem gre naprej; konflikt z u~iteljico, ki jo Simon sprovocira, da ga udari in potem zaradi mlahavega ravnatelja odleti s {ole, kar je bil sploh namen; konflikt z varnostnikom na {oli, ki ga sicer udari, vendar mu Simon in njegovi polno vrnejo, potem ko ga najprej zaplinijo s solzivcem; so{olec, ki je najprej pripravljen lagati in mu za pretep dajati alibi, potem pa ne ve~; so{olka, ki ve, da je zdaj naj{la pravo ljubezen in da je Simon ne bo dal samo dol, kot vse ostale iz razreda, temve~ da ima zveza obet trajnosti. Mama, zlata mama, ki se plazi in podkupuje varnostnika in vse ostale in hoče za{čititi fanta, vendar tudi začasno prevzame nadzor in ga po{lje v prekomando na kmete, na svojo nekdanjo doma~ijo, k staremu atu na Dolenjsko. Da bo delal z zemljo in se malo zamislil; seveda mali takoj podirka s traktorjem, policija za njim in je potem polna skleda laži.
Jasno, Podržaj nam hoče Simona čim bolj priskutiti. Naseliti v lepo telo in obvladane nasme{ke, v nekak{no nedvomno čustveno inteligenco, nekoga brez čustev, lupino, ki funkcionira po inerciji in provocira meje, do katerih lahko gre, pa mu jih nihče ne zari{e. Da bi lahko potem postopoma začel tajati njegov srčni led; nimam nič proti, če ({e) kdo ve, kako stopnjevati pripoved, je pa roman mogoče v tem nekoliko manihejski, bipolaren, zaradi načina, na katerega karakterizira, in je nekoliko naiven, tezen. Čeprav je seveda res, da ravno pubertetniki danes držijo družbo pokonci; ne pustijo nikogar do besede, če so za trenutek brez pozornosti starej{ih bodisi trmoglavijo ali pa se umaknejo v svoje tablice in virtualnost, to je permanentna nevrotičnost, bivanje nekje drugje, samo v trenutku ne, mularija zahteva nemogoče, tisto, česar od star{ev - tudi zaradi njihove lastne negovosti in utrujenosti, ki jo polagajo na oltar zaostrenih delovnih razmer, ki vse bolj zahtevajo celega človeka - ne more dobiti, drugi pa ji tega ne morejo dati, ker ne morejo vzpostaviti avtoritete, in tudi če bi jo, je ne bi prepoznali in bi videli samo nemoč tam, kjer bi morali uzreti nekoga, ki jim končno parira, pa ne z namenom predrkavanja ali tekmovalnosti.
Se zdi, da potem, ko predstavi bralcu Simona skoraj kot utele{enje zla, kot enega tistih psihotikov, ki se vedno zrinejo v politiko in/ali na vrhove korporacij, bank in kar je tega, Podržaj svojemu junaku nastavi nekaj različno spoliranih in ble{čečih ogledal, da bi se lahko samougledal tako, kot ga vidi njegov stvarnik. In za njim bralec.
Tam nekje na polovici romana se začnejo Simonova soočanja s smrtjo in izgubo. Malo pa tudi že manipulirajo z njegovo duhovno rastjo, seveda z najbolj{imi nameni in njemu v dobro. Stric, ločenec, ga navleče na pujsa, ki ga potem zakoljejo. Stric, nabrkljanka vzhodnih religij in ezoteričnih
praks, od tantre do kanalizacije mojstrov, hoče zvabiti Simona v past, iz katere njegov hipertrofirani ego ne bo imel izhoda, zato ga odpelje na off-road potepanje po jamah, vendar kljub nedvomnemu terapevtskemu u~inku pristane v isti jami in no~i, s katero je hotel soo~iti ne~aka. Stari ata, tak kleni kmet, ki je glava familije, pa naj stane kar ho~e, ga postavlja pred dileme, v katerih naj bi izbral tisto, ~esar mu no~ejo naravnost ukazati; vidimo, da ima tudi ta stari nekaj masla na glavi, da je njegov kadrovski menedžment rahlo avtoritaren in da na kmetiji ni govora o kakšni ljubezni ali dopuščanju, to je takšno bolj monotono in monološko početje, ki ga stari drži trdno v rokah - in zraven, kljub visokim zahtevam do drugih, tudi kaj pogoljufa. Predvsem pa ga ves čas skrbi, kaj bojo rekli drugi.
