Domžale 2025
Strategija razvoja naše občine
stran 5
GLASILO OBCINE DOMZALE
2. marec 2012 Letnik LII, št. 3
Čistilna akcija
24. marca bomo »Očistili Domžale 2012«
Kultura
Pogovor z ameriško umetnico, ki gostuje v Domžalah
stran 7
stran 16
Intervju
dr. Romana Jordan
stran 4
PUSTNA SEKCIJA STRICEK VIR
Obiskane pustne prireditve združujejo
Zima je še pokazala ostre zmrzljive zobe, a ravno na pustni konec tedna nam je bilo vreme zelo naklonjeno.
Stran 5
Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 23. marca 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 14. marca 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik. urednica@gmail.com.
mtiira
mmi m ya nas
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale
OD 2. MARCA DO 23. MARCA 2012
na strani 14
22 36
>u
o O
rn
Íúh^bíimfiñpmlad
hp.oonm*!««.!!
Juretu Šinkovcu in ekipi iskreno čestitam ob veliki zmagi Slovenije v smučarskih poletih v Oberstdorfu in Vikersundu. Še naprej vam želim veliko uspešnih nastopov!
Toni Dragar, župan Občine Domžale
VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA
Zagreb-Homec-Domžale-Ljubljana-Reka 2. - 17. 3. 2012
Več o prireditvah na 23. strani. www.gosticevi-dnevi.net
2
iz urada župana
2. MAREC 20I2
Dragi bralci, drage bralke,
komaj dobro seje zaključilo prejšnje leto, že smo zakorakali v marec leta 2012. Sama letošnje leto čutim kot leto, ki gre na trenutke kar mimo nas, kot leto, ko smo doživeli ekstre-me na različnih področjih. Naše življenje so vzponi in padci. So minimumi in maksimumi, če se izrazim matematično, pa naj gre za naše zmožnosti, nezmožnosti, življenje nasploh. Eden od ekstre-mov so bile nekoč pravice žensk, bile so minimalne (žal je položaj marsikje po svetu še danes takšen, kot je bia pri nas pred več kot sto leti) in trenutek, ko so naše prednice izborile začetek pohoda proti enakopravnosti, bi po svoje lahko imenovali točka nič, od katere smo se danes že precej umaknili. A naša družba še vedno ni tam, kjer bi morala biti - še danes ženske nismo enakopravne moškim. Ne nazadnje je to pokazala tudi ena od zadnjih raziskav, ki primerja plače moških in žensk v minulih letih, če vzamemo le eno področje. Dan žensk, ki ga praznujemo 8. marca, letos obeležuje 102-letnico trenutka, ko je Clara Zetkin podala pobudo za ta dan pod geslom Enake pravice, enake možnosti - napredek za vse. O enakopravnosti sva se v tokratnem intervjuju pogovarjali z evropsko poslanko dr. Romano Jordan, predstavnico žensk, ki učinkovito plove na področju, kjer so moški danes še samoumevnejši. Ko govorimo o napredku, pa ne moremo niti mimo napredka v naši občini. V tokratni številki glasila pišemo o prihodnosti, o napredku in o Domžalah, kakršne naj bi bile leta 2025. Občinski svet je namreč sprejel strategijo razvoja, ki pravi, da bodo Domžale ugledno in uspešno gospodarsko, športno in kulturno središče, mesto priložnosti in prostor zadovoljnih ljudi. Za vse to pa se zagotovo velja boriti.
Mateja A. Kegel
Medgeneracijski center Bistrica se približuje svoji končni podobi
V ponedeljek, 13. februarja 2012, si je podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc udeležila ogleda izgradnje Medgeneracijske-ga centra Bistrica, ki bo še pred poletjem že na voljo za vselitev. Mnogi ljudje starosti danes ne doživljajo kot težavnega obdobja. Nasprotno, na tretje življenjsko obdobje gledajo kot na čas, ki ni le smiseln in zanimiv, ampak ga lahko izpolnijo z dejavnim bivanjem v zdravem in varnem okolju.
To je čas, za katerega čutijo, da zanje prinaša nova spoznanja in izzive, tako na osebni kot družbeni ravni. Ne počutijo se stare in s svojimi težavami ne želijo obremenjevati svojih otrok ali sorodnikov, ki običajno živijo drugje in nimajo veliko časa za druženje s svojimi starši, za njihovo nego in skrb. Ti starostniki ne potrebujejo institucionalnega varstva in želijo samostojno poskrbeti za svojo prihodnost. Medgeneracijski center Bistrica bo
vsem prav kmalu ponudil priložnost, da preživijo starost v varnem in prijetnem okolju. Po dobrem letu dni, nekje v mesecu maju, naj bi Medgeneracijski center Bistrica že odprl svoja vrata ter začel s svojim delovanjem, kar seveda mnogi zelo
Javna
predstavitev variantnih rešitev oblikovanja fasadnega plašča objekta Tuš v Domžalah
Občina Domžale je pred leti skupaj z investitorjem Tuš nepremičnine d.
o .o. začela z uresničevanjem izjemno pomembnega projekta ureditve centra Domžal, ki naj bi z novo podobo postal središče našega mesta in občine. Podjetje Tuš d. o. o. je v dogovoru z Občino Domžale in Društvom arhitektov Domžale organiziralo delavnico, na kateri so skupine arhitektov pripravile svoje predloge in rešitve za oblikovanje novega centra Tuš. Skupine arhitektov - Miha Volgemut, Benjamin Hafner, Anja Rupnik in Girandon, Koranter, Girandon ter Arhitekti Breskvar in Studio Pirss d. o. o. so variantne rešitve oblikovanja fasadnega plašča objekta Tuš predstavile 1. februarja 2012 v Domžalskem domu.
Občina Domžale, Urad župana Občina Domžale, Urad župana
težko pričakujejo. Tudi Občina Domžale.
Več o Medgeneracijskem centru lahko najdete na www.mgc-bi-strica.si.
Zimske radosti v Domžalah
Čeprav je bila prava zima letos bolj pozna, pa smo Domžalčani znali izkoristiti tisto, kar nam je narava dala zimskega. Ko smo poslušali o zamrznitvi številnih jezer in potokov po vsej Sloveniji, smo dočakali tudi zamrznitev naše Kamniške Bistrice. Najbolj pogumni Domžalčani in Domžalčanke so se po njej tudi sprehodili in jo raziskali na nekoliko drugačen način kot običajno. Zima se počasi poslavlja, Kamniška Bistrica dobiva svojo »tekočo« podobo, slika, ki je ob tem nastala pa ostaja ^ (mak)
V današnjih časih smo dnevno izpostavljeni novicam, ki opozarjajo na resnost svetovne finančne in gospodarske krize, ki je zajela tudi Slovenijo. Smo v obdobju, ki od nas zahteva, da se hitro odzovemo in prilagodimo nujnim ukrepom, s katerimi bomo ublažili učinke gospodarske krize.
Osnovna usmeritev predlaganih ukrepov Vlade RS je, da se prilagoditev slabim razmeram v največji možni meri izvede z zmanjšanjem javnofi-nančnih odhodkov, kar posledično pomeni tudi zmanjševanje virov financiranja občinam. Slednje pomeni, da se postavlja pod vprašaj izvajanje številnih pomembnih občinskih investicij, obveznosti in aktivnosti. Občina Domžale bo, glede na pričakovano znižanje prihodkov s strani države, primorana zmanjšati svoje izdatke. Iz tega razloga bo obseg proračunskih sredstev, ki jih prejemajo razna društva, krajevne skupnosti, javni zavodi in ostale organizacije, v prihodnje posledično manjši.
Verjamem, da je s pomočjo zmanjševanja materialnih in drugih stroškov poslovanja, pri čemer ne sme biti bistveno ogroženo izvajanje javne službe in rednega delovanja, možno privarčevati nekaj sredstev, kar je v teh časih edino smotrno in nujno potrebno. Čeprav je Občina Domžale pri porabi sredstev že v preteklosti ravnala racionalno, bo svoje izdatke v prihodnje še bolj nadzorovala in omejevala. Vsi si želimo, da bi zmanjšanje izdatkov Občine Domžale ne vplivalo na kakovost bivanja naših občank in občanov, zato bomo še naprej uresničevali vse nujne cilje, ki so pomembni za vse nas.
Toni Dragar župan Občine Domžale
SREDNJA SOLA DOMŽALE PRIJAZNA
do Športnikov
Šola, ki mi je blizu!
Srednja šola Domžale, znotraj katere sta Gimnazija in Poklicna in strokovna šola s trgovskim strojnim in programom računalniški tehnik, iz leta v leto ponuja več možnosti in priložnosti učencem in učenkam, ki si želijo pridobiti poklicno, srednješolsko ali gimnazijsko izobrazbo. Ob rednem pouku, kjer njihovi maturanti dosegajo nadpovprečne uspehe, organizirajo številne interesne dejavnosti: računalniški, astronomski, zgodovinski, likovni, bralni in dramski krožek, lahko obiščejo tečaj tujih jezikov, sodelujejo na vrsti šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih, posebno skrb pa namenjajo športnim dejavnostim, na šoli predvsem šahu in košarki. Ker se zavedajo, da je med 650 dijaki in dijakinjami, kot jih v posameznem šolskem letu obiskuje njihovo šolo, kar precej perspektivnih in vrhunskih športnikov, prav tem namenjajo posebno skrb in jim skušajo v okviru prilagoditev čim bolj pomagati pri njihovi uspešni športni poti.
Temu je bil namenjen tudi poseben sestanek s tovrstnimi športniki in njihovimi starši, ki ga je Srednja šola Domžale organizirala v februarju. V pogovoru z Marjanom Ravnikarjem, pomočnikom ravnatelja, ki je tovrstni sestanek pripravil - na njem je zbrane pozdravil tudi mag. Primož Škofic, direktor šole - sem skušala izvedeti, na kakšne načine vse pomagajo bodočim zmagovalcem v različnih športih. Začela sva z vprašanjem o dosedanjih izkušnjah pri pomoči dijakom - odličnim športnikom.
Srednja šola Domžale je vseskozi, v vseh svojih programih, naklonje-
na mladim vrhunskim in perspektivnim športnikom, katerih število stalno narašča. Tako je bilo v šolskem letu 2007/2008 na naši šoli vpisanih 15 dijakov in dijakinj -športnikov, v lanskem letu pa že 24. Glede na številne mlade športnike v naši občini in okolici pričakujemo, da se bo to število tudi v prihodnje povečevalo. Na splošno lahko ocenim, da so ti dijaki uspešni tako na vzgojno-izobraževalnem področju kot tudiv športu. Največ je nogometašev, košarkarjev - pred leti smo zato sodelovali v ŠKL, med nami so smučarji, biatlonci, kotalkarice, odbojkarji, strelci, tudi plesalci in najbrž še kdo.
Kakšno je konkretno sodelovanje na tem področju?
Naša prva naloga je, da zagotovimo sodelovanje šole s klubom ter pano-žno športno zvezo in starši, na tej osnovi pa pouk prilagajamo športniku, in sicer tako, da mu v okviru možnosti in potreb omogočimo trening - tudi v dopoldanskem času, v popoldanskem času na naši šoli pouka ni, omogočimo, da ure telesne vzgoje uporablja za lastni trening, prilagajamo se njegovim tekmovalnim terminom in mu omogočamo dogovorjeno spraševanje pri posameznih predmetih, pa tudi opravljanje izpitov iz posameznega predmeta v primeru potrebne športne odsotnosti (smučarji, biatlonci - pozimi).
Je velika ovira, ne le za dijake športnike, temveč vse, dejstvo, da nimate telovadnice?
Je in ni, je pa res, da telovadnico čakamo že več desetletij in jo glede na znane informacije lahko pričakujemo prav kmalu. Sicer pa s pridom
uporabljamo bližnji športni park in halo Komunalnega centra, seveda pa bo nova telovadnica bistveno izboljšala pogoje za telovadbo vseh dijakov in dijakinj.
Kaj pričakujete od sestanka z bodočimi dijaki športniki in njihovimi starši?
Pričakujem, da se bodo po tovrstnem sestanku in, če bo potrebno, individualnem pogovoru, odločili za vpis v našo šolo. Prepričani so lahko, da bomo pouk v čim večji meri prilagodili njihovim potrebam, kar velja za mlade perspektivne in vrhunske športnike, v okviru možnosti pa bomo poskrbeli tudi za tiste, ki so na poti do športnih uspehov.
Znani ste tudi po zglednem sodelovanju z okoljem, ne le na področju športa.
Trudimo se in naši dijaki radi sodelujejo z različnimi kulturnimi, športnimi in drugimi društvi, prijetna so medgeneracijska druženja, pohvalimo pa se lahko tudi z različnimi mednarodnimi sodelovanji. Na tak način bogatimo delo šole pa tudi vseh tistih, s katerimi sodelujemo.
In morda za konec - čisto na kratko, zakaj športniki na Srednjo šolo Domžale?
Smo edina srednja šola v domžalski
občini in njeni okolici, kar pomeni, da je šola blizu doma in pomeni prihranek na času, imamo dobre prometne povezave, relativno majhna šola pa omogoča veliko večji nadzor nad delom v sami šoli. Zelo pomembno za športnike je, da imajo poleg učenja več časa za treninge tako dopoldne, predvsem pa v popoldanskem času. Vemo namreč, da dijaki ki so aktivni v športu, morajo za želen uspeh v šoli in v športu vložiti veliko več truda in časa. To je pa tisto, kar lahko pridobijo, če si izberejo ŠOLO, KI JIM JE BLIZU.
Dobro sodelovanje Srednje šole Domžale s športnimi klubi, iz katerih prihajajo njihovi dijaki, je potrdil tudi predsednik Smučarskega kluba Ihan Matjaž Pavovec, dobre želje in pripravljenost na sodelovanje je pisno izrazil mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, svoje izkušnje pa nam je zaupala dijakinja 3. letnika Gimnazije Domžale Nika Ba-bič, uspešna kotalkarica, ki odlične uspehe doma in na tujem dosega že 13 let.
Povedala je: »Zelo sem zadovoljna s svojim statusom vrhunskega športnika na Srednji šoli Domžale. Kjer je le mogoče, mi pomagajo, pouk je prilagojen mojim potrebam, hkrati pa, če le rabim, dobim tudi vso dru-
go pomoč. Je pa res, da se potrudim, da sem kljub številnim obveznostim (vsakodnevni treningi, tekmovanja) čim več pri pouku, saj je potem vse lažje.«
O sodelovanju med šolo in Nogometnim klubom Domžale je njegov predsednik Stane Oražem
povedal: »Sodelovanje med Nogometnim klubom Domžale in Srednjo šolo Domžale je že vrsto let zelo dobro. Srednja šola je v neposredni bližini stadiona in ostalih športnih površin, na katerih dnevno trenira prek 300 članov kluba. Tako neposredna bližina kot tudi pripravljenost - tako vodstva šole kot tudi profesorjev, je pripeljala do tega, da klub svojim članom toplo priporoča, da po končani osnovni šoli nadaljujejo šolanje na Srednji šoli Domžale. Na ta način naši trenerji skupaj s profesorji na srednji šoli prevzamejo skrb tako za splošni izobraževalni razvoj kot tudi za športni razvoj naših mladih nogometašev.«
»Košarkarski klub Helios Domžale je izjemno zadovoljen s sodelovanjem, ki je vzpostavljeno s Srednjo šolo Domžale. To šolo obiskuje namreč cela vrsta naših mladih košarkarjev, med katerimi je tudi nekaj reprezentantov Slovenije v svojih kategorijah. To so Klemen Prepe-lič, Urban Gorjanc, Tomaž Bolčina,
Matic Rebec, Aljaž Korošec, Jure Besedič, Gregor Hrovat, če se omejimo le na najbolj perspektivne. Vsi omenjeni so izjemno obremenjeni z vsakodnevnim treniranjem košarke in igranjem tekem, a ker imajo na Srednji šoli Domžale res posluh za vrhunski šport, je vsem omenjenim s posebnim statusom omogočeno, da kljub temu normalno nadaljujejo s šolanjem,« je povedal direktor Košarkarskega kluba Helios Domžale Lado Gorjan, in ob tem izrazil prepričanje, da vse skupaj poteka v obojestransko zadovoljstvo in poudaril: »Zato si želimo, da bi se sodelovanje, ki ga sicer nadzorujejo šolski učitelji in naši trenerji, podobno nadaljevalo tudi v prihodnje.«
Enako želim tudi sama in se sogovornikom iskreno zahvaljujem.
Vera Vojska
Kot nam je povedal Marjan Ravnikar, pomočnik ravnatelja, je letos v okviru informativnega dne v vseh programih Srednjo šolo Domžale obiskalo veliko večje število osnovnošolcev kot v vseh zadnjih nekaj letih.
SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiČ. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA, KATJA PiRNAT. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTOR PRiMOŽ HiENG • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO TiNA KUŠAR, TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT • UREDNiŠTVO Si PRiDRŽUJE PRAViCO DO KRAJŠANJA PRiSPEVKOV, V KOLiKOR NiSO V SKLADU Z VSEBiNSKO ZASNOVO.
2. MAREC 20I2
občinski svet občine domžale
3
ČETRTEK, 16. FEBRUARJA 2012
12. seja
V sejni dvorani Občine Domžale je bila 12. seja Občinskega sveta Občine Domžale, ki jo je vodil podžupan mag. Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so svetniki sprejeli zapisnik 11. seje Občinskega sveta, ki je bila 15. decembra 2011, in naslednji dnevni red:
Vprašanja, pobude in predlogi Volitve in imenovanja: Sklep o potrditvi mandata članov občinskega sveta Občine Domžale Sklep o imenovanju predstavnikov zainteresirane javnosti v Svet Javnega zavoda »Center za mlade Domžale«
Obravnava in sprejem osnutka Razvojnega programa Občine Domžale 2012-2025
Obravnava in sprejem Odloka o izdajanju javnega glasila »Slamnik« -prva obravnava
Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale - prva obravnava Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Center za medgeneracijsko sodelovanje Domžale - prva obravnava Obravnava in sprejem Odloka o Javnem komunalnem podjetju Prodnik d.o.o. - prva obravnava Obravnava in sprejem Poročila o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale
Vprašanja, pobude in predlogi
S prvo točko dnevnega reda je pričel Jure Dokl, SDS, ki je postavil vprašanja glede komunalne ureditve povezovalnih cest na Emonski 1., 11. in 111. ulici v Ihanu. Le-te so dotrajane, z neustreznimi prečnimi in vzdolžnimi nakloni in s popolnoma neurejenim odvodnavanjem. Zanima ga, ali se bodo upoštevali komentarji glede problemov z odvodnjavanjem pri izdelavi načrta, kdaj okvirno bodo te hiše komunalno opremljene do konca (kanalizacija) in kdaj okvirno bodo te tri ulice asfaltirane. Nadaljeval je Anton Preskar, LDS, ki je pozval občinsko upravo, da predloži seznam novih ažurira-nih upravičencev za NUSZ v letu 2011, ki sta ga pripravila Locus d. o. o. in Oddelek za komunalne zadeve (dodaja zavezance zazidalnih in ne zazidalnih stavbnih zemljišč) in podatek, koliko bo iz enega in drugega naslova realno finančno
več finančnega priliva v letu 2012 (torej brez upoštevanja dviga točke) v primerjavi s prilivom v letu 2012. Nadalje ga zanima, koliko učinka (fizično in finančno) je bilo iz naslova evidenc stavbnih zemljišč in z evidencami nepremičnin, ki jih je lani oziroma predlani objavil GURS, in kakšen je znesek pogo-de, sklenjene z Locusom d. o. o., ki je bila podpisana konec leta 2010. Preskar je postavil tudi vprašanja glede javne predstavitve variantnih rešitev oblikovanja fasadnega plašča objekta Tuš v Domžalah, ki je bila 1. februarja 2012, in sicer: Kakšen je končni rezultat delavnice? Kdo je bil v razpisni komisiji? Kakšno je mnenje mestnega arhitekta? Preskar želi tudi vpogled v sklep razpisne komisije z utemeljitvami za izbor najboljše rešitve.
Naslednjo pobudo je podal Rok Ravnikar, SLS, in sicer v imenu krajanov naselja Prelog pri Domžalah za nujno ukrepanje ustavitve del zasutja kmetijskih površin par. št. 933-1, 932-1, 941-1, in 933-3 k.o. Brezovica. Navedeno zemljišče se nahaja ob izvozu iz avtoceste Lju-bljana-Domžale v smeri Krtine, ob lokalni cesti Prelog-Gorjuša. Krajani poudarjajo, da gre po informacijah in pregledu zemljiškega stanja v naravi za kmetijsko zemljišče, ki je močvirnato in ob večjih padavinah poplavno ogroža vas Prelog. Ker so se na tem delu že v preteklosti izvajala nasutja zemljišča, je prišlo ob zadnjih padavinah že do poplavljanja, predvsem zaradi neurejenega in delno zasutega potoka Draga. Ta vodotok je potrebno očistiti, poglobiti in urediti. V preteklosti so se krajani večkrat obrnili na krajevno pristojne inšpekcijske službe, vendar pa odziva ni bilo. Krajani opozarjajo, da v kolikor se ne bo pristopilo k celoviti rešitvi odvajanja vode iz tega vodnega oziroma poplavljenega območja, bo prišlo do večjih poplav naselij Prelog in Zaboršt pri Domžalah. Krajani so zaskrbljeni zaradi strokovno nedovoljenega posega v zemljišče. Problem odvodnjavanja iz zemljišča ob trasi avtoceste je še večji, odkar je bila izvedena gradnja avtoceste Ljubljana-Celje. Ta problem se že sedaj, brez dodatnega za-sutja terena, izrazito kaže ob večjih padavinah. Zato krajani pozivajo vse pristojne službe, da si ogledajo nastalo situacijo in v skladu s predpisi ukrepajo, tako pri nasutju terena kot pri ureditvi vodotoka Draga. Anton Preskar, LDS, je v nada-
a sveta
ljevanju podal pobudo glede 1ndu-strijske cone Želodnik in pozval, da skupno podjetje 1CJ d. o. o., NLB d. d. in Občina Domžale, predložijo podrobno inventuro stanja -tako v finančnem kot vsebinskem smislu na pripravi tega stavbenega zemljišča; kakršen koli dokument (dogovor med Občino Domžale in Mercatorjem d. d.), strategijo ali razvojni program (za dobo pet let) vseh aktivnosti s strani investitorja infrastrukture in prodajalca stavbnih zemljišč - to je 1CJ d. o. o. in podpisan razvojni dokument o razvoju cone med lastnikoma podjetja 1CJ d. o. o. (Občine Domžale in NLB d. d.), 5-letni terminski in finančni plan vseh potrebnih aktivnosti 1CJ d. o. o. na realizaciji tega ključnega gospodarskega projekta občine - poslovne cone Želodnik. Poleg tega je poudaril, da se je potrebno jasno in dokončno odločiti, ali poslovna cona Želodnik bo ali ne bo, in kaj vse je storiti, da cona po tolikih letih priprave zaživi. Preskar je zaprosil tudi za natančni pisni odgovor vodstva občine, 1CJ d. o. o. kot tudi za pisna stališča ter opredelitve NLB d. d. in Mercatorja d. d. o tem projektu, in ali je NLB d. d. pripravljena kreditirati naložbo v celotno komunalno infrastrukturo. Vera Vojska, LDS, je opozorila, da je potrebno osrednji spomenik državnosti v Dobu, ki je popisan in porisan, čim prej očistiti. Nadalje je podala pobudo za ureditev problematike, na katero je opozorilo Čebelarsko društvo Domžale. Ce-belarji tega društva so zelo aktivni, saj je šest članov prejelo naslov in certifikat, da so pregledniki, kar pomeni, da nadzorujejo pašo čebel, tako s strani domačih čebelarjev kot tistih, ki jih pripeljejo v občino. Zato je Vera Vojska predlagala, da bi Občina Domžale v okviru svojih pristojnosti preverila, ali je možno z odlokom urediti problem, ker čebelarji pripeljejo bolne čebele v občino in s tem okužijo še druge. Za ureditev te problematike bi se morala očinska uprava pogovoriti s predsednikom tega društva. Vera Vojska je še predlagala, da se prouči možnost izrabe praznih stavb oziroma njihove okolice za parkirna mesta (Metalka, Kovinar in stavba nasproti Občine Domžale). Poleg tega Vera Vojska naproša, da se uredi prehod za pešce pri vhodu v Češminov park čez Ljubljansko cesto. Pri gostišču Keber je sicer urejeno semaforizira-no križišče, vendar večina ljudi, med
Vse pobude, vprašanja in predloge svetnic in svetnikov Občinskega sveta Občine Domžale ter odgovore nanje lahko najdete na občinski spletni strani www.domzale.si pod rubriko Občinski svet, svetniška vprašanja.
njimi so tudi šolarji, cesto prečkajo tam, kjer ni prehoda za pešce. Florjan Zabret, Peter Verbič - Lista za Domžale, je podal pobudo za ureditev omejitve hitrosti in postavitev prehoda za pešce pri avtobusni postaji Studenec - Zalog pod Sveto Trojico. Omejitev bi bilo potrebno postaviti z obeh strani, iz smeri Moravče in smeri Brezje. Ker je cesta v državni pristojnosti, naproša, da se pobuda posreduje pristojnim državnim organom z željo po čim hitrejši ureditvi.
Marija Majda Zevnik, SD, je v svoji pobudi opozorila na problematiko ureditve funkcionalnega zemljišča med etažnimi lastniki blokov Ljubljanska cesta 103 (101, ...) - in Heliosom d. d. Domžale ter SCT (GP Obnova Lj). Etažni lastniki stanovanj v bloku Ljubljanska 103, Domžale namreč že več let zaman skušajo urediti prepis funkcionalnega zemljišča, delno tudi zemljišča, na katerem stoji blok, ki je iz neznanega vzroka - napake v ZK knjižen kot lastnina Helios d. d. Poleg tega je del funkcionalnega zemljišča še vedno vpisan kot lastnina investitorja - izvajalca del GP Obnova -sedaj SCT. Zevnikova je opozorila, da je njihova svetniška skupina že večkrat predlagala, da občina imenuje organ za zaščito pravic etažnih lastnikov in stanovalcev, kar pa ni bilo opravljeno. Zato predlaga občini, da organizira ureditev tega in podobnih problemov. Obenem bo urejeno tudi lastništvo in davčne obveznosti. Nadalje je Zevnikova predlagala, da se uredi prehod za
pešce na Ljubljanski cesti pri Če-šminovem parku in se s tem uresniči varna šolska pot. V nadaljevanju je še opozorila, da v glasilu Slamnik v prispevku o seji Občinskega sveta Občine Domžale ni več objavljenih svetniških vprašanj, pobud in predlogov. Zato predlaga, da naj bodo posamezna vprašanja objavljena, na oštevilčene odgovore pa naj bodo s kratkim obvestilom na koncu zapisnika občani napoteni na spletno stran občine. Nadalje predlaga, da se Občina Domžale zaradi širšega interesa takoj vključi v postopek za nakup območja Univerzal. Poleg tega pa naproša občinsko upravo, da uredi pločnike na Miklošičevi ulici, da jih bodo lahko uporabljali tudi invalidi.
S prvo točko dnevnega reda je nadaljeval Uroš Breznik, SD, ki je predlagal, da Občina Domžale ugotovi, ali je že objavljen razpis za dodelitev sredstev za energetsko obnovo šol in vrtcev in si na ta način zagotovi tovrstna sredstva.
Marija Pukl, DeSUS, je podala zahtevo po ureditvi prehoda za pešce na Pelechovi cesti v Preserjah pri Radomljah. Stanovalci na omenjeni ulici namreč nimajo urejenega in varnega dostopa na glavno cesto Preserje - Mengeš. Z ureditvijo prehoda za pešce, po možnosti z ležečimi ovirami, bi pripomogli k osnovni minimalni varnosti v cestnem prometu, saj je ta del cestišča tudi šolska pot v bližini Osnovne šole Preserje pri Radomljah, po kateri dnevno hodijo otroci in starši v šolo in iz nje.
Volitve in imenovanja
V	drugi točki dnevnega reda so člani Občinskega sveta brez razprave in po ugotovljeni navzočnosti sprejeli naslednje sklepe:
potrdi se mandat članu občinskega sveta mag. Tomažu Deželaku, SDS, za preostanek mandatne dobe;
potrdi se mandat članici občinskega sveta Klavdiji Kosec, Peter Verbič - Lista za Domžale, za preostanek mandatne dobe;
Občinski svet Občine Domžale zadolži Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da izvede postopek imenovanja novega predsednika Nadzornega odbora Občine Domžale;
Občinski svet Občine Domžale imenuje v svet Javnega zavoda Center za mlade Domžale s strani zainteresirane javnosti Urško Rape in Anžeta Jamnika.
OBRAVNAVA IN SPREJEM OSNUTKA RAZVOJNEGA PROGRAMA OBČINE DOMŽALE 2012 - 2025
Sledila je obravnava osnutka razvojnega programa Občine Domžale 2012-2025. Po zaključeni razpravi so svetnice in svetniki sprejeli naslednje sklepe:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Osnutek Razvojnega programa Občine Domžale 2012 -2025 in ga posreduje v javno razgrnitev in javno obravnavo. Dopolnjen osnutek Razvojnega programa Občine Domžale 2012 - 2025 se javno razgrne v prostorih Občine Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale, v prostorih krajevnih skupnosti in na spletni strani Občine Domžale.
Začetek javne razgrnitve bo 27. februarja 2012 in bo trajala do 30. aprila 2012.
V	času javne razgrnitve se opravi javna obravnava, povabilo nanjo se objavi v glasilu Slamnik.
V	času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z dopolnjenim osnutkom Razvojnega programa Občine Domžale 2012
-	2025 vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestih javne razgrnitve, ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale ali po elektronski pošti na naslov ra-zvojni.program@domzale.si.
Predlagatelj naj v času javne razprave organizira ločene pogovore s posamezno strokovno javnostjo za področja: gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, infrastrukture in krajevnih skupnosti.
Povzetek osnutka Razvojnega programa Občine Domžale 2012-2025 se objavi v glasilu Slamnik hkrati s povabilom na javno obravnavo.
Predlagatelj gradiva naj se do druge obravnave opredeli do danih pripomb in predlogov na seji občinskega sveta ob obravnavi osnutka Razvojnega programa Občine Domžale 2012-2025.
OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O IZDAJANJU JAVNEGA GLASILA SLAMNIK -
prva obravnava
V	četrti točki dnevnega reda so svetnice in svetniki obravnavali Odlok o izdajanju Javnega glasila Slamnik
-	prva obravnava in sprejeli sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o izdajanju Javnega glasila Slamnik v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.
OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O SPREMEBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KULTURNEM DOMU FRANCA BERNIKA DOMŽALE -prva obravnava
Sledila je obravnava Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale - prva obravnava. Svetnice in svetniki so po razpravi sprejeli sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.
OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA CENTER ZA MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE DOMŽALE -
prva obravnava
Šesta točka dnevnega reda, pri kateri je Občinski svet obravnaval Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Center za medgeneracijsko sodelovanje Domžale - prva obravnava, se je prekinila in se bo nadaljevala na eni od prihodnjih sej Občinskega sveta.
OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O JAVNEM KOMUNALNEM PODJETJU PRODNIK D. O. O. - prva obravnava
Sledila je obravnava Odloka o Javnem komunalnem podjetju Prodnik d. o. o.- prva obravnava. Po razpravi je bil sprejet sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o Javnem komunalnem podjetju Prodnik d. o. o. v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.
OBRAVNAVA IN SPREJEM POROČILA O IZVAJANJU ODLOKA O ŠTIPENDIRANJU DIJAKOV IN ŠTUDENTOV V OBČINI DOMŽALE
V	zadnji točki dnevnega reda so člani Občinskega sveta po zaključeni razpravi sprejeli Poročilo o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Domžale.
Seja je bila zaključena ob 20. uri.
Občina Domžale, Urad župana
a
Slaščičarna Lenček
Z vami in za vas že več kot 70 let!
T: (01) 7215152 www.slascicama-lencek.com
Odprto od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro.
Torti Banana nutella in Tiramisu
4
intervju
2. MAREC 20I2
DR. ROMANA JORDAN
Svoje osebnosti, vrednot in prepričanj nisem in ne bom žrtvovala za dosego ciljev
Evropska poslanka, ki že drugi mandat zastopa našo državo v Evropskem parlamentu, in je ena glasnejših na področju, ki prav tako ni »tipično žensko«, če pogledamo na razmerje spolov v energetiki, je tokrat spregovorila za Slamnik.
Mesec marec, radi rečemo, je mesec žensk. To je čas, ko se spomnimo na preteklost, ko enake pravice niso bile samoumevne in je bilo življenje žensk vsej prej kot enakovredno moškim. Danes se položaj počasi postavlja na prave tire. Postajamo enakovredni, a do trenutka, ko bo odnos 50:50 samoumeven, je še kar nekaj napornih korakov. Vendar pa nam dejstvo, da so ženske lahko enakovredno uspešne in delujejo na vseh področjih, vedno znova dokazujejo številne predstavnice, med katerimi je ena vidnejših zagotovo dr. Romana Jordan.
Ne bova govorili toliko o poklicni strani vašega življenja, pač pa bi vas našim bralcem rada predstavila kot žensko, ki združuje vse - družino, kariero, društveno življenje. Kdo je torej Romana Jordan, oseba, ki je ne spoznamo iz medijev, pač pa jo poznajo le najbližji? Ni velike razlike med Romano Jordan v medijih in v zasebnem življenju, saj sem si ob vstopu v politiko in javno življenje prisegla, da bom ostala to, kar sem - iskrena. V javnosti povem tisto, kar resnično mislim. Je pa res, da v javnosti nastopam o resnih temah, ki zahtevajo polno koncentracijo, veliko znanja, izkušenj in imajo širše posledice, medtem ko je v zasebnem življenju drugače. Zato bi rekla, da sem zasebno precej bolj sproščena in nasmejana kot v javnosti.
Vsekakor je pomembno imeti ob sebi družino. Glede na naravo vašega delaje to najbrž varno zavetje, kamor se vračate, po drugi strani pa prinaša tudi neposredne odgovornosti. Je bilo lažje v poslovnem svetu, ko sta bila sinova še mlajša, ali danes, ko sta nekoliko starejša? Otrok te vedno zahteva toliko, kolikor si se mu pripravljen dati. Z mojima sinovoma smo šli čez veliko obdobij; ob rojstvu in v prvih letih otrok potrebuje veliko nege, danes, v najstniških letih, pa so potrebe drugačne. Vsako obdobje v otrokovem življenju kot tudi človekovem nasploh, ima svoje zahteve. Nekateri pravijo, da se skrbi s tem, ko otrok raste, večajo. Menim, da je dobro, da z otrokom zgradimo tak odnos, da nam druženje z njim predstavlja sprostitev in ne obremenitev. Ne bi mogla reči, kdaj je bilo lažje in kdaj težje, izzivi so bili drugi. Sploh bi rekla, da manjši otroci terjajo več fizične kondicije, starejši pa več psihične kondicije.
Kako preživite svoj prosti čas, stran od obveznosti, stran od politike, poslovnega sveta?
Imam veliko različnih konjičkov. Zelo rada se sproščam ali tečem v naravi, grem na sprehod, poleti kolesarim in plavam, pozimi uživam na smučanju. Zelo rada si vzamem čas, predvsem ob vikendih, za branje. To je čas, ko sem res sama s seboj. Mislim, da se je v prostem času treba sprostiti tako fizično kot tudi psihično. V zimskem času mi poseben način sproščanja in užitek predstavlja trenutek, ko zakurim v kaminu in opazujem ogenj.
Še danes velja, da je biti ženska v moškem svetu težko, daje za uspeh potrebno storiti veliko več. Je tudi na nivoju visoke politike tako?
Formalno imamo moški in ženske enake možnosti, za nas veljajo enaka zakonodaja, enaka načela. Ampak realnost kaže drugačno sliko. Od 754 poslancev v Evropskem parlamentu je 35 odstotkov žensk. Zaskrbljujoče je, da smo po volitvah v Evropski parlament imeli za uspeh, da se je delež žensk povečal za pet odstotkov. Predsednic odborov je le osem (odborov je 20), se pravi manj kot polovica je žensk. V Državnem zboru je žensk 35 odstotkov, že spet smo bili veseli, da se je delež povečal, a zaskrbljujoče je, da smo bili veseli ob le 35-odstotnem deležu žensk. Tudi v Sloveniji so predsednice odborov samo štiri. Obstaja nevidni stekleni strop, ki ženskam onemogoča, da bi enakopravno posegle po izpostavljenih funkcijah v družbi. Verjetno je to tudi posledica določenih vzorcev, ki so se izoblikovali skozi stoletja delovanja človeške družbe, ki je bila vedno predvsem moška. Šele sodobna družba postaja družba žensk in moških.
Zakaj menite, da se tako malo žensk dejansko odloči za politično in poslovno pot?
Zenske imamo lastnost, da smo pripravljene manj tvegati kot moški. Pri funkcijah, ki so bolj izpostavljene očem javnosti, več tvegamo. To je pogojeno z zgodovinskim razvojem, kjer je bila vloga ženske skrb za otroke, družino in dom, za kar je potrebna stabilnost. Bojim se, da je v politiki čedalje manj sposobnih ljudi in ne le premalo žensk. Ta družba postaja družba, kjer lahko politiku vsak (in to javno) reče kar koli in to opravičuje s svobodo govora. Ni čudno, da se ljudje težje odločajo za tovrstne javno izpostavljene poklice, še zlasti pa ženske. Tu smo bolj previdne.
Da bi se več žensk odločilo za tako življenje, je v prvi vrsti pomembno, da verjamejo, da lahko uspejo. V družbi morajo biti vzpostavljeni pogoji za to, potrebni pa so tudi primeri dobre prakse. Mislim, da je bila v tem primeru zelo pomembna uvedba kvot. Prvič so bile uvedene za evropske volitve leta 2004, nato tudi za volitve v Državni zbor, kjer so bile tokrat uveljavljene drugič. In kar naenkrat se je našlo dovolj sposobnih žensk, ki enakovredne moškim delujejo na političnem področju. Se pravi, ženskam je treba dati le jasen signal, da lahko uspejo, ter se bodo odločale tudi za bolj izpostavljene in bolj tvegane poklice.
Menite, da lahko ženske na vodilnih položajih naredimo več za človeštvo? Da smo, kot radi rečemo, bolj socialne, lažje razumemo stisko človeka, bolj miroljubne? Ne bi delala teh razlik v smislu, da smo ženske boljše od moških. Zagotovo se moški in ženske med se-
boj razlikujemo, ampak za stabilno in uravnoteženo delovanje družbe potrebujemo oboje, moški in ženski princip. Pri javnih političnih funkcijah se mi zdi pomembno to, da imajo moč odločanja ljudje, ki imajo občutek za skupnost, ki se čutijo odgovorni skupnosti. Da delajo stvari zato, ker vedo, da so potrebne, ne pa da je njihov motiv lastna promocija.
Kaj bi morali storiti za večji odstotek žensk v politiki?
Mislim, da smo na dobri poti. Zakonodaja ženskam omogoča, da jih stranke prepoznajo kot možne kandidatke za najraznovrstnejše funkcije, in tukaj vidimo, da se je politični prostor v zadnjem času v Sloveniji precej obogatil po spolu. Še več pa bi morali narediti pri osveščanju družbe, da ljudje, ko bodo razmišljali o odgovornih mestih, ne bodo razmišljali, kateri moški bi bil sposoben za določeno funkcijo, ampak da bodo razmišljali, da so sposobne odgovornega dela tudi ženske. Izredno pomembno je tudi, da imamo postavljeno ustrezno infrastrukturo. Za ženske vemo, da še vedno, čeprav poudarjamo enakopravno vlogo moških in žensk, nosimo več odgovornosti za družino. Tako za otroke, ko so bolni, kot tudi za starejše, ko jih je treba npr. peljati k zdravniku ali pospremiti v bolnišnico. To ni nič narobe, je pa seveda potrebno z družbene plati urediti infrastrukturo tako, da je ženska čim manj obremenjena. Primer so vrtci, ko se izteče starševski dopust, da ženska ni v stiski, kam dati otroka. Ali ko je brezposelna, da otrok ni ovira, da lahko predano išče službo in ne le razmišlja o tem, kam bo medtem dala otroka. Tovrstne stvari morajo biti urejene.
Če bi bilo več žensk na vodilnih položajih, bi ^
^ bila to enakovredna spodbuda za moške in ženske, da lahko v tem svetu uspejo.
Med nagradami, ki ste jih prejeli, je tudi imenovanje Evropske poslanke leta 2007 na področju energetike. Kaj vam tovrstne nagrade pomenijo, kaj prinašajo v vaše poklicno življenje?
Priznam, da pri svojem delu nimam v mislih nagrad. Resnično se posvečam vsebini in delam stvari, ki morajo biti narejene zaradi vsebine in ne zaradi lastne promocije. Vesela sem, da uspem, recimo sedaj v tem položaju, v strateške ali zakonodajne dokumente spraviti kakšen amandma, ki ga podpre celoten parlament. Vendar pa moram po drugi strani priznati, da sem tudi nagrad, jasno, vesela. Seveda, ker nisem na njih osredotočena, jih je nekoliko manj, sem jih pa zato toliko bolj vesela. In nagrada za evropsko poslanko leta na področju energetike ima v mojem srcu še posebno mesto. Da sem nagrado prejela, so morali prepoznati moje delo v parlamentu tako strokovnjaki s področja energetike kot tudi moji poslanski kolegi. Nagrada je mešanica glasov obeh sfer, enakovredno ovrednoteno, zato mi tudi zelo veliko pomeni in je spodbuda za nadaljnje delo. Še posebej, ker je bila to nagrada ob koncu prvega mandata, ko pravzaprav nisem imela nobenega dokaza za svoje trdno delo na področju energetike. Statistike, ki jih novinarji tako radi objavljajo o tem, kaj kdo dela, ne bi pokazale nič, medtem ko je nagrada pokazala, da sem res ogromno znanja, dela in izkušenj vložila v delo na tem področju.
Zagotovo ne moreva mimo energetike, področja, ki je zaznamovalo vaše poklicno življenje. Zakaj ste se odločili prav za to področje?
Zelo močan povod je bil verjetno malce otročji, saj sem si hotela dokazati, da zmorem doštudirati elektrotehniko. Zelo me je zanimala matematika, ki sem jo hotela prenesti na uporabno področje in tu se mi je zdela elektrotehnika izvrstna izbira. Sicer pa se mi zdi to področje velik izziv, saj je elektrika povsod okoli nas. Elektrika teče v našem telesu, je v gospodinjskih strojih, avtomobilu, industrijskih procesih, računalnikih, telefonih, tako da je to res izredno široko področje, zanimivo, pa tudi uporabno.
Ker je naš časopis občinski, je na mestu vprašanje, kaj lahko lokalna skupnost naredi za doseganje energetski ciljev, energetske učinkovitosti? Imajo občine kot take sploh dovolj manevrskega prostora na tem področju? Občine so ključne za izpolnjevanje energetskih ciljev Evropske unije. To so cilji o znižanju izpustov to-plogrednih plinov, o višjem deležu obnovljivih virov energije in o izboljšani, učinkovitejši rabi energije. Vse to mora biti ne le napisano na papir, ampak tudi uresničeno v občinah in na regijskem nivoju v povezavi med več občinami. Tega se v parlamentu zelo zavedamo in zato tudi ves čas spodbujamo, da bi občine bolj vključili, da bi se čutile odgovorne za izvedbo tovrstnih politik. Občine odločajo o prostorskih planih, občine se odločajo, ali bodo namenile del svojega območja za umestitev energetskih objektov. Prav tako občine lahko kandidirajo na razpisih, ki jih pripravijo ministrstva na državni ravni, in se odločijo, ali bodo izkoristile spodbude za učinkovito rabo energije. Mislim, da se pri nas nekateri občinski funkcionarji še premalo zavedajo tega, spet drugi pa zelo dobro. V Sloveniji je tudi še vedno strukturna pomanjkljivost, saj bi za aktivnejšo vlogo občin potrebovali regije.
Če ne bi bila evropska poslanka, političarka in doktorica znanosti s področja jedrske fizike, s čim bi si želeli ukvaijati, kjer vidite svojo alternativo?
š tem, kar sem sedaj, sem povsem zadovoljna, izbira je bila prava in je nisem nikoli obžalovala. Me je pa od otroštva dalje, odkar pomnim, mikala narava, tako živa kot neživa. Zelo me je zanimala biologija in vem, da bi uživala tudi kot raziskovalka delovanja ceUc, pri razvijanju zdravil aU v raziskovalnem delu na področju vesolja. Čeprav je slednje področje izredno težko, saj zahteva precej več abstraktnega mišljenja in precej več prvobitne povezanosti z naravo. Imeti moraš intuicijo, da greš kot raziskovalec pravo smer
Slovenijo. Geografsko gledano sem resnično veliko v tujini, čisto vsak teden potujem v Bruselj, Strasbourg ali še kam drugam, ampak se tudi prav vsak teden vračam v Slovenijo. Moram pa reči, da so ta številna potovanja res naporna in si že malo želim, da bi se lahko spet za dlje časa ustalila doma. Ampak ta mandat vsekakor želim, moram dokončati in ga tudi bom dokončala, to je bil moj cilj, ko sem se odločila, da grem še enkrat v kandidaturo.
Včasih se ljudje, predvsem v lokalnem okolju, počutimo, kot da je Evropa, Evropski parlament svetlobna leta daleč od težav, s katerimi se soočajo občine, lokalne skupnosti. Tudi sami kdaj to občutite? Tudi sama to občutim in vidim, da ljudje dejansko malo vedo o tem, kaj počnemo. Nekoliko bolje poznajo evropske politike, delo Evropskega parlamenta pa ne. Menim, da to ni krivda ljudi, ampak da ljudje dejansko ne morejo dobiti dovolj informacij iz medijev, ker jih ti enostavno ne prenašajo. Naše politike so zahtevne in verjamem, da je novinarjem težko pisati o tem. Zelela pa bi si, da bi uredništva igrala bolj odgovorno vlogo pri tem in določenim novinarjem pustila več časa, da bi se poglobili v evropske tematike. V Evropskem parlamentu odločamo o stvareh, ki neposredno vplivajo na življenje in delo vsakega posameznika. Primer so cene mobilne telefonije, ki so se izredno znižale zaradi zakonodaje, ki jo je oblikoval Evropski parlament. Lani smo sprejeli zakonodajni dokument, po katerem bo prišlo do izmenjave informacij med državami članicami o prometnih prekrških, kar pomeni, da ne boste mogli v drugi državi članici voziti hitreje, ne biti pripeti z varnostnim pasom ali celo voziti pod vplivom alkohola, ne da bi za to plačali kazen, ko vas bo policija ujela, vi pa se ji boste izmuznili v Slovenijo. To je zelo pomembno zato, da se vsi skupaj po celotni EU obnašamo bolj odgovorno in s tem tudi izboljšamo prometno varnost. Še en primer so reklamne ponudbe elektrodistributerjev, ki so se pojavile tudi v Sloveniji, in pravijo: »Garantiramo vam enako ceno električne energije za prihodnje leto.« To se ne bi zgodilo brez evropske zakonodaje, ki zahteva, da gre področje elektrike in plina v liberalizacijo. Nenazadnje so tukaj štipendije Marie Curie, katerih prejemniki so tudi mladi slovenski raziskovalci. Ravno zato gredo lahko na študij v druge države članice, kar bi sicer težko dosegli. Še en primer so oznake na hrani - kako naj bo hrana označena, da bo kupcu čim bolj jasno, kaj kupuje. Tudi to je delo Evropskega parlamenta. Sicer pa je Evropski parlament vedno odprt za obiskovalce. Dnevno imamo vsaj 300 obiskovalcev in tudi slovenski poslanci imamo možnost, da povabimo skupine iz šlovenije, da nas pridejo obiskat.
Koliko se, po vašem mnenju, Evropa, Evropski parlament zaveda pomena lokalnih skupnosti in neposrednega posredovanja in pomoči ter ukrepov, ne da bi bilo potrebno podaljševati procese z vmesno fazo vključevanja nacionalnega nivoja?
Tu moramo upoštevati stanje, kakršno je, pristojnosti Evropske unije in načelo subsidiarnosti. Mislim, da so nacionalne politike tiste, ki so odgovorne za ustvarjanje pogojev in okvira za delovanje določene države, in prav je, da se nič ne počne za njihovim hrbtom. Povedati moram, da ima lokalna skupnost poseben mehanizem, prek katerega sporoča svoja mnenja Evropski komisiji, ki naprej oblikuje zakonodajo. To je Odbor regij. In Evropska komisija, tudi ko pripravlja zakonodajo, pošlje predlog zakonodajnih dokumentov Odboru regij, da se o njih izreče. Tako da lokalne skupnosti to možnost imajo in upam, da jo bodo tudi v prihodnje čim bolj izkoristile. Tudi slovenske lokalne skupnosti so v Odboru regij aktivne. Za izredno pomemben dokument Instrument za povezovanje Evrope (originalni naslov dokumenta Connecting Europe Facility, op. a.), ki bo veljal med leti 2014 in 2020 in bo instrument za spodbujanje izgradnje in-frastrukturnih objektov na področju energetike, telekomunikacij in transporta, je poročevalsko mesto za pripravo mnenja Odbora regij dobil prav Slovenec dr. Ivan Žagar.
Ali v vašem življenju ostajajo nedoseženi cilji?
Moje načelo je, da si moramo postavljati ambiciozne, a še realne cilje. To pomeni, da bodo v mojem življenju vedno cilji, ki bodo izpolnjeni, vedno jih bo pa del ostal še neizpolnjenih. Tako je tudi ta trenutek. Sicer pa se počutim še zelo v formi in mislim, da moram še veliko narediti, saj kar nekaj ciljev tako še ostaja za uresničitev.
Ker sta v mesecu marcu pred nami dva ženska praznika, bi vas za konec prosila še za nasvet, spodbudo vsem ženskam, ki bi želele več v svojem življenju. Vi ste zagotovo lahko vzornica številnim ^ Tudi jaz imam vzornike in ena od njih je Marie Curie. Dobro je imeti takšne vzornike, ki jim ni bilo z rožicami postlano. Običajno velikim ljudem ni bilo lahko in so se morali čez trnje prebijati po poti do svojega uspeha. Lažje je, da takrat, ko nam je težko, vidimo, da so to doživljali tudi drugi. Sicer pa: verjamem, da se sanje lahko uresničijo, če smo se pripravljeni zbuditi, stopiti na trdna tla, se lotiti dela in ostati to, kar smo. Tudi sama svoje osebnosti, svojih vrednot in prepričanj, tudi ženskosti, nisem bila pripravljena in ne bom nikoli pripravljena žrtvovati za dosego cilja. Tega mi ni treba storiti. Včasih je ob teh pogojih cilj le težje doseči. Malo dlje traja. Praviloma so ob tem rezultati dolgotrajnejši. Ob dvojnem prazniku v marcu ženskam, dekletom in materam iskreno čestitam in žeUm, da bi si dovolile biti to, kar so, da bi si zaupale, da bi veijele vase, da bi si upale ozreti v nebo, videti zvezdo ali sončni žarek in seči po njem.
Mateja A. Kegel
Se kdaj, zaradi narave svojega dela, počutite preveč oddaljeni od Slovenije, od naših krajev? Kako premagujete domotožje?
Vsebina mojega delaje izredno povezana s Slovenijo. Moram priznati, da ob vseh stvareh, ki jih počnem v Evropskem parlamentu, ob vseh politikah, strategijah in akcijskih načrtih vedno razmišljam tako o Evropi kot tudi, kaj bo to pome nilo za Slovenijo, tako da sem vedno zelo vpeta v
2. MAREC 20I2
strategija
5
Občinski svet je na seji 16. februarja 2012 sprejel Osnutek Razvojnega programa Občine Domžale 2012-2025 in ga posredoval v javno razgrnitev in obravnavo. Vabljeni k javni razpravi!
Občina Domžale je že na začetku mandata začela s pripravo strateškega dokumenta, ki bo omogočal uskladitev različnih pogledov na bodoče možnosti razvoja, ki bodo v največji možni meri prispevale k izkoriščanju potencialov razvoja in kakovosti bivanja v občini. Osnutek Razvojnega programa Občine Domžale 2012 - 2025je pripravila posebna delovna skupina z županom na čelu, v sodelovanju z zaposlenimi Občine Domžale in zunanjimi strokovnjaki. Pri pripravi dokumenta so bili upoštevani tudi rezultati delavnic za zainteresirane javnosti, ki so bile v okviru dosedanjih aktivnosti za namene različnih razvojnih programov izvedene med leti 2005 in 2010 ter rezultati ankete Zadovoljstvo občanov z dosedanjim razvojem občine Domžale in njihove potrebe ali želje za nadaljnji razvoj.
VIZIJA IN VREDNOTE OBČINE DOMŽALE
Občina Domžale bo leta 2025 ugledno in uspešno gospodarsko, športno in kulturno središče, mesto priložnosti in prostor zadovoljnih ljudi.
Ugledno in uspešno gospodarsko središče
Občina Domžale bo podpirala nove razvojne možnosti, spodbujala podjetniško razmišljanje, javno-zasebno partnerstvo ter oblikovanje viso-kotehnoloških in okolju prijaznih proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti z ukrepi za nastajanje kreativnega okolja, temelječega na bogatem znanju, tradiciji obrti in mojstrstva, učinkovitem pretoku informacij in inovativnosti. Kakovostna šolska mreža s pestro ponudbo izobraževalnih vsebin bo prerasla v center interakcij in učenja za vse generacije.
Maloštevilne kmetije se bodo usmerjale v sonaravno kmetovanje, ki vključuje varovanje in vzdrževanje kulturne in naravne podobe podeželja ter z dopolnilnimi dejavnostmi omogoča razvoj turizma.
Vrhunsko športno in kulturno stičišče
Po številčnosti kulturnih in športnih društev ter njihovih dosežkih bo občina Domžale predstavljala vrh ustvarjalnosti na nivoju države. S povečanjem zmogljivosti kulturnega doma, novo športno dvorano in skupno informacijsko platformo bo prispevala h kakovostnejši ponudbi in boljši povezavi vseh deležnikov na polju športa in kulture.
Prostor zadovoljnih ljudi
Občina Domžale bo ostala privlačen prostor v središču Slovenije, ki bo omo-
fočal prijetno bivanje. Kakovost vsak-anjega življenja bo zagotavljala bližina oskrbnih dejavnosti in delovnih mest.
Mestno središče bo urejeno v varno in prijazno shajališče in stičišče občanov. Mirujoči promet se bo umikal v podzemne garaže, zelena območja in mestni parki bodo oblikovani po sodobnih načelih krajinskega oblikovanja z namenom ustvarjanja prijetnejših poslovnih in bivalnih ambientov.
Občina bo ustvarila pogoje, da se nobena od družbenih skupin ne bo čutila kakorkoli zapostavljene. Za vse pomembnejše odločitve bo občina pridobila mnenje občanov ter še posebej pazila na vključenost in mnenje najšibkejših družbenih skupin.
Urbano v sožitju z naravo
Občina bo težila k postopnem preoblikovanju mesta Domžale in okoliških naselij z vzpostavitvijo prepoznavnega centra mesta z osrednjim trgom ter vzpostavitvijo in preoblikovanjem manjših lokalnih središč na območju raztegnjene urbane aglomeracije, ki se razteza vzdolž Kamniške Bistrice in železnice od Štude do Homca. Ob osrednjem mestnem naselju naj bi se postopo-
ma vzpostavila prepoznavna središča tudi v naseljih Dob, Krtina, Rova, Ihan in Dragomelj.
Vodonosna območja bomo varovali in zagotavljali zadostno zalogo čiste podtalnice. V posodobljeni centralni in malih čistilnih napravah bomo obdelali večino odpadnih komunalnih vod. Energetsko učinkovita gradnja bo zmanjševala škodljive emisije.
Prepoznavno zeleno os ob Kamniški Bistrici bomo dopolnili z mrežo poti in kolesarskih stez skozi zelene oaze ob rekah in varovanih naravnih območjih. Posebno pozornost bomo namenjali ohranjanju vrednot prostora, ohranjanju biološke raznovrstnosti, pa tudi vzorca poselitve, ki zagotavlja trajnostni razvoj in ohranjanje kulturne krajine.
V okviru delavnic so bile izpostavljene naslednje VREDNOTE, katerim bo Občina sledila tudi v prihodnje:
-	znanje, inovativnost, ustvarjalnost,
-	podjetništvo,
-	povezovanje in sodelovanje,
-	zdravje in socialna varnost,
-	kakovost bivanja in
-	trajnostni razvoj.
OSNOVNI PODATKI O OBČINI DOMŽALE
Statistični podatki o demografskih, prostorskih in gospodarskih značilnostih občine predstavljajo izhodišče za strateško načrtovanje. Ena ključnih prednosti in priložnosti občine Domžale je njena geografska lega, saj leži na stičišču intenzivnih prometnih tokov in v neposredni bližini glavnega mesta. Poleg tega ima zelo ugodne demografske kazalce (pozitiven prirast prebivalstva, ugodna starostna in izobrazbena struktura), nekoliko drugačno sliko pa kažejo ključni gospodarski kazalci: celotni prihodek, dodana vrednost na prebivalca, povprečna plača so pod republiškim povprečjem, bruto investicije in zaposlitvene možnosti pa v upadu. Kljub temu je stopnja brezposelnosti precej nižja od državnega povprečja, pozitivno pa je tudi dejstvo, da je struktura delovnih mest ugodna:
storitvene de odstotkov vse
-	zadostno število javnih in zasebnih parkirnih mest
-	urejene povezave med naselji in večji delež potovanj z javnim prevozom
-	varno mrežo kolesarskih poti v mestu,
med naselji in do sosednjih občin
-	varno, občanom in oko ju prijazno mreža pešpoti ter urejene povezave preko rek, potokov in obremenjenih cest
Na področju javnih služb pa so cilji
Občine:
-	prodaja kakovostne lokalno pridelane hrane in izdelkov domače obrti najavni tržnici
Pomemben element kakovostnega življenja posameznikov je tudi socialna varnost, zato si bo Občina Domžale tudi v prihodnje prizadevala za socialno vključenost in varnost vseh občanov, predvsem pa poskrbela za socialno najbolj ogrožene skupine. Napodročju socialne varnosti si bo Občina prizadevala za:
-	vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja ter skrb za zdravo, aktivno in varno populacijo starejših
-	skrb za socialno ogrožene s socialno politiko v sodelovanju z državo
-	zagotavljanje štipendij po sedanjem modelu štipendiranja
- korektno sodelovanje z mediji in občani na ravni podajanja informacij
DRŽAVNA INFRASTRUKTURA
Z vidika zagotavljanja ustrezne prometne infrastrukture za potrebe prebivalstva in lokalnega gospodarstva delitev pristojnosti med državo in občino pogosto predstavlja težavo. Občina lahko svoje sile usmeri le v prepričevanje državnih ustanov, da v državnem proračunu zagotovijo sredstva za projekte v občini Domžale, tako na področju
nekaterih večjih projektov, predvsem znotraj tistih dejavnosti, kjer potenciali niso doseženi in so ukrepi na bolj potrebni. Vzporedno bo izvaja tudi druge, manjše projekte, ki bodo prispevali k uresničevanju zastavljenih ciljev in so tudi že vključeni v občinski proračun in občinske Načrte razvojnih programov. Realizacija projektov je odvisna tudi od pridobitev evropskih sredstev in sredstev v javno-zasebnem partnerstvu. Dinamika izvedbe bo sledila načelom: - projekti eksistenčnega pomena, ki zagotavljajo za preživetje nujne pogoje
DOMZALE 2025
Ugledno in uspešno gospodarsko, športno in kulturno središče. Mesto priložnosti. Prostor zadovoljnih ljudi.
avnosti ustvarjajo 60 hodkov in nudijo
58 odstotkov de ovnih mest,
STRATEŠKE USMERITVE OBČINE DOMŽALE
Občina bo v prihodnjih letih sledila naslednjim razvojnim prioritetam:
-	zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja
-	ustvarjanje pogojev za inovativno gospodarstvo
-	zagotavljanje infrastrukturnih podlag razvoja
-	vzpostavljanje pogojev za vzajemno družbo
-	zagotavljanje prepoznavnosti in kohezivnosti občine
CILJI IN STRATEGIJE OBČINE DOMŽALE PO DEJAVNOSTIH
V Osnutku Razvojnega programa so opredeljeni tudi cilji in strategije po dejavnostih občine. V prihodnjih letih se bo treba osredotočiti predvsem na tista področja, kjer so ukrepi za doseganje zastavljene vizije glede na analizo stanja, strokovne ocene in potrebe občanov najbolj potrebni.
GOSPODARSKE IN DRUGE JAVNE SLUŽBE: Človeku in okolju prijazna občinska infrastruktura
Prvi pogoj za kakovostno bivanje je zadostna in kakovostna infrastruktura, ki jo bo Občina zagotavljala po celotnem območju občine. Z ustrezno organizacijo gospodarskih javnih služb ter učinkovito gospodarsko javno in prometno infrastrukturo bo poskrbela za kakovostno oskrbo vseh občanov.
Na področju gospodarske javne infrastrukture so cilji Občine zagotoviti:
-	zdravo pitno vodo v vseh gospodinjstvih
-	100% odvajanje odpadnih voda do čistilnih naprav
-	kakovostno čiščeme odpadnih voda
-	ustrezen sistem ločevanja in zbiranja odpadkov, večanje količine ločenih odpadkov na izvoru in manjša količina odloženih odpadkov
-	okoljsko in tehnološko sprejemljivo in finančno vzdržno javno razsvetljavo
-	celovito plinifikacija občine in varno uporaba plina
Pri vzdrževanju in vzpostavljanju prometne infrastrukture si bo Občina Domžale prizadevala za:
-	varno in kakovostno mrežo cest, optimalno pretočnost prometa in vzpostavitev tranzitnega prometa na obrobju mesta
-	sodobno urejene mestne javne površine, parki in druga zelena območja
-	enak standard pokopaliških storitev po celotnem območju občine
PROSTOR IN OKOLJE:
Trajnostno ravnanje za varno in kakovostno bivanje
Pri prostorskem načrtovanju bo Občina poskušala oblikovati estetsko podobo naselij, varovati krajinske značilnosti ter naravno in kulturno dediščino. Pri tem bo s preudarno rabo okoljskih virov težila k bolj odgovornemu odnosu do okolja. Samo v čistem in urejenem okolju namreč lahko razvijamo druge pogoje za kakovostno življenje prebivalcev, zato bo Občina na vseh področjih v ospredje postavljala okoljske vrednote in omejevala prekomerne pritiske na okolje. Cilj Občine je ohranjanje čistega okolja ter ohranjena in zavarovana naravna dediščina.
Na področju upravljanja z nepremičninami pa si bo Občina prizadevala za:
-	urejeno podobo javnega prostora
-	razpredeno mrežo neprofitnih in drugih najemnih stanovanj za najbolj ogrožene skupine občanov
-	ravnanje po načelu dobrega gospodarja s poslovnimi prostori in zagotovitev prostorov za vse namene
DRUŽBENE DEJAVNOSTI:
Vsem dostopna in kakovostna vzgoja in izobraževanje, vrhunsko športno središče in kulturno stičišče regije. Kakovostna in zadostna mreža primarnega nivoja v javnem zdravstvu. Skrb za socialno šibke.
Kulturna ddavnost v občini Domžale je na visokem nivoju in Občina bo tudi v prihodnje zagotavljala ustrezne materialne in prostorske pogoje za pestro ponudbo kulturnih vsebin. S podporo društvom in javnim zavodom bo omogočala ohranjanje visokega nivoja ponudbe na celotnem območju občine. Na področju kulture so cilji po dejavnostih naslednji:
-	knjižnica kot sodobno multime-dijsko informacijsko središče
-	kulturni programi za visoko zahtevne obiskovalce in razvita ljubiteljska kultura
-	evidentirana in ohranjena kulturna dediščina
Vzgoja in izobraževanje sta glavni predpogoj razvoja območja, zato je tej dejavnosti treba posvečati veliko pozornosti. V pristojnosti občine sta dejavnosti predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, medtem ko srednješolsko in visokošolsko izobraževanje sodita v domeno države. S kakovostjo izvajanja predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja v občini Domžale smo lahko zelo zadovoljni, težavo pa zaradi velikega prirasta prebivalstva predstavlja pomanjkanje prostorskih zmogljivosti, zato je poleg ohranjanja kakovosti programov v prvi vrsti cilj Občine zagotoviti zadostne prostorske zmogljivosti vrtcev in osnovnih šol.
Tako kot kulturna je tudi športna dejavnost je v občini na visokem nivoju, tako v smislu rekreacije kot tekmovalnega športa. Cilj Občine je postati vrhunsko športno središče, poleg tega pa zagotavljati možnosti za športno in rekreativno dejavnost za vse občane.
cestnega kot železniškega prometa. Cilji Občine Domžale na tem področju so:
-	bolj razvit železniški promet
-	vzpostavitev drugega cestnega obroča in ureditev mestnih vpadnic
-	boljša dostopnost do avtoceste
pop
lavne varnosti bo Občina s podajanjem pobud državi skušala doseči poplavno varnost za vse občane.
V pristojnosti občin je tudi osnovna Na področju urejanja vodotokov in zdravstvena dejavnost in preventivni programi. Zdravje je človekova osnovna dobrina, zdravstvena oskrba pa ena najbolj osnovnih človekovih potreb. Občina Domžale bo zagotavljala pogoje za zadostno in kakovostno osnovno zdravstveno in lekarniško oskrbo, poleg tega pa si bo prizadevala tudi za kakovostne specialistične in bolnišnične programe v občini, ki so sicer v domeni države.
DRŽAVNE DRUŽBENE DEJAVNOSTI
GOSPODARSTVO:
Podjetniško središče regije
Občina Domžale ima dolgoletno tradicijo gospodarsko uspešne občine, predvsem na področju obrti in podjetništva. Ravno področju gospodarstva bo v prihodnjih letih treba posvečati največ pozornosti, žal pa občine na tem področju praktično nimajo pristojnosti. Občina si bo tako prizadevala za:
-	vzpostavitev stimulativnega okolja za ponovni razvoj obrti in podjetništva
-	razvoj kmetijske dejavnosti
-	bolj kakovostno turistično ponudbo
-	vzpostavitev razvite informacijske tehnologije za vse občane
JAVNA VARNOST IN UPRAVA:
Varni in zadovoljni občani
V sodelovanju s policijo in drugimi pristojnimi državnimi organi Občina Domžale umešno skrbi za javni red in v okviru Občinskega štaba Civilne zaščite vodi sistem zaščite in reševanja ter v največji možni meri podpira gasilsko dejavnost. Cilj Občine je tudi v prihodnjih letih zagotavljati pogoje za učinkovito delovanje gasilsKih društev in sistema civilne zaščite ter varnost vseh občanov.
Občinska uprava bo občanom tudi v prihodnje zagotavljala inovativno in proaktivno upravo, poleg tega si bo prizadevala povečati delež nedavč-nih prihodkov, tudi v prihodnje pa bo z^otavljala racionalno poslovanje. Občina Domžale bo v primeru vzpostavitve sistema pokrajin postala središče pokrajine.
INFORMIRANJE: Objektivno,
izčrpno in ažurno informiranje občanov
Občina Domžale bo skrbela, da bodo občani objektivno in ažurno informirani o delu župana in občinske uprave. Pri tem bo skrbela, da bo komunikacija potekala dvosmerno in s prebivalci vzpostavljala dialog. Občina si bi prizadevala za:
-	sodobno, privlačno informativno lokalno glasilo
-	boljšo dostopnost uradnega glasila
-	vzpostavitev prijaznega in funkcionalnega spletnega mesta
Državne družbene dejavnosti vključujejo srednje in visoko šolstvo, institucionalno varstvo starejših, specialistično in bolnišnično varstvo ter javno upravo. Občina si bo v skladu z razvojnimi prioritetami s podajanjem pobud državi prizadevala za:
-	umestitev novih srednješolskih, visokošolskih in univerzitetnih programov v občini
-	zagotovitev zadostnih kapacitet institucionalnega varstva
-	umestitev bolnišničnih in vseh potrebnih specialističnih programov v občini
-	vzpostavitev enotnega upravnega središča z ustrezno kadrovsko opremljenostjo
PREDNOSTNI PROJEKTI OBČINE DOMŽALE
V prihodnjih letih se bo Občina Domžale osredotočila na izvedbo
projekti, ki so nujni z vidika izvajanja obveznih nalog lokalne skupnosti
projekti podpornega značaja kot podpora gospodarskemu razvoju projekti, ki omogočajo visoko kakovost bivanja
Ker želimo, da vsi občani sodelujete pri razvoju občine, smo se odločili, da dokument v celoti javno razgrnemo. Celoten dokument si lahko preberete vprostorih Občine Domžale na Oddelku za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale, v prostorih vseh krajevnih skupnosti in na spletni strani Občine Domžale. V času javne razgrnitve, ki traja od 27. februarja do 30. aprila 2012, lahko svoje predloge in pripombe v zvezi z Osnutkom Razvojnega programa Občine Domžale 2012 - 2025 vpišete v knjigo pripomb, ki je na mestih javne razgrnitve, ali pa jih posredujete pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale ali po elektronski pošti na naslov razvojni.program@domzale.si. Zbrane pripombe in predloge bomo analizirali, nato pa pripravili dopolnjen Osnutek Razvojnega programa Občine Domžale 2012 - 2025 in ga Občinskemu svetu posredovali v sprejem.
Vljudno vabljeni tudi na javno obravnavo, ki bo v ponedeljek, 16. aprila 2012, ob 17. uri v Knjižnici Domžale.
6
domžale
2. MAREC 20I2
PUSTNA SEKCIJA STRICEK VIR
Obiskane pustne prireditve združujejo
Nadaljevanje s 1. strani.
Predsednik Pustne sekcije Striček z Vira Peter Kosec - Pipi je na kratko povzel dogajanje v pustni deželi Vir: "Vse prireditve so krepko presegle pričakovanja. Letos smo veliki otroški živ žav prvič izpe-
ljali v soboto popoldne, vendar pa smo z dobro medijsko promocijo in razdelitvijo letakov po domžalski občini uspeli večino ljudi obvestiti o spremembi. Obisk malih otroških šem je bil nad pričakovanji in največji šotor v Športnem parku na Viru se je lepo zapolnil. Prav tako bi poudaril, da smo zelo uspešno sodelovali tudi z Občino Domžale, varnostno službo Valina in policijo, tako da so bile prireditve varne za obiskovalce. Izpostavil bi tudi otroško pustno rajanje v Cešminovem parku, ki je bilo odlično izpeljano in obiskano. Hvala vsem, ki nam pomagate."
Na pustno soboto je potekalo "noro pustno rajanje", največji šotor doslej je bil napolnjen z dobro voljo in odličnimi maskami, rekordni nedeljski karneval pa je obiskalo okoli 20.000 ljudi, od tega 1.000 v 46 aktualnih, otroških in etnografskih pustnih maskah.
Komisija, ki jo je izbrala Pustna sekcija, je imela izredno tež-
ko delo in odločila, da nagrade podeli naslednjim skupinam:
-	pustna sobota: 1. Pingvini; 2. Go Bar z gobicami; 3. Gejše
-	pustna nedelja, šolske in predšolske maske: 1. Pingvini; 2. Janko in Metka; 3. VirKant
-	nedeljski karneval: 1. Virland Ski Pul; 2. Tutankamon; 3. Ro-kovnjači
Pustna sekcija Striček se zahvaljuje vsem maskam in vsem udeležencem v nedeljski povorki, posebej pa skupinam Rio De Zenero, Beneški Virjani ter fantom in dekletom, ki so nosili maske politikov domžalskega umetnika Jožeta Toniga v zelo odmevni pustni oddaji Na zdravje, v kateri so novo izvedbo skladbe Na Viru spet je karneval predstavili Leteči muzikanti. Tako smo naš pustni Vir in tudi Občino Domžale še enkrat več predstavili širšemu okolju.
Delo organizacijskega odbora še daleč ni končano. V času pisanja tega članka je za nami že prek 20 uradnih sestankov, pa že snujemo program za prihodnje leto. Morda še ne veste, da bo pust prihodnje leto še bolj na začetku koledarja kot letos, že 12. februarja! Prav zato smo že začeli snovati program, en ansambel za sobotno pustovanje že imamo!
Vse naše fotografije, ki jih je naredil naš tradicionalni fotograf Matjaž Sedušak, so objavljene na Facebook strani Pustne sekcije Striček: www.facebook.com/Pust-naSekcijaStricek.
Zahvaljujemo se Virjanom in Virjan-kam, ker so bili z nami in sotrpeli med našo pustno vladavino in vsem tistim obiskovalcem karnevala, ki ste z 2,5 evra vstopnine za odrasle pokazali, da cenite naše delo in ste nam tako zelo pomagali
pri izpeljavi te in prihodnjih prireditev! Pridružite se nam tudi v prihodnje, naše pustne prireditve združujejo ljudi, združujejo generacije.
Franci Lajovic, PS Striček
Otroško pustno rajanje v Češminovem parku
Pust je praznik veselja, ki naj bi odganjal zimo in v deželo privabljal pomlad. To je tudi čas, ki se ga najbolj veselijo otroci, saj se na ta dan lahko našemijo in se pridružijo številnim pustnim zabavam. Takšno zabavo sta v soboto, 18. februarja, organizirala tudi Občina Domžale in Pustna sekcija Striček v Cešmi-novem parku.
Hrošček Simon, čebelice, pikapolonice, dinozavri, želve, kavboji, rožice in ostale maškare so rajale ob zvokih mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Domžale, čarovnik Grega jih je pozabaval s svojimi domiselnimi igricami, rajanju so se pri-družiil tudi ministrski zbor Pustne sekcije striček na čelu z županom in kurenti iz Ormoža. Seveda pa niso manjkali tudi slastni krofi, s katerimi so se posladkale naše maškare.
Občina Domžale, Urad župana
2. MAREC 20I2
domžale
7
OBČINA DOMZALE IN EKIPA OČISTIMO SLOVENIJO 2012
Pridružite se največji prostovoljski okoljski akciji v Domžalah! Skupaj nam bo uspelo!
Slovenci se vedno bolj zavedamo, da je varovanje okolja nuja in človekov
odnos do narave se je v zadnjem desetletju močno spremenil. Ce smo včasih brez problema odvrgli manjši ali večji košček smeti na tla, pa se danes večkrat najdemo v vlogi pobiralca smeti za tistimi, ki so v gozdu brezobzirno odvrgli papirček, plastenko ali celo konzervo. Tisti, ki vestno ločujejo odpadke se zavedajo, kako veliki potrošniki raznovrstnih embalaž smo postali in kaj to pomeni za okolje. Kakor koli že, odpadki so postali ključni okoljski problem, ki ga lahko kot posamezniki rešujemo že na vsakodnevni ravni, kot skupnost pa na občinski čistilni akciji OČISTiMO OBČINO DOMŽALE 2012, ki bo
v sodelovanju z vami izvedena v soboto, 24. marca 2012 od 9. ure dalje. Kot že v preteklih letih, se bodo tudi v letošnjem letu v čistilno akcijo vključile vse krajevne skupnosti, ki bodo v sodelovanju s šolami, društvi, podjetji in krajani prispevale k čistejši in lepši občini Domžale. V letošnji akciji se nam bo pridružila tudi Slovenska vojska.
NAVODILA ZA PROSTOVOLJCE ČISTILNE AKCIJE OČISTIMO DOMŽALE 2012
Začetek akcije
Zbirna mesta v vašem okraju so:
KS VENCLJA PERKA
Kontakt: ks.venclja.perka@gmail.com Telefon: 01/721-10-64
zbirališča
•	GASILSKI DOM STOB - DEPALA VAS
Odgovorni osebi na zbirnem mestu: Ivan Tavčar, Ludvik Flerin
•	DEPALA VAS - JUE^ČEK Odgovorni osebi na zbirnem mestu: Mitja Arnuš, Anton Dimc
•	PRED KS (Domžalski dom) Odgovorni osebi na zbirnem mestu: Janez Ulčar, Alma Novljan
KS SIMONA JENKA
Kontakt: ks.simona.jenka@gmail.com
Telefon: 01/721-10-64
zbirališča
•	GASILSKI DOM ŠTUDA Odgovorne osebe na zbirnem mestu: Metod Loboda, Roman Kos, Janez Banko
•	ŠPORTNI PARK DOMŽALE PRI TEN TEN
Odgovorni osebi na zbirnem mestu: Janez Grmek, Janez Bizjak
•	POKOPALIŠČE DOMŽALE Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Veronika Banko
KS SLAVKA ŠLANDRA
Kontakt: ks.slavko.slander@siol.net
Telefon: 01/721-10-64
zbirališča
•	PARKIRIŠČE VELE Odgovorni osebi na zbirnem mestu: Pavel Pevec, Peter Žibert
•	PLINSKA POSTAJA OB KAM. BISTRICI
Odgovorni osebi na zbirnem mestu: dr.Franc Habe,^ Majda Zevnik
•	NOVA BRV ČEZ K BISTRICO Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Ana Medved
•	SEDI^Ž TEOLOŠKEGA I^RUŠTVA Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Hribar
•	SKKIHAN-PRI SKAKALNICI
Odgovorna _oseba na zbirnem me-stu:°Dušan Štupar KS PRESERJE Odgovorna oseba : Janez Hribar Kontakt: janez.hribar@siol.net zbirališča
•	PRITRGOVINITUŠ (Pelecl^ova ces^a) KS IHAN
Odgovorna oseba : Janez Gregorič (041/759-640)
Kontakt: gregoric.janez@siol.net
zbirališča
•	DOM KRAJANOV IHAN KS RADOMLJE
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Igor Kuzmič (031/774-860) Kontakt: kuzmic.igor@gmail.com
zbirališča
•	GASILSKI DOM RADOMLJE
•	PARKIRIŠČE PRI VRTCU KEKEC KS JARŠE RODICA Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Marjan Ručigaj
Kontakt: marjan.rucigaj@gmail.com zbirališča
•	GASILSKI DOM Jarše Rodica KS HOMEC NOZICE
Odgovorna oseba na zbirnem me-stu:°Marjeta Rode (041/876-481) Kontakt: marjeta.rode@siol.net
zbirališča
•	GASILSKI DOM HOMEC KS ROVA
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Albin Vodlan (041/649-764) Kontakt: albinvodlan@gmail.com
zbirališča
•	GASILSKI DOM ROVA KS DRAGOMELJ PŠATA
Odgovorna oseba: Jože Rožman (041/617-395)
Kontakt: jozerozman22@gmail.com zbirališča
•	PŠATA
Odgovorna oseba na zbirnem me-stu:°Drago Hafner (041/644-744) Kontakt: hafner.hafner@gmail.com
•	BIŠČE-PARKIRIŠČE ZA KAMIONE STARIN
Odgovorna oseba na zbirnem me-stu:°Marko Frece (041/448-855) Kontakt: marko.frece@siol.net
•	MALA LOKA, BLIZU SAMOSTANA
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Kokalj (041/686-451) Kontakt: janez.kokalj@elsing.si
•	ŠENT^PAVEL PRICER^KVI Odgovorna oseba na zbirnem me-stu:°Marjan Trilar (041/698-822)
arjant@gma • OŠ DRAGOMELJ Odgovorna oseba na zbirnem me-
Kontakt: marjant@gmail.com Š D dgov
stu: Marjan Kopač (041/785-150) Kontakt: marjan.kopac47@gmail.com KS KRTINA
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Franci Rahne (041/280-750) Kontakt: ks.krtina@volja.net zbirališča
•	OB ŠOLI KS DOB
Odgovorna oseba: Jurij Milanovič (041/625-796)
Kontakt: ksdob.ksdob@gmail.com
zbirališča
•	GASILSKI DOM DOB Odgovorna oseba na zbirnem me-stu:Xuka Pušnik
Kontakt: lbfpusnik@gmail.com
•	ČEŠENIK- PRI GRADU Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Aleš Marinček
Kontakt: marincek.ales@gmail.com • GASILSKI DOM ŽEJE Odgovorna oseba na zbirnem me-
(šole, upokojenci, ne morejo udeležiti
s@gm JE
na
stu: Janko Cencelj
•	TURNŠE - PIKNIK PROSTOR Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janez Orehek
•	LAZE-AVTOBUSNA POSTAJA Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Janko Cencelj
•	SV.TROJICA
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Rok Ravnikar KS TOMA BREJCA VIR
Odgovorna oseba na zbirnem mestu: Aleš Tekavc (041/629-406) Kontakt: tal@siol.net
zbirališča
•	PRI DOMU KRAJANO V VIR
•	NA ŠPORTNEM IGRIŠČU VIR
•	NA BALINIŠČU KOLIČEVO
•	PRI VRTCU PALČEK
Vodje zbirnih mest vam bodo na zbirnem mestu podali navodila, zagotovili osnovne pripomočke ter vas razporedili po skupinah, ki bodo nato odšle na ustrezna mesta čiščenja (divje odlagališče oz. čiščenje okolice in sprehajalnih poti). Prostovoljci bodo razporejeni v skupine glede na velikost divjega odlagališča. V primeru, da bo na zbirno mesto za čiščenje divjih odlagališč prišlo več prostovoljcev od predvidene razporeditve, se bo del prostovoljcev usmerilo v čiščenje okolice. Akcije čiščenja okolice so namenjene vsem, ki se zaradi najrazličnejših razlo mlade družine,^ čiščenja divjih odlagali Če na zbirno mesto ne pride niti vodja zbirnega mesta niti njegov namestnik, vas prosimo, da pokličete na vašo KS oziroma na tel. 051/691-022 (občina).
Vrečke, rokavice in ostala oprema
Vrečke za čiščenje in rokavice bo zagotovila občina preko JKP Prodnik, predvidoma pa jih boste prejeli na zbirnih mestih. Glede na pretekle izkušnje je zaradi odstopanj pri oceni velikosti odlagališč zaželeno, da s seboj prinesete še kakšno dodatno črno in rumeno vrečko za smeti (priporočamo velikosti od 60 do 110 l). Obenem vas naprošamo, da s seboj prinesite tudi svoje rokavice, saj se lahko zgodi, da zaradi večjega števila udeležencev od pričakovanega na voljo ne bo dovolj rokavic. Priporočamo močnejše rokavice iz tekstila, ojačanega z gumo ali usnjene rokavice. Potrebe po vrečkah in rokavicah sporočite vsaj 4 dni pred izvedbo čistilne akcije na elektronski naslov simon.urankar@jkp-prodnik.si. Za sodelovanje v akciji potrebujete ustrezna oblačila, ki se lahko umažejo ali raztrgajo in nepremočljive čevlje. S seboj ne pozabite prinesti tudi plastenke z vodo ter mobilnega telefona. Če bo močno sonce, imejte s seboj pokrivalo.
Malica
Občina prek KS zagotovi malico na podlagi sporočenega oziroma predvidenega števila sodelujočih. Podatke sporočite na elektronski naslov janez.bizjak@domzale.si.
Vaša pomoč pri prevozu odpadkov
Za prevoz odpadkov od divjih od-
lagališč do zbirnih točk oziroma centrov bomo potrebovali pomoč v obliki avtomobilskih prikolic, traktorjev in drugih prevoznih sredstev. Če nam lahko pri tem pomagate, vas naprošamo, da pokličete lokalnega organizatorja oziroma pridete s prevoznim sredstvom na zbirno mesto. JKP Prodnik bo na dogovorjenih mestih poskrbel za postavitev zabojnikov in odvoz zbranih odpadkov.
Povabite prijatelje, da se pridružijo čistilni akciji
Vsakdo je dobrodošel! Skupaj pridite na zbirno mesto, kjer boste dobili navodila, obenem pa se vas bo razporedilo na ustrezno mesto čiščenja. Prijatelje opozorite na ustrezno opremo (ustrezna obutev, rokavice, vrečke, vodo, malico
Navodila za čiščenje na divjem odlagališču
Divja odlagališča so lahko oddaljena več kilometrov od zbirnega mesta, zato se bo do nekaterih potrebno peljati. V primeru, da imate na vo-jo avtomobil, vas naprošamo, da se
z njim pripeljete in v primeru, da se prevoz potrebuje, le-tega ponudite ostalim udeležencem. Prosimo vas na previdno parkiranje ob odlagališčih, da ne naredite škode na travnikih ali obdelovalnih površinah. Cilj akcije je, da čim več odpadkov zberemo ločeno, zato je že na samem divjem odlagališču v čim večji meri potrebno ločevati odpadke (ločevali bomo predvsem embalažo). Le tako bo preostali del odpadkov, odložen na deponiji, čim manjši. To pomeni tudi manjše stroške. Zaradi lažjega prevoza in zagotavljanja večje čistoče na zbirni točki se bo vse manjše odpadke zbiralo v barvne plastične vrečke.
Gradbenih odpadkov ne čistimo, saj jih komunalna podjetja ne bodo prevzela.
Odvoz in predelava odpadkov
Vrečke z odpadki se bo po koncu čiščenja naložile na prevozna sredstva. V primeru, da to zaradi količine logistično ne bo mogoče, se bo v izogib temu, da bi nepooblaščene osebe brskale po smeteh in jih odnašale, najprej odpeljalo ločene in večje odpadke kot so kovine, bela tehnika ipd. Prosimo vas, da pomagate voznikom pri nakladanju in razkladanju odpadkov iz prevoznih sredstev in pri njihovem razvrščanju. Če je mogoče, ostanite še po koncu akcije in
Odpadke se ločuje po sledečem sistemu:
Rumenavrečka - Prazna in čista - ne blatna embalaža (plastenke, plastična embalaža, tetrapaki, pločevinke, plastične vrečke V to vrečko ne spadajo trda plastika, vedra, polomljene igrače, vrtno pohištvo in drugi pokvarjeni izdelki. Črna vrečka - vsi ostali odpadki, ki jih ni mogoče zbrati ločeno oziroma so preveč umazani (tkanine, stiropor, keramika, kasete, CD-ji, avtomobilsko steklo, plenice ...).
Prosimo vas, da na zbirni točki, kamor boste odlagali zbrane odpadke, vrečke z odpadki in kosovne odpadke, ločeno razporedite po vrsti odpadkov. !!!Nevarnih odpadkov, kot so azbestne plošče (salonitke), igle, sodi z nedoločljivo vsebino, industrijski nevarni odpadki, kemikalije, bojna in eksplozivna sredstva, ^ ne pobirajte in ne premeščajte!!! S pobiranjem ali premeščanjem lahko škodujete sebi in okolju! Lokacijo in količino vseh nevarnih odpadkov bomo popisali in sporočili pristojnim inšpekcijskim službam.
poskrbite, da se bo odpeljalo čim več zbranih odpadkov. Cilj je, da čim večjo količino odpadkov še isti dan odpeljemo na ustrezne zbirne točke oziroma v za to namenjene centre. Za odvoz odpadkov z zbirnih točk za odpadke na urejena odlagališča in reciklažne centre bo poskrbelo JKP Prodnik.
Kaj če ne bomo očistili celega odlagališča?
Če zaradi različnih vzrokov ne boste mogli očistiti celotnega odlagališča (velikost, dostop bo vodja odlagališča zabeležil koliko odpadkov je ostalo. Potrudili se bomo, da se bo oc-lagališče očistilo v naslednjih akcijah.
Kaj če gre kaj narobe?
V primeru poškodbe, le-to takoj sporočite vodji odlagališča, v primeru hujših poškodb pa pokličite Center za reševanje - 112. Če odkrijete bojna ali eksplozivna sredstva, pokličite 113.
Kaj če bo deževalo?
Čistilno akcijo načrtujemo 24. marca 2012, če bo vreme res preslabo, bo akcija prestavljena za en teden.
Zaključek akcije
Zaključek akcije bo predvidoma ob 14. uri, lahko tudi prej, če boste dogovorjeno območje očistili pred koncem akcije. Po zaključku akcije preglejte stanje na divjem odlagališču in preverite, če so prisotni vsi udeleženci. Naprošamo vas, da fotografirate odlagališče, kup nabranih odpadkov in udeležence pred čistilno akcijo in po njej.
Varnost in splošni pogoji
Za čiščenje divjih odlagališč ali sprehajalnih poti na dan akcije niste nezgodno ali kako drugače zavarovani! Udeležba na akciji je na lastno odgovornost! Organizatorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitne poškodbe in nesreče pri akciji. Pred začetkom čiščenja pri vodji zbirnega mesta oziroma odlagališča pridobite ustrezna navodila glede morebitnih posebnosti divjega odlagališča, navodila za ločevanje odpadkov ter navodila kaj storiti, če gre kaj narobe.
OCISTJMOiDOMZALE 2012

24. mases 2012
ANKETA
V marcu praznujemo kar dva praznika, posvečena nežnejšemu spolu
8. marec je mednarodni dan žena, 25. marec pa materinski dan. Kaj nam pomenita ta dva praznika, se spominjamo razlogov za njun nastanek, se na ta dva dneva počutijo kaj bolj pomembne, bolj ljubljene? Kaj je z enakopravnostjo spolov, kako se odzivajo na spremembe v družbi? Na ta vprašanja in dileme so v tokratni anketi odgovarjale, tokrat samo naključno mimoidoče predstavnice nežnejšega spola.
Martina, 31 let, Domžale
Ko sem bila še otrok, sem mami za 8. marec skupaj z očetom prinesla šopek rož, čeprav takrat seveda še nisem vedela, zakaj sploh gre. Kasneje smo začeli praznovati tudi 25. marec, materinski dan in moram priznati, da mi je bil bolj simpatičen ter družinski kot 8. marec. S tem seveda ne želim zanikati pomena 8. marca, ampak materinski dan mi je
kasneje in tudi sedaj pomenil več kot 8. marec. Sepa strinjam, da je lepo praznovati oba. Enakopravnost spolov? Hm ^ Mogoče bi se morali odgovorni v družbi večkrat vprašati, zakaj prihaja do razlik v teoriji in praksi, saj smo ženske sicer na papirju res enakopravne, v praksi pa temu žal ni tako. Strinjam se, da seveda mora obstajati razlika med spoloma, saj nas navsezadnje ta razlika tudi združuje in se ženska in moški dopolnjujeta, ker imata oba različne naloge v družini in družbi, saj šele s skupnimi močni lahko dosežeta neko ravnovesje, ampak žal se v praksi še vedno prevečkrat dogaja, da ženska le ni povsem enakopravna moškemu.
Tina, 24 let, Radomlje
Osmega marca ne praznujem, se mi zdi preveč skomercializiran, tako kot npr. valentinovo. Je pa res, da so ženske
aprej in
izboriti enakopravnost z moškimi, kar naj bi sicer praznovali oziroma praznovale 8. marca, a se je ta praznik povsem izrodil v nekaj komercialnega in je s tem zasenčil tisto plat praznovanja, ki bi morala biti v ospredju. Materinski dan se mi zdi bolj družinski praznik, bolj oseben. Trenutno še nimam naraščaja, zato ta dan praznujemo skupaj z mamo in jo obdarimo s kakšno majhno pozornostjo ter zahvalo za njen trud. Je pa v današnjem času, ko je tempo življenja zelo hiter, kar težko odgovoriti na vprašanje, če smo ženske enakopravne z moškimi. Se mi zdi, da smo oboji zelo pod stresom, iz znanih razlogov pa to zadevo ženske malo težje prenašamo in imamo verjetno zato občutek, da mogoče nismo enakopravne z moškimi v takšni meri, kot bi se nam zdelo potrebno.
Francka, 68 let, Dob
V starih časih se spominjam, da smo na 8. marec ženske lahko prej šle iz službe, da smo dobile nageljček in malico, (nekateri) naši moški kolegi pa so bili tudi zelo navdušeni nad praznikom in so bili zaradi njega tudi malo »v rožicah«, kot se je temu nekoč reklo. V novejšem času, ko lahko tudi uradno praznujemo materinski dan, poleg seveda dneva žena, pa je videti, vsaj tako opažam, ko vidim mlajše žene in dekleta, da niti ni toliko po-
membno vprašanje enakopravnosti, bolj je pomembno obdržati službo,
fa četudi za ceno neenakopravnosti. o se mi ne zdi dobro, saj bi morale ženske vseeno imeti več časa za otroke in družino, kar pa seveda avtomatično pomeni, da trpi enakopravnost.
Petra, 34 let, Vir
Praznovanje obeh praznikov za mene pomeni neko priznanje in zahvalo za trud, ki ga ženske dajemo na najrazličnejših področjih, tako osebnih kot v družbi sami. Zaradi praznovanja se sicer ne počutim kaj bolj (ali manj) pomembno, kot sicer, vsekakor pa je pravi balzam za dušo, ko ti kdo pripravi lepo presenečenje ali (skromno) darilce in se ti zahvali ter ti da tudi navzven neko priznanje, da delaš dobro, da si zaželena in da se te spoštuje ne samo kot osebo, ampak tudi kot ženo in mati.
Andreja, 18 let, Domžale
Doma praznujemo oba praznika, a zelo skromno. Vloga ženske v družbi in v družini je vsekakor zelo velika, a mogoče premalokrat omenjena in priznana. Sicer se lepo sliši vse to glede enakopravnosti, ampak se zavedam, da neke popolne enakopravnosti ne bo nikoli, vsaj v praksi ne. Ko je ženka na porodniški, se seveda posveča otroku bolj kot karieri in v tistem letu odsotnosti v času porodniške se na gradnji morebi-
tne poklicne kariere v službi zelo pozna. Podobno je tudi v športu in le redke ženske se po porodu spet uspešno vrnejo v šport z enako vnemo in rezultati kot pred tem. Je pa drugače lepo biti ženska, se mi zdi, da v sedanjem času kljub vsemu le ni tako hudo glede enakopravnosti, kot je bilo to nekdaj.
Mojca, 28 let, Domžale
Na ta dva praznika imam vedno lepe spomine. Sedaj se veselim materinskega dne, ko od otrok prejmem rožico in mi zapojeta pesmico, nato pa se skupaj z možem malo posladkamo ob dobrotah. Ob takšnih trenutkih sem prav vesela, da sem mama, čeprav mi tudi prek leta ni preveč hudo. Osebno ne pogrešam kakšne posebne potrebe po enakopravnosti, se mi zdi, da smo ženske enakopravne ravno toliko, kot si želimo, da smo. Če bi želele več enakopravnosti, bi si jo zagotovo na tak ali drugačen način tudi izborile.
Jožica, 56 let, Dragomelj
Mislim, da je enakopravnost z moškimi pri nas kar dobro urejena,vsaj navzven. Kako to deluje v praksi, je seveda odvisno od primera do primera. V določenih primerih se mi zdi, da smo ženske v enakopravnosti celo že prehitele moške, gledano generalno, pa se mi zdi, da smo ženske že kar precej enakopravne - razlike pa seveda morajo biti, saj ima vsa spol
svoje posebnosti in svoje dobre ter slabe plati, zato je bolj kot praznovanje, pomembno, da se oba spola spoštujeta in delujeta v duhu sodelovanja, ne tekmovanja. Meni se praznovanje obeh praznikov zdi prav prisrčno, čeprav vem, da samo zaradi praznovanja kot takega ženske nismo nič manj ali nič več enakopravne z moškimi.
Špela, 43 let, Domžale
Dan žena me spominja na čas, ko ženske niso bile enakopravne v družbi, ko niso imele niti volilne pravice, da ne omenjam še česa drugega. Zato se mi zdi ta praznik zelo pomemben, koliko pa v današnjih časih kaj pomaga pri enakopravnosti, je pa povsem drugo vprašanje. Če se družba spomni na ženske samo na en dan ali dva v letu, ko se mediji na veliko razpišejo o veliki vlogi žensk v družbi, je to seveda odločno premalo, saj tem velezvenečim besedam manjka tudi praktična potrditev izrečenih besed. Sama osebno ta dva praznika jemljem kot nek spomin na dejanje žensk, ki so si izborile možnost biti enakopravne z moškimi ter na pomen in vloge ženske kot matere. Mislim pa, da ne en ne drugi praznik sama po sebi še ne pomenita, da se bo uredilo vse potrebno glede enakopravnosti, če seveda ženske same ne bomo bolj aktivne v družbi.
Anketo pripravil: Janez Stibrič
8
društva
2. MAREC 20I2
Domžalski veterani s Prešernom
Za praznik k Prešernu
Iz Domžal nas je bilo za cel avtobus tistih, ki smo se na kulturni praznik podali na jubilejni 10. pohod po poteh miru in prijateljstva v organizaciji veteranskih organizacij. Iz Radovljice nas je poleg nizke temperature pospremil še rahel piš jugovzhodnika, s čimer pa se nismo obremenjevali, saj nas je hoja hitro segrela. Na Bledu smo imeli krajši postanek in ob najstarejšem spomeniku, postavljenem v spomin na našega velikega
poeta Franceta Prešerna, prisostvovali krajšemu kulturnemu programu. Malo pred 13. uro smo prispeli v Vrbo, se udeležili slovesnosti ob pesnikovi rojstni hiši in vsak po svoje podoži-vljali tiste davne čase. Pred dvesto leti na vasi ni bilo lahko lagodno živeti, zato je prenekatere odgnala v svet ne le uka želja, ampak tudi revščina in če se ti je uspelo povzpeti med gospodo, se ti je morda že bolje pisalo. No, in če nam je tisti čas vsem tegobam
mešani pevski zbor trd turnse,
Češenik ob kulturnem prazniku Luna sije, kladvo bije ^
Res je na večer pred slovenskim kulturnim praznikom zunaj sijala skoraj
polna luna, bilo je kar nekaj stopinj pod ničlo, pod zimskimi obuvali je škripal
Aié
Oomžaie
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja
VABILO NA TEČAJ IZ BIODINAMIKE
Kot vsako leto tudi letos naše društvo organizira tečaj iz biodinam^ke za začetnike.
ZAKAJ?
Da se boste naučili biodinamske met:ode kmetov^anja in vrtnarjenja. Metode, ki za vzgojo rastlin ne potrebuje strupenih škropiv in lahko topnih mineralnih gnojil.
Da se boste naučili drugačnega pogleda na naravo, ki jo poleg kemije prežemajo nam nevidne energije.
Da si boste lahko sami pridelali boll kakovostno, z živllenjsko energijo bolj prežeto hrano, ki bo veliko bolje podpirala vaše zdravje.
KJE SE LAHKO PRIJAVITE?
Prijavite se pri Andreju: 031/855-170.
TEORETIČNI DEL - TEČAJ IZ BIODINAMIKE BO V Domžalskem domu, Ljubljanska 58, Domžale: Splošno o biodinam^ki	sobota, 17. 3. 2012 od 9. do 13. ure
Preparati v biodinamiki sobota, 31. 3. 2012 od 9. do 13. ure Ritmi v biodinamiki	sobota, 14. 4. 2012 od 9. do 13. ure
PRAKTIČNI DEL - TEČAJ IZ BIODINAMIKE BO
na sedežu društva Podrečje 10, Domžale:
praktični del	sobota, 21. 4. 2012 od 9. do 13. ure
Spoznali boste vse o kompostnem kupu - kako se ga pripravi, preparira in naprej neguje do zrelosti. Izdelali bomo preparat po Mariji Thun, prikazali orodja in naprave za obdelavo zemlje in škropljenje. Prikazali bomo tudi obrezovanje, sajenje, škropljenje.
KJE LAHKO DOBITE L—**' PRIDELKE:
Vsak torek med 16:00 in 18:00 je na sedežu društva tržni dan, kjer lahko kupite sezonska živila, pridelana po biodinamski metodi.
www. zveza-ajda.si
Ob kulturnem prazniku društvo lipa razveselilo varovance doma upokojencev domžale
Tam sem jaz doma, kjer je sonce ^
navzlic navrgel takega poeta, zavednega Slovenca, katerega dan smrti slavimo kot kulturni praznik, poskrbimo, da bodo tudi zanamci ponosni na tako pomembne rojake naše domovine. So se pa časi vendarle malce spremenili, nihče več dandanes otrokom fig ne deli, če pa bi jih že, jo bi zelo težko odnesel brez« pogojne«. Tudi slavnostni govornik dr. Ernest Petrič je poudaril, da je pravo poleg kulture tisto, kar uokvirja določene norme in tvori državo.
J. Gregorič
Društvo Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale, rado gostuje, posebej dekleta rada razveseljujejo varovance Doma upokojencev Domžale. Tako so jim dan pred 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom, namenile prijetno literarno dopoldne. Ob začetku pa še zahvalo predsednice Metke Zupanek za vso strokovno pomoč in drobne pozornosti njihovi profesorici Meti, ki so ji te, tako kot vsem drugim, veliko pomenile v boju za življenje.
Pevke Pevskega zbora Lipa so zapele, voditeljica Metka Zupanek pa je na svojstven način pripovedovala življenjsko zgodbo dr. Franceta Prešerna. Njegovo Vrbo je na pamet znala večina prisotnih, ki so z glasnim aplavzom nagradili tudi Zele-zno cesto v glasbeni izvedbi Zlatke in Marjana Levstka, ob harmoniki prof. Mile Zivulovič. Večina je pritegnila tudi Prešernovi Pod oknom v izvedbi pevskega zbora, nato pa so se predstavile pesnice iz literarne delavnice Lipe. Svoje pesmi je recitirala tudi pesnica Mici Jenc iz njene nove
zbirke Sončni zahod. Spregovorile so tudi Janka Jerman, Silva Mizerit, Andreja Bolhar in Anica Kvas. Kako srečni in veseli so bili, pa največ povedo besede ene od varovank, ki je ob zahvali povedala: »Še pridite, radi vas poslušamo, ker vas imamo radi, tako kot nas imate radi vi.« Društvo Lipa je ob kulturnem prazniku pripravilo še eno prireditev, in sicer 8. februarja v svojih prostorih, kjer so številni obiskovalci ob Prešernovih pesmih prisluhnili tudi pesnicam iz literarnega krožka. Bilo je lepo.
V. V.
društvo izgnancev domžale
Zahteva vladnim strankam
izgnancev Ivica Zni-
Predsednica Društva Slovenije 1941 - 1945 daršič je v imenu društva strankam, ki sestavljajo Vlado RS, ob sprejemanju koalicijske pogodbe, poslala zahtevo, da v program vključijo tudi sprejem Zakona o poravnavi vojne škode, nastale med drugo svetovno vojno, vsaj del vojne škode pa je treba izterjati od nemške države. Društvo je namreč doslej vsem vla-
dam v samostojni Sloveniji posredovalo podatke o vojni škodi, ki so jo naredili okupatorji med drugo svetovno vojno, in vse podatke, kakšna vojna škoda je bila nekdanji državi priznana na mirovnih in reparacijskih konferencah po drugi svetovni vojni, pa tudi podatke, koliko vojne škode je dobila nekdanja Jugoslavija in koliko Slovenija. Nemčija je poravnala le dva odstotka vojne škode. Doslej nobena
vlada tega vprašanja ni skušala rešiti. Vse člane in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 ponovno obveščamo, da so uradne ure društva vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih Združenja za vrednote NOB Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska cesta štev. 36. Prijetno pomlad in našim članicam iskrene čestitke ob dnevu žena!
D. I.
sneg, v društveni sobi Turističnega društva Turnše, Češenik pa je bilo prijetno toplo. Pevci in pevke Mešanega pevskega zbora so nas povabili na prijeten večer, namenjen spominu na največjega slovenskega pesnika. Skoraj nič ni bilo dogovorjeno vnaprej, pa je vendar večer pomenil prijeten kulturni dogodek, ki so ga oblikovali reci-tatorji in pevci, pa tudi čisto naključni obiskovalci, na koncu celo harmonikar. Prijeten večer je začel Maks z vedno dobrodošlim Prešernovim Povodnim možem. Sledila mu je tudi Prešernova, saj je bil večer namenjen predvsem njemu, Luna sije, kladvo bije ^ v izvedbi pevcev in pevk pod vodstvom zborovodje Polone Hribar. Sledil je kratek sprehod po njegovi življenjski in delovni poti, nato pa najdaljša pesem, ki jo je doslej pel zbor in je dolga skoraj kot njihova himna - Zdravljica. Rdeča nit prijetnemu večeru so bile pesmi, ki jih je pel pevski zbor, prijetni pogovori o kulturi, pa tudi o drugih stvareh, ki jih v zboru in društvu ne manjka. Obiskovalcev se ni ravno trlo, je bil pa med njimi Armando Reja, predsednik turističnega društva, ki kar ni mogel prehvaliti pevcev in pevk ter njihove zborovodkinje. Bil je res prijeten večer, s katerim pa v društvu niso končali letošnjega kulturnega praznika. Prav na 8. februar so namreč pripravili pohod, o katerem nam je pripovedoval Maks Jeran: »Kljub temperaturi krepko pod ničlo se je namreč na startu v Jabljah naslednji dan zbralo 21 pohodnikov in si po ravno prav zasneženi, prijetni gozdni poti do Sp. Dobena dodobra ogreli noge. Na poti in postajah so recitirali pesmi Franceta Prešerna, Toneta Pavčka, Simona Gregorčiča, Mile Kačič in se spomnili Janeza Trdine.«
V. V.
Utrinki iz aktivnosti KG RK Dob
Poleg že utečenih aktivnosti smo se v Krajevni organizaciji RK Dob odločile, da bomo posebno skrb posvečale tudi preventivi, zlasti starejših občanov. Tako smo v februarju organizirale merjenje venskega pretoka krvi v nogah.
Merjenje venskega pretoka pomeni meritev pretoka venske krvi v nogah, s tem pa enostaven, hiter in neboleč vpogled v posameznikovo zdravje venskega ožilja. Z meritvijo se izmeri, kako delujejo naše vene v nogah in kakšna je sposobnost mišic, da vensko kri črpajo iz nog proti srcu.
Meritve se izvajajo s pletizmogra-fom in na osnovi natisnjenih rezultatov meritve je bil z vsako stranko opravljen svetovalni pogovor o rezultatih meritve in svetovanje za ukrepanje, v kolikor le-ti niso zadovoljivi oziroma odstopajo od normalnih.
Krajani, ki so se udeležili meritev, so bili nad akcijo navdušeni in izražena je bila želja, da meritve ponovimo še za tiste, ki se jih tokrat niso mogli udeležiti. Zato smo se v KO RK Dob dogovorile, da bomo meritve ponovili v začetku poletja. Krajane bomo o datumu in času meritev pravočasno obvestili. Takrat bodo imeli možnost ponovne meritve tudi tisti, ki so na osnovi tokratnih meritev ugotovili negativna odstopanja in bodo po izvajanju predlaganih ukrepov želeli ugotoviti novo stanje.
MEDOBČINSKO DRUSTVO INVALIDOV DOMZALE VABI na
ZBOR ČLANOV MEDOBČINSKEGA DRUSTVA INVALIDOV DOMZALE,
ki bo v četrtek, 8. marca 2012, ob 18. uri v prostorih gostišča KEBER
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev in pozdrav
2.	Poslovnik o delu zbora
3.	Izvolitev delovnega predsednika
4.	Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev
5.	Izvolitev verifikacijske komisije
6.	Poročilo o delu društva za leto 2011
7.	Poročilo o delu socialno zdravstvene komisije in komisije za šport za leto 2011
8.	Finančno poročilo za leto 2011
9.	Poročilo nadzornega odbora za leto 2011
10.	Program dela za leto 2012
11.	Finančni plan za leto 2012
12.	Razprava in sprejem
13.	Zaključek
Gradivo za zbor članov je na voljo na sedežu društva.
Predsednica MDI Domžale Vida PERNE
Obvestilo občanom in občankam Območno združenje Rdečega križa Domžale pomaga
Območno združenje Rdečega križa Domžale, Ljubljanska cesta štev. 34, Domžale, skuša ob pomoči pridnih krajevnih organizacij RK blažiti socialno stisko vseh socialno ogroženih občanov in občank, hkrati pa se trudi, da bi tudi ob pomoči dobrih ljudi zbrali kar največ materiala, s katerim bi lahko pomagali vsem pomoči potrebnim. Tako obveščamo vse, ki potrebujejo materialno pomoč v obliki prehrambenih paketov, da jih lahko prevzamejo vsako sredo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Ob istem času v skladišču sprejemamo in izdajamo tudi rabljena oblačila. Sprejemamo samo letnemu času primerna in kakovostna oblačila, primerna za takojšnjo uporabo (oprana in zlikana). Začeli smo sprejemati tudi prošnje za finančno pomoč za plačilo življenjsko nujnih položnic do višine 250 evrov na leto. Vlogi morate priložiti dokazila o vaših prihodkih (plača, pokojnina ipd), odločbe Centra za socialno delo, Zavoda
za zaposlovanje in podobno. Za odobritev finančnih pomoči je pogoj bivanje na območju občine Domžale in dokazana socialna ogroženost. Vse vloge, ki jih morate osebno dostaviti na sedež Rdečega križa Domžale, preverja in odobri socialna komisija Območnega združenja Rdečega križa Domžale.
Na sedežu Območnega združenja Rdečega križa Domžale izvajamo tudi tečaje in izpite Prve pomoči za voznike motornih vozil ter tečaje za podjetja in javne zavode. Vso našo dejavnost in novice si lahko ogledate na naši spletni strani www.domzale.OZRK.si. Naš elektronski naslov, na katerega nam lahko pišete, je do-mzale.OZRK@ozrks.si, pokličete pa nas lahko tudi na telefonsko številko: 01/729-23-33.
OZ RK Domžale
2. MAREC 20I2
društva
9
Likovno društvo Senožeti, Radomlje, za medgeneracijsko sodelovanje
S 1. januarjem 2012 smo vstopili v Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Evropska unija in države članice želijo spodbujati uresničenje vizije družbe vseh starosti, s poudarkom na aktivnem staranju in solidarnosti med generacijami. V četrtek, 16. februarja, je bil otvoritveni dogodek v to Evropsko leto v Ljubljani, v Državnem svetu. Visoki predstavniki politike, vlade, nevladnih organizacij, stroke in različnih generacij so prisotne seznanili z demografskimi spremembami, s problemom naraščanja števila starejših, o možnostih zanje in ozaveščanju, itd. Predstavljen je bil tudi program aktivnosti v Sloveniji v tem letu. V pasaži Maximarketa se je ta dan odvijal zanimiv kulturni program, na katerem so sodelovali nastopajoči vseh starosti, iz različnih delov Slovenije. Na stojnicah pa so se predstavile organizacije, ki s projekti in z
ob materinskem dnevu
Leto je naokoli in spet se bliža 25. marec, ko praznujemo praznik, posvečen materinstvu, materinstvu v ožjem in širšem pomenu, v katerega smo vključeni vsi ljudje. Materinstvo je simbol nesebične ljubezni med ljudmi. Ker je ta nesebična ljubezen najbolj pristna in vidna v odnosu med materjo in otrokom in jo še posebej doživljamo, lahko iz nje gradimo ljubeče medsebojne odnose z vsemi ljudmi, in to je materinstvo. Vsak otrok naj bi tako ljubezen doživel v srečni družini in ta bi mu pomagala, da bi dozoreval v srečnega, odprtega, uvidevnega, zadovoljnega, uspešnega človeka, ki bi bil prejeto ljubezen tudi pripravljen in sposoben deliti z drugimi. Rasti v družini z ljubečo in skrbno materijo in očetom je največ,
Tudi stari starši se veselijo in so srečni v krogu svojih vnukinj in vnukov.
Društvo študentov zootehnike vas vabi na
slavnostno prireditev ob 10. rojstnem dnevu, ki bo v sredo, 21. marca 2012, ob 17. uri na oddelku za zootehniko, Groblje 3, Domžale.
Program:
okrogla miza Možnosti zaposlovanja zootehnikov ob 17. uri, predavalnica Ro-4
Na okrogli mizi bodo sodelovali bivši zootehniki, ki so danes uspešni pri svojem delu. Gostili bomo predstavnika Ministrstva za kmetijstvo in okolje, direktorja uspešnega slovenskega podjetja, mladega raziskovalca na Kemijskem inštitutu in uspešnega kmeta, ki ima v lasti testno postajo za plemenske bike limuzin pasme.
Praznovanje 10. rojstni dan Društva študentov zootehnike ob 19. uri, Viteška dvorana
Kulturni program bodo pripravili študentje Oddelka za zootehniko, učenci OŠ Dragomelj pod mentorstvom učiteljic in Akademska folklorna skupina Ozara Kranj. Po kulturnem programu sledi gostitev v preddverju Viteške dvorane in zabava z ansamblom ' irji ter bogat srečolov!
Vljudno vabljeni!
Društvo študentov zootehnike
izobraževanje v KuD JOŽETA KARLOvSKA
Veščine pravilnega govora in
J pravopisa
aktivnostmi skrbijo za sožitje med generacijami. Med njimi tudi Likovno društvo Senožeti, Radomlje, ki v svojih vrstah likovnega pouka združujemo vse generacije. Predstavili smo svoj katalog, ki smo ga izdali ob 10-letnici delovanja, način rednega dela in občasnega dela na likovnih delavnicah doma in v tujini, program obiskovanja razstav velikih mojstrov palete ter pokazali nekaj slik in ilustracij. Poleg stojnice smo pripravili tudi manjšo slikarsko razstavo, kjer so bile na eni strani panojev razstavljene slike otroških umetnikov, na drugi strani pa akrili in akvareli naših članov. Zelo prijetno medgeneracijsko sodelovanje, mar ne? V Likovnem društvu Senožeti Radomlje smo tako aktivni, slikanje, predavanja, razstave svojih del, ogledi razstav, likovne delavnice, da se skoraj ne uspemo starati!
Zlatka Levstek
kar lahko otroku damo v njegovi otroški dobi in to mu bo ostalo v njegovem srcu skozi vse življenje. Trudimo se in si med seboj pomagajmo, da bo čim več otrok to doživelo.
V	želji, da se zahvalimo za nesebično ljubezen, medsebojno razumevanje in pomoč v družini in med ljudmi vas vabimo na prireditev v počastitev materinskega dne, ki bo 26. marca 2012 ob 18. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Hvaležni otroci.
Brezplačne karte si zagotovite pri blagajni kulturnega doma.
V	imenu organizatorja Župnijske Karitas Domžale
dr. Marija Bizjak - Schwarzbartl, dr. med.
Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška je 4. februarja 2012 v Knjižnici Domžale organiziralo delavnico Veščine pravilnega govora in pravopisa, ki jo je povezovala moderatorka in radijska napovedovalka Nataša Gliha. S številnimi primeri nas je opozorila na napake pri govoru in zapisovanju slovenskega jezika.
Pri izražanju vse bolj pogosto uporabljamo izraze slenga in prevzete
Radijska napovedovalka Nataša Gliha in Katarina Karlovšek, predsednica KUD Jožeta Karlovšek, z dekleti, ki sta pravili delavnico (Senta A^ Manca Karlovšek)
a pr Avb.
ri-
elj in
besede, predvsem germanizme in hr-vatizme, opuščamo pa pravilno rabo knjižnega jezika. Vsakdo bi moral imeti doma Slovenski pravopis in Slovar slovenskega knjižnega jezika, kjer si lahko pogledamo pravilni zapis besed in besednih zvez. Med mladimi je denimo opaziti, ob zgoraj navedenih primerih, tudi precejšnjo rabo prevzetih besed, vse pogosteje pa se to odraža v današnjih medijih, kar znižuje raven splošne rabe knjižnega pogovornega jezika, za katerega velja, da ima tudi narodnopovezovalno vlogo. V uradnih besedilih nam težave povzroča naslavljanje oseb, sklanjanje in uporaba kratic, kar kaže na nizek nivo jezikovne kulture. Prihaja do mnogih posebnosti v jeziku, na katere moramo biti pozorni. Z ustreznejšimi izrazi si lahko zagotovimo boljšo kakovost jezika. Med samo predstavitvijo smo lahko zastavljali najrazličnejša vprašanja o pravilni rabi slovenskega knjižnega jezika. S številno udeležbo smo na delavnici ustvarili prijetno vzdušje in pokazali, da si želimo ohraniti slovenski jezik.
Manca Karlovšek, RTA
kulturno uMETNiSKO DRuSTvO JOŽETA karlovška v sodelovanju s KNjižNicO domžale ORGANiziRATA
BREZPLAČNE DELAVNICE Kako do kariere iz strasti?
Izobraževanje vodi izkušena predavateljica in certificirana trenerka Florence Marie Bratuž. Srečanje je namenjeno vsem, ki se zavedajo, da so v teh težkih časih edina stalnica spremembe in da je potrebno pričeti razmišljati podjetniško. Na delavnici vas bomo naučili odkrivati vaše potenciale, vam pomagali zbrati pogum pri odločitvi za samostojno podjetniško pot, svetovali vam bomo, kako najti najbolj primerno zaposlitev in delo.
Po besedah predavateljice je prvi korak k uspešni karieri zavestna odločitev, da se želimo spremeniti in prevzeti vajeti življenja v svoje roke. Obiščite brezplačne delavnice, ki bodo potekale vsako drugo soboto v mesecu, v Knjižnici Domžale, od 10. ure do 11.30. Vstop prost. Več informacij o delavnicah: Senta Avbelj, e-pošta: senta@rta.si, gsm 040 757 784.
Termini delavnic v mesecu februarju: 25. 2.2012
Termini delavnic v mesecu marcu: 10. 3., 24. 3., 7. 4., 21. 4. 2012
Društvo
upokojencev Vir v Izoli
Društvo upokojencev Vir se je pridružilo PZDU Gorenjske pri predstavitvi prodajne konference v hotelu Delfin v Izoli, ki je potekala od 1. do 3. februarja 2012. Predstavitev je vodil direktor Simončič iz Delfina, ki nam je predstavil vse njihove usluge in ponudbe, ki so vsako leto bolj obširne, kljub njihovi prostorski stiski.
uNiVERza zA TRETJE žiVLJENJSKO OBDOBJE
Plesni tečaj v Lipi
Plešemo vsak četrtek od 12. ure do 13.30 v prostorih plesne šole Miki (Induplati Jarše). Še vedno se nam lahko pridružite - veseli bomo vsakega novega plesnega navdušenca. Prijavite se lahko v času uradnih
Pust, krivih ust
V ponedeljek, 20. februarja 2012, smo se člani Društva Sožitje Mengeš, ki združuje občine Domžale, Mengeš, Komendo, Lukovico, Moravče in Trzin, zbrali na pustovanju, kot že vrsto let, v diskoteki Sporn v Radomljah. Ob prijetni glasbi, ki jo je vrtel DJ David oziroma princ Valiant z radia Hit, so se veselo zavrteli gusarji, klovni, dame, čarovnice,
princese, indijanke, dojenček, nuna, palčki in še drugi pravljični liki. Izbrali smo tudi najboljše maske, ki so prejele zanimive nagrade, prav vsi pa so prejeli pustno darilo in se masti-li s pustnimi krofi. Vsi skupaj smo si podali roko pomladi in se trudili pregnati trdovratno zimo. Metka Mestek in Tatjana Novak, Društvo Sožitje Mengeš
Skupaj smo močnejši-Mreža NVO osrednje Slovenije
V okviru Stičišča NVO osrednje Slovenije vzpostavljamo Mrežo NVO osrednje Slovenije z namenom povezovanja nevladnih organizacij v regiji in sooblikovanja razvoja naše regije. Vabljena so vsa društva, zasebni zavodi in ustanove, da pristopijo in aktivno sodelujejo v regionalni mreži NVO. Poglavitni namen mreže je povezovanje in usklajevanje NVO v regiji na področju razvojnih vprašanj 26 občin Osrednjeslovenske regije. Nova zakonodaja o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja predvideva načelo partnerstva vseh treh sektorjev pri upravljanju in trajnostnem razvoju regije. V svetu regije bodo tako poleg županov in gospodarstvenikov imeli svoj glas tudi predstavniki NVO. Posvetovalni organ regijskih svetnikov iz
vrst NVO bo kolegij mreže, Stičišče NVO osrednje Slovenije pa mrežo vzpostavlja in je njen upravitelj. Poslovnik mreže in pristopno izjavo najdete na spletni strani Stičišča NVO osrednje Slovenije na po vezavi www.srce-me-povezuje. si/mreza-nvo. Prvo srečanje mreže je predvideno v februarju, kjer bo predstavljen tudi osnutek Strategije razvoja nevladnega sektorja Osre-dnjeslovenske regije.
Klara Kržišnik, Stičišče NVO osrednje Slovenije
¿^AlE O SS ® .........
ysurí ífto
okrogla miza o prihodnosti programa Leader
Še posebej so pozorni na tiste goste, ki se poslužujejo javnega prevoza (vlak, avtobus) tudi zaradi tega, ker so denarnice upokojencev vse tanjše. Še posebej pohvalno je tudi to, da je objekt ostal v lasti upokojencev in se ni lastninil. Veliko pohval je bilo slišati s strani udeležencev, izrečena pa je bila tudi kakšna pomanjkljivost. Hotel deluje 30 let, konec marca pa pričakujejo tri milijonto nočitev, kar pa vsekakor ni malo. Pozdravil nas je in nam zaželel dobrodošlico tudi predstavnik ZDUS gospod Miklavčič.
DU Vir
Na Brdu pri Lukovici bo 14. februarja ob 13. uri okrogla miza o programu Leader in delovanju lokalnih akcijskih skupin (LAS) v minulem obdobju. Okrogla miza poteka pred razpisom za sofinanciranje projektov, ki ga bo LAS Srce Slovenije objavil predvidoma v drugi polovici februarja. Razpisanih bo 250.000 evrov, stopnja sofinanciranja projektov pa bo do 85% upravičenih stroškov. Na dogodek Center za razvoj Litija, ki je organizator dogodka, vabi nosilce že izvedenih projektov, predstavnike občin, ostale lokalne akcijske skupine v Sloveniji in zainteresirano javnost. Okrogle mize se bodo udeležili predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bodo predstavili tudi načrte za prihodnje programsko obdobje 2014-2020. Pred okroglo mizo bodo nosilci projektov
predstavili primere uspešno izvedenih projektov na območju Srce Slovenije. Lokalna akcijska skupina Srce Slovenije bo predvidoma v drugi polovici februarja objavila prvi javni poziv za sofinanciranje projektov, ki se bodo pričeli izvajati v letu 2012. Razpisanih bo 250.000 evrov, stopnja sofinanciranja projektov pa bo do 85% upravičenih stroškov. Najnižji dodeljeni znesek podpore za posamezen projekt bo znašal 2.000 evrov, najvišji dodeljeni znesek podpore pa do vključno 30.000 evrov. Glavna novost v primerjavi s prejšnjimi poziv LAS bo to, da bodo prijavitelji, ki bi se lahko s svojim projektom prijavili na drug ustrezen ukrep Programa razvoja podeželja 20072013, preusmerjeni na ustrezen razpis in ti projekti ne bodo predmet sofinanciranja s strani razpisa LAS.
HALOúíMoi 5^3976
www.halo-olJe.sl
Dostava kurilnega olja v Ljubljani, Domžalah Kamniku, Vrhniki, Grosupljem in okolici.
TEN TRADE d.o.o., Videm 6b, Dol pri Ljubljani ^
ur v društveni pisarni (Ljubljanska 58, Domžale; 01/722-66-70 ali 041/727-873), vsak ponedeljek in vsako sredo od 10. do 12. ure ali pa se nam pridružite na eni od četrtkovih vaj.
PROFUNDIS
V Dragomlju prodamo komunalno opremljena stavbna zemljišča velikosti 557m2, 570m2 in 749m2. Komunalni prispevek je plačan. Na vsakem zemljišču so zgrajeni novi ločeni komunalni priključki. Cena 200 EUR/m2.
Informacije: PROFUNDIS d.o.o. Slamnikarska 3b, Domžale Tel.: 051 697 277 ali 041 733 783
10

storejsi
2. MAREC 20I2
vse najboljše za 102. rojstni dan, gospod stanko starin, najstarejši občan občine domžale
Še vedno se veselim življenja
Življenjsko zgodbo Stanka Starina, najstarejšega občana Občine Domžale, bralci in bralke Slamnika že kar dobro poznajo. Zadnja leta jo ob njegovem visokem življenjskem jubileju, rojen je bil namreč 16. februarja 1910 v Dobu, redno predstavljamo in ob vsakem obisku skušamo najti v njegovem bogatem življenju še kakšen spomin, ki kot utrinek popestri tradicionalni obisk vodstva Občine Domžale v njegovem prijetnem domu v Domžalah. Žal je letos župan Toni Dragar zaradi bolezni opravičeno izostal od tradicionalnega praznovanja 102. rojstnega dne. Jubilant je od prave »delegacije« Občine Domžale najprej sprejel čestitke, dobre želje, šopek in priložnostno darilo, nato pa takoj dejal, da županu zaželimo veliko zdravja. In smo mu. Jubilant Stanko Starin je ob svojem 102. rojstnem dnevu čil in zdrav, poln prijetnih spominov na življenj-
sko in delovno pot. Sem in tja je seveda na vrsti tudi kakšen manj prijeten spomin, ampak teh je manj. In če smo lani občudovali fotografije iz njegove mladosti in skupaj z ženo Marijo, poročena sta že 53 let, ter sinom Stanetom ter ženo Ido obujali spomine, se je letos odločil, da nam zaupa še eno skrivnost. Ampak o tej kasneje, saj je prav, da tudi tokratni rojstni dan izkoristimo za kratek sprehod skozi 102 leti življenja in dela.
Nekdanja Levčeva domačija v Dobu je bila rojstni kraj jubilanta, kjer so bili rojeni štirje Hrastarjevi fantje: Pavle, Lado, Stanko in Milan. Otroštvo je preživel v Češeni-ku. Mladostni spomini so povezani s prvo svetovno vojno, obiskovanjem Osnovne šole Dob ter prvimi zaposlitvami, služenjem vojske in začetku druge svetovne vojne, ko je bil znan kot napreden borec za delavske pravice. Vojna ga je pose-
bej zaznamovala, saj ga je gestapo hotel aretirati in na njegovo glavo razpisal tudi nagrado. Rešil ga je beg v »gmajno«, še danes pa ga na resnost grožnje okupatorja spominja plakat. Videti ga je mogoče v Muzeju Begunje, na katerem je ob drugih imenih, katerih nosilci so bili obsojeni na smrt, tudi njegovo. Nekaj časa po begu pred gesta-pom je bil zaradi slabega zdravja odpeljan v partizansko bolnišnico v Žumberku, nato je opravljal pomembne funkcije, bil spet zaradi bolezni odpeljan v Italijo v vojaško bolnišnico, od tod pa po koncu vojne v Ljubljano. Po pestri delovni poti je upokojitev dočakal v Papirnici Količevo. Še danes se rad spominja svoje sindikalne dejavnosti, dela v borčevski organizaciji, bil je tudi porotnik, posebej pa ga je veselilo delo na kmetijah. Danes z ženo Marijo živita v centru mesta in vse postorita sama. Vesela sta obiskov domačih. In smo pri skrivnosti: gospod Stanko v zadnjih petih desetletjih ni obiskal nobene gostilne, mineva pa letos bistveno več kot pet desetletij, odkar je rad v roke prijel harmoniko in zaigral. »Take domače, navadne, sem igral,« nam je povedal in nam tudi zaupal, kako se jih je naučil: »Nejcev Niko iz Doba je »fajn« igral. Sam pa sem se kakšne naučil tudi tako, da sem stal pod oknom in si skušal kaj zapomniti.« In si je zapomnil, celo toliko melodij, da je nekajkrat igral v nekdanji Sokličevi gostilni »in celo »mal' plesal'« so na moje igranje harmonike.« Jubilant je čil in zdrav, zato ni nič nenavadnega, da nam pri 102 letih nasmejan in s posebnim žarom v očeh pove, da se še vedno veseli življenja. »Le veselite se ga, najmanj do 103. rojstnega dne, ko vam spet zaželimo - predvsem veliko zdravja v družbi žene Marije in vseh, ki jih imate radi, spoštovani gospod Stanko, najstarejši prebivalec naše občine.
Vera Vojska
praznovala 101. rojstni dan
Visoki jubilej Frančiške Kitin
Podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc je 20. februarja 2012 v Domu upokojencev v Domžalah čestitala Frančiški Kitin ob njenem visokem jubileju. Gospa Kitin je namreč praznovala svoj 101. rojstni dan. Kitinova je svoje otroštvo preživela v Ljubljani na Streliški ulici in kasneje na Viču. V družini je bilo pet otrok. Frančiška je bila najstarejša, zato so ji bili v skrb zaupane tudi mlajše sestre in brata. S 15 leti je že morala v službo, vendar kot pravi, ji to ni bilo težko, saj si je tako lahko kupila oblačila in nasploh poskrbela zase. Najprej je leto dni delala pri Bonaču, nato pa prek noči zamenjala službo in šla delati v Kartonažo, kjer je bila zaposlena kar enajst let. Tam je spoznala tudi svojega moža, po rodu Grka. Skupno življenje sta si z možem uredila prav v Ljubljani, tokrat za Bežigradom. Njun zakon sta zapolnila z dvema otrokoma, hčerko Aleksandro in sinom Nikom. Gospa Kitin se dobro spominja svojega otroštva. Med vojno se je v njihovem stanovanju zbiral sanitetni material za partizane, po vojni je dolga leta delala za Rdeči križ in bila nasploh družbeno zelo dejavna. Za svoje udejstvovanje je
iskrene čestitk ob 90. rojstnem dnevu!
Marija Juteršek iz Doba
Februar 2012 je Krajevni organizaciji za vrednote NOB Dob, Krtina prinesel obiska dveh jubilantk. Vse člane in članice, ki praznujejo okrogli jubilej, obišče delegacija, jim zaželi vso srečo ter veliko zdravja in jim izroči priložnostno darilo. Tako je 2. februarja 2012 v Dobu, v Ulici Mirana Jarca, v družinskem krogu praznovala svoj 90. rojstni dan gospa Marija Juteršek, rojena Konjar v Zabukovju pri Sv. Joštu pri Kranju. Marija je bila najstarejša od sedmih otrok, zato je morala že zelo kmalu poprijeti za delo na manjši kmetiji. Poleg nje v Hrastju pri Kranju živi le še najmlajša sestra Francka. Ker je bil oče zidar, so se veliko selili, ustalili pa v Smledniku. Po osnovni šoli je šla s štirinajstimi leti služit v Ljubljano, kasneje pa v službo v Inteks v Kranju. Občasno so delali tudi med vojno, sicer pa je bila kurirka in je raznašala pošto za partizane.
Z delom v tovarni je nadaljevala tudi po vojni in postala zaradi svoje pridnosti udarnica, ki so jo predstavili v reviji Tovariš. V časopisu si jo je ogledal bodoči mož Alojz, spoznala sta se leta 1947 in se leta 1952 poročila, nato se jima rodil sin Dušan. V Dob so se preselili leta 1953, kmalu pa se je rodila še hčerka Metka. Ustvarila sta si dom, nekaj časa je delala v Tosami, potem pa je bila zaradi šibkega zdravja upokojena in v veliko pomoč in oporo pokojnemu možu Vapovemu Slavotu, katerega neprecenljivo delo je vgrajeno tako v zgodovino dobskih gasilcev kot športnikov. Skupaj sta skrbela za dom, družino in vrt. Še danes se spominja, kdaj je treba kaj posejati, svoje znanje pa je prenesla na mlajši rod. Še posebej rada pa ima rože.
Razveseljujejo jo tri vnukinje, tri pravnukinje in pravnuk. Hči Metka s hčerko skrbi za mamo oziroma
staro mamo, za katero pravita, da je vedno za vse poskrbela, ob tem pa bila skromna in priljubljena med vsemi domačimi. Pomagata ji preživljati jesen življenja, v kateri je zaradi šibkega zdravja vezana na invalidski voziček. Kljub temu je živahna in polna spominov ter srečna zaradi pogostih obiskov domačih, posebej pravnukov, za katere pravi, da jih ima »grozno« rada. Ti so ji pripravili pravo glasbeno praznovanje 90. rojstnega dne, saj že vsi igrajo instrumente. Vse najboljše, gospa Marija Juteršek, veliko zdravja in prijetnih obiskov domačih vam želim!
Vera Vojska
Tudi mraz članom društva ŠRD Konfin - Sv. Trojica ne pride do živega
Zima nam letos res ni ravno naklonjena, še posebej ne vsem tistim, ki smo ljubitelji snega in zimskih športov. Sprva ni bilo snega, zaradi visokih temperatur, potem pa ga kljub nizkim ni bilo obilo. Člani društva ŠRD Konfin - Sv. Trojica smo kljub vsem vremenskim razmeram organizirali dogodivščino v naravi v bližnji okolici. Ker ni bilo snega, da bi izvedli Krokarjev slalom, kot imamo to v planu v januarju, smo naredili igre brez meja. S sanmi smo se spuščali po zamrznjeni zelenici in potem še drsali na bližnjem zalede-nelem ribniku. Ob prvi priliki, ko je zapadlo nekaj centimetrov snega, smo postavili progo za veleslalom, žal pa je bila uporabna le nekaj dni, ker je sneg počasi skopnel. Če ne drugega, so na svoj račun prišli otroci, ki so neutrudno in brez prestanka vozili po postavljeni progi. V petek, 17. februarja, smo imeli redni občni zbor našega društva v
gostilni Soklič, kjer nam je predsednik društva predstavil plan za leto 2012, ki smo ga tudi soglasno potrdili. Najprej nas čaka nabiranje brezovih vej za izdelavo metel in skladiščenje, sledi Vegov pohod, 24. marca se bomo udeležili vseslovenske čistilne akcije, potem je tu proslava ob materinskem dnevu in delavnica izdelave velikonočnih butaric. V planu imamo ureditev kraja, izdelavo brezovih metel, strokovno ekskurzijo po Sloveniji in kresovanje ob prazniku dela. Poletni meseci bojo namenjeni učnim delavnicam, prazniku žetve in mla-čve ter poletnemu taboru. Jeseni se bomo udeležili Hitovega sejmarje-nja, pripravili bomo nekaj učnih delavnic, kot so žganjekuha, ličkanje koruze, sledile bodo tudi športne prireditve in proslava ob 20-letni-ci delovanja našega društva. Zima bo čas za priprave otroške igrice za Miklavžev večer, učili se bomo
dobila več priznanj. Upokojila se je pri petdesetih letih in ob prihodu prvega vnuka kot babica sprejela vlogo varuške, ki vsem babicam in dedkom prinese novo in bogato vsebino. Z možem sta vsako poletje počitnice preživljala na morju skupaj s sinovo družino. Ob pripovedovanju o svojih dveh vnukih ji oči in obraz ponosno zažarijo. Z možem sta zelo rada obiskovala opero. Z izbiro moža je imela srečo, saj je bil po srcu zelo dober, imela pa sta veliko skupnih interesov. Vsako nedeljo sta skupaj hodila na Rašico in Dobeno, celih 45 let. Na teh izletih sta našla širok krog prijateljev. Te prijateljske vezi so se ohranile do današnjih dni. Frančiška ima zelo rada vse zvrsti glasbe, še posebej opero, obožuje pa tudi ples. Zdravje ji dopušča dnevne sprehode do Mercator centra ali pa do središča Domžal. Vedno je na tekočem o dnevnem dogajanju doma in po svetu.
Gospo Kitin smo vprašali kako je živela, da je še vedno tako čila in zdrava. Smeje je odgovorila, da je celo življenje zelo delala. Če pogledamo življenjsko pot gospe Kitin, bi lahko rekli, da je imela poleg obilice dela ves čas močno razvit socialni čut, saj se je vključevala v vse pore človeškega življenja tako širše družbeno, bila pa je tudi vključena v svojo razširjeno družino. Da je potrebno živeti aktivno, nam dnevno dokazuje s svojo skrbjo za svoje psihofizično zdravje. Poleg tega je imela vse življenje zdrave življenjske nazore s polno pozitivne energije. Vsem prisotnim je bilo v posebno čast gospe Kitinovi čestitati ob tako spoštljivem jubileju ter ji še naprej zaželeti trdnega zdravja, veselja in še na mnoga tako aktivna leta.
Občina Domžale, Urad župana
delati bakle, da bomo šli z baklami peš k polnočnici. V dogovoru z akademsko kiparko Polono Demšar bomo v letošnjem letu izpeljali aktivnosti v spomin na pokojnega akademskega kiparja Toneta Demšarja, ker je letos 15-letnica njegove smrti. V planu je še nekaj manjših aktivnosti za lepšo okolico kraja, ki jih bomo poskušali izpeljati. Občnega zbora so se udeležili tudi gostje iz drugih društev in povedali nekaj spodbudnih besed in pohvalili delovanje našega društva. Po končanem uradnem delu je sledila večerja in nato še zabavni program z zelo popularnimi gosti z oddaje Misija Evrovizija. Pevci so pokazali svoje talente, prav tako smo bili navdušeni nad sodniki, največje presenečenje večera pa je bila nenadomestljiva Shakira. Smeha je bilo obilo. Kdor se je udeležil občnega zbora, mu zagotovo ni bilo žal.
Marija Ravnikar
vse najboljše za 85. rojstni DAN!
Jubilej Marije Starin
Ni pomembno, kakšno je vreme, prav ob vsakem lahko v Dobu srečamo gospo Marijo Starin, dolgoletno aktivistko Krajevne organizacije Rdečega križa Dob, podporno članico PGD Dob in članico Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina. Njeni člani smo jo obiskali ob 85. rojstnem dnevu in ji zaželeli vse najboljše.
Rojena je bila 5. februarja 1927 na Prevojah v družini Volkar. Očetu, pridnemu zidarju, in skrbni mami, se je rodilo devet otrok, od katerih je šest še živih. Jubilantka je z enajstimi leti, potem ko je sprva hodila v osnovno šolo v Šentvidu, nato na Brdo, pa spet v Šentvid, šla služit. Najprej h Gabršku, kjer dela na kmetiji nikoli ni zmanjkalo, nato je pri Kmetičevih v Dobu opravljala hišna dela, skrbela za otroke, bila perica, tudi popravljala kolesa. Vmes je bila vojna, organizirano je sodelovala v NOB. Nemci so jo zaradi sodelovanja s partizani zaprli v Begunje, od koder je k sreči še z dvema drugima dekletoma ušla. Po vojni je šla delat v Induplati, v predilnico, vse do upokojitve. Leta 1948 se je poročila s Pavlom Starinom. V prijetnem domu v Dobu se je rodila hči Boži, ki mamo obiskuje vsak dan. Jubilantka ima dve vnukinji in dva pravnuka.
Vse življenje je bila odbornica v Rdečem križu. Opravljala je dobrodelno dejavnost, bila krvodajalka in prejela vrsto priznanj. Po smrti moža pred 19 leti v hiši na Ulici 7. avgusta živi sama. Rad plete, predvsem nogavic in kap je veliko »naštrikala«, tudi slika, »vse sorte namalam«, pravi, si veliko zapisuje v poseben zvezek in skoraj ne rabi očal. Veliko se smeji, zadovoljna je z malim in pravi: »Nič me ne ovira, da ne bi šla vsak dan ven, med ljudi, obiskat sestro ali le pokramljat, da mi ni dolgčas.« Posluša radio, gleda
televizijo, spremlja politiko, oddaje gleda od začetka do konca, včasih se ob njih pojezi. Rada se spominja mladosti, čeprav so bili tedaj hudi časi. V veliko veselje ji je bilo, ko sta s sestro Angeli prodajali tekstil. Pri njej so se radi ustavljali, saj gospe Mariji, ali Mici, ni nikoli zmanjkalo besed in prijaznega nasmeha. Tudi ob 85. rojstnem dnevu ostaja vesela in optimistična. Vse najboljše, gospa Marija, in veliko zdravja vam želim!
Vera Vojska
	Z vami že 15 let ,1
m	L Računovodstvo Pavliha
RAčunavoDsiva	Celovška 150, Ljubljana
mWLIHA	m: 041/682-727
prispevamo k vašemu dobičku	www.pavliha.org
2. MAREC 20I2
mladi
11
medobčinski otroški parlament
Vsi otroci so junaki našega časa
Otroški parlamenti so v osnovnih šolah po vsej naši državi že postali tradicionalna oblika izražanja mnenj, predlogov in pobud učencev in učenk, ki najdejo svoj zaključek v nacionalnem otroškem parlamentu. Pravzaprav to ni zaključek, temveč začetek uresničevanja zbranih predlogov, pobud in mnenj, s katerimi želijo osnovnošolci opozoriti na posamezno področje in prispevati h kvalitetnejšemu življenju oziroma reševanju problemov.
Tudi v naši občini Zveza prijateljev mladine, ki jo že vrsto let uspešno vodi Ema Škrjanc Ogorevc, vsako leto organizira otroški parlament, znotraj katerega posamezne teme
najprej obravnavajo osnovne šole, ki se nato predstavijo na medobčinskem otroškem parlamentu, na katerem sodelujejo osnovne šole iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Letos je bila gostiteljica medobčinskega otroškega parlamenta Osnovna šola Domžale, ki je v telovadnici podružnične OŠ Ihan pripravila res prisrčno in kakovostno srečanje. S svojim nastopom ga je popestril repar Zlatko, odprla pa s pozdravnim govorom dr. Bra-nimir Černohorski, ravnatelj OŠ Domžale, in Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica ZPM Domžale, ki je parlamentu zaželela uspešno delo. Voditelji parlamenta z OŠ Domžale so že kar na začetku dokazali, da letošnjo temo JUNAKI NAŠE-
GA ČASA - KDO SO IN ZAKAJ odlično poznajo, nenazadnje so jo kakovostno predstavili tudi v posebni knjižici, iz katere so nam predstavili nekatere misli, veliko le--teh je bilo izraženih tudi v delih, nastalih na osnovi literarnega natečaja. Mnogo junakov našega časa
so prinesla tudi dela, nastala v okviru likovnega natečaja. Preden so se parlamentarci razdelili po skupinah in vsak po svoje razmišljali o temi, smo prisluhnili sporočilu, s katerim smo se strinjali vsi: Čeprav si junake našega časa predstavlja vsak po svoje, je najpomembnejši tisti junak,
ki ostane junak vse življenje in ne izgubi srca. Ob tem pa ima malo poguma, modrosti in pripravljenosti, da pomaga, če je njegova pomoč potrebna.
Po predstavitvi poročil posameznih skupin smo izvedeli, da je junak lahko vsak človek, le najti mora tisto, kar rad dela;tudi, ne v vseh primerih, udeleženci resničnostih showov. Parlamentarci so posebej kot junaka izpostavili 12-letnega Jakoba, ki je rešil življenje, ob tem pa povedali, da ima junaštvo dva obraza - pozitivnega in negativnega; starši in sorodniki so pravi junaki, še posebej, če s svojimi zgledi vplivajo na mlade, ki jih posnemajo. Mladi poznajo veliko junaških poklicev, čeprav so po Zlat-kovem mnenju vsi poklici junaški, le opravljati jih moraš s srcem; pravi junaki so lahko tudi športniki, pa zgodovinske osebnosti, če je njihovo delovanje pozitivno in so prispevali k izboljšanju prihodnosti. Tudi najstniki so junaki; še posebej v današnjem času so junaki prostovoljci, posebej pa je bilo opozorjeno tudi na junaštvo v povezavi z drugačno-
stjo, ki je del našega življenja - pa naj gre za vero, jezik, narodnost ali kulturo. Junak je vsak, ki to drugačnost sprejema. Vse skupine so bile s strani Zlatka, ki je, tudi iz svojega življenja, našel številne konkretne potrditve skupinskih ugotovitev, pohvaljene. Ob koncu jim je povedal, da je junak vsak, ki naredi kaj dobrega, saj, če delaš dobro, se ti to vedno povrne, pa tudi, da drži pesti, da bi prav vsi zrasli v poštene in dobre ljudi, ki bi na svetu spreminjali tisto, kar po njihovem mnenju ni dobro. Potem ko smo glasno zaploskali junakom zelo povedne igrice Kako je Zana našla pravo ljubezen, je prisotne s svojim petjem razveselil repar Zlatko. Mladi so se mu pridružili in skupaj z njim mladostno zaključili letošnji medobčinski otroški parlament, ki ga bo na regijskem parlamentu v Komendi in kasneje v Državnem zboru RS zastopala Osnovna šola Domžale. Vodstvu OŠ Domžale in vsem sodelujočim se je ob koncu v imenu Zveze prijateljev mladine Domžale zahvalila predsednica Ema Škrjanc Ogorevc.
V. V.
mladinski svet domzale
Domžalski prostovoljci med najboljšimi v Sloveniji?
Mladinski svet Slovenije letos že desetič zapovrstjo razpisuje natečaj Prostovoljec leta, znotraj katerega bodo izbirali najboljše prostovoljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, mladinskega voditelja oziroma voditeljico in mladinski projekt. Mladinski svet Domžale ob tem vabi tudi domžalska društva in organizacije, da izpostavijo svoje najboljše predstavnike in projekte ter s tem pokažejo, da tudi v naši občini obstaja široka mreža prostovoljcev.
K prijavi v natečaj Prostovoljec leta
2011 so vabljene vse nevladne organizacije, javne institucije, neformalne skupine in posameznike, ki ste v svoje dejavnosti v letu 2011 vključevali prostovoljstvo. Edini pogoj za prijavo je ustrezno izpolnjena prijavnica za posameznike, če prijavljate posameznega prostovoljca ali prostovoljko, oziroma prijavnica za projekt, če prijavljate projekt. Pri posameznikih bo komisija izbirali najboljše v šestih kategorijah: Naj prostovoljko in Naj prostovoljca v starostnih skupinah do 19 let, od 20 do 30 let in nad
30 let. Vsi prijavljeni prostovoljci in prijavitelji oziroma predstavniki prijaviteljev bodo po zaključku natečaja povabljeni na zaključno prireditev, ki bo predvidoma v juniju 2012. Tako kot prejšnja leta tudi letos ostaja pokrovitelj projekta dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije. Več informacij o projektu in možnost prijave pa na: prostovoljec@ mss.si oziroma Mladinski svet Slovenije, Erjavčeva cesta 4, 1000 Ljubljana. Rok za prijave je 6. april 2012.
MAK
Dobrodelni koncert na GS preserje pri Radomljah
Na OŠ Preserje pri Radomljah so z 8. tradicionalnim koncertom, ki ga organizira Šolski sklad, sporočili, da je dobrodelnost v teh časih še kako pomembna. Voditelja koncerta Neža Verbič in Urban Repanšek sta z vso eleganco spregovorila, da je Šolski sklad pomembna šolska institucija, ki ne pomaga samo socialno ogroženim učencem, ampak pomaga vsem učencem šole. V preteklih letih so se sredstva zbirala namensko, npr. za šolsko ograjo, učilnico na prostem, atletsko stezo letos pa so jih zbirali za pomoč pri izvedbi šole v naravi, različnih taborov, nadstandardnih programov in mednarodnih projektov. Program dobrodelnega koncerta je bil pester in še toliko bolj nepozaben, saj so ga ustvarili bivši in sedanji učenci šole. Kot prva se je predstavila šolska glasbena skupina Dark heart (Domen Zupan, Jure Kosmač, Martin Špendl, Ziga Krevs), ki je z vsem srcem predana rock glasbi in pogumno stopa po glasbeni poti. V nada-
ljevanju se je predstavil bivši učenec šole Rok Pečečnik z umetniškim imenom Tristan, ki je pred kratkim izdal svoj prvenec Večer za dva. Rok je v srca obiskovalcev položil čudovito zapete zimzelene melodije, pri čemer so mu pomagali na klavirju Uroš Pele, saksofonist Gašper Tonin, violinistka Nina Grum in mladinski pevski zbor šole. Kot zadnja je zapela še ena bivša učenka, in sicer vsem dobro poznana odlična pevka
TOREK, 6. MAREC, OB 17. URI TELOVADNICA PŠ IHAN
Skupinska fotografija pri županu kraja Gratiesti
učenci oš rodica na mednarodni izmenjavi Moldavijska dogodivščina
Martina Šraj, ki je na EMl dosegla zavidljiv rezultat in se zelo dobro odrezala v oddaji Slovenija ima talent. Vse zapete pesmi nastopajočih so zapolnile pričakovanja obiskovalcev, kar so pokazali z glasnim aplavzom, nastopajoči pa so odhajali z dobrimi občutki v srcu, da so s svojim nastopom pomagali šoli, kjer so nekoč sedeli za šolskimi klopmi ali sedijo še sedaj.
Tanja Kastelic
Decembra 2011 smo učenke in učenci z Osnovne šole Rodica gostili vrstnice in vrstnike iz Moldavije. Izmenjava je bila v okviru projekta ACES. V četrtek, 2. februarja 2012, smo se odpravili v Moldavijo, da jim vrnemo obisk. Pot nas je vodila prek Madžarske in Romunije do mol-davijskega glavnega mesta Kišinjev. Kljub 24-urni vožnji nam na avtobusu ni bilo preveč dolgčas, utrujenost od poti pa je v Moldaviji hitro minila, saj