Sosedova punca, ki jo hoče Simon dati dol, zakaj pa ravno nje ne, je v fazi duhovne preobrazbe. Med režijo igre o Ivani Orleanski poskuša z vživetjem podoživeti in občutiti njeno dilemo, da bi laže usmerjala igralko in jo napotila k pravim čustvom in transformaciji, nakar jo ti poskusi, čeprav se sklicuje na Strassberga in metodo, če že ne na Stanislavskega in Sistem, tako zanesejo, no, vznesejo, da ob kapelici doživi metanojo in jo sveti duh povsem (pre)trese, da potem moli in se ob nedeljski oddaji, ko vidi nuno, odloči, da se bo poročila. Z Istim seveda, s katerim je poročena že nuna.
Potem dobi Simona v roke psihologinja, čefurka iz Tuzle, kot se imenuje sama in jo tako imenuje tudi on, ki upraznjuje nekakšno brezinteresno zrenje, kot ga priporoča budizem, življenje gleda kot film in hkrati ugotavlja zavedne in nezavedne želje opazovanih, kakor se kažejo skozi njihovo ge-stikulacijo. In ima od babice tudi nekaj čarovniškega, smisel za presežno, močno intuicijo, je jungovka in ji je sinhroniciteta, raziskava nevzročnega delovanja realnosti, pravzaprav dokaz za presežno; ona je tista, ki ponudi Simonu možnost za praktično usposabljanje, kakor je mogoče skozi risanje mandal in stik z nezavednim. Tudi sicer s svojo pasivnostjo doseže marsikaj, recimo to, da si med seansami ne sikajo in nočejo nič drug od drugega, ampak napeto molčijo in pogledujejo skozi okno.
Nedvomno se Podržaju pozna, da individuacijo dobro pozna, od znotraj. Pravzaprav ni kakih zdrsov pri opisih stanj, še najbolj se začudimo pogovoru z vestjo v nekakšnem peklu večnosti, ki se dogodi Simonovem očetu, in čeprav tudi tam analogija zdrži - gre namreč za na pretekle napake in zdrse ter na večno vračanje enakega obsojeni um -, je potem ta epizoda razložena kot halucinacija zaradi zastrupitve, s tem pa je njena trdnost, ontološka gotovost pomaknjena na področje fantastike.
Malo nas mogoče zmoti, da je Simon repetent v osnovni šoli, tudi kakšno uporništvo ali kakšna sentimentalna epizoda, ki bi zadevo
presvetlila, umanjka. Razumemo zagatno dejstvo, da ne sme biti premlad, ko se odlo~a za poklicno usmeritev, pa da mora, da bi videli njegov zna~aj, ki temelji na volji do mo~i kot erotiki in manipulaciji s ~ustvi, biti malo starej{i od obi~ajnih deveto{olcev. Zaradi mladosti mu potem tudi oprostimo, ko punco, ki se odlo~i, da bo postala nuna, kar trikrat zapored imenuje sladka tajna, malo nas zmoti tudi dejstvo, da petnajstletni poba navlaži prav vsako deklino, celo v srednjih dvajsetih. Medtem ko o ljubezni do zemlje, Polje, kdo bo tebe ljubil in podobno, so stvari, o katerih ne moremo govoriti, tako nekaj ~asa ne razumemo Simonove odlo~itve za kmetijsko, kolikor to ni Blut und Boden; enako ne vidimo utemeljenosti o~etovega nenadnega kandidovstva. Kot ne poznamo ob~utka permanentne zavesti o tem, kdo ima ve~jega, namre~ ozemlje, poseset, ki ga problematizirajo nekateri glasovi, in s tem povezanega dejstva, da se imajo nekateri {e vedno za bajtarje, drugi pa za gruntarje od nekdaj in za zmeraj, zato slednji ponosno iz~rpavajo sredstva in pobirajo subvencije, drugi pa morajo na {tudij v Ljubljano.
Simonove priče so Podržajev tretji roman in nedvomno je bolj spretno napisan od predhodnih. Že samo stopnjevanje in kon~ni zasuk nosita dovolj dramatur{ke napetosti, tudi nekateri stavki in situacije na poti ozave{~anja so dovolj spretni in eksistencialno razprti. V~asih zmoti malo shemati~na karakterizacija oseb, ki pa~ služijo svoji vnaprej dolo~eni vlogi in jim potem zmanjka živosti in nepredvidljivosti, so pa~ voj{~aki ob križevem potu - ali pa pomo~niki. Dejstvo, da edino v Simonovo glavo ne pogledamo zares, ne zmoti, saj se zavedamo, da glasovi, pripovedovalci posameznih poglavij, nujno projicirajo; obrat k o~etu in njegovi bedni kondiciji, povzro~eni z vzgojo in zamol~evano preteklostjo, z ne-deli v preteklosti, ki se vle~ejo s kolena na koleno, je zato u~inkovit in upravi~en, Simonove priče pa kljub nekaterim zdrsom pri karakterizaciji ~isto solidno ~tivo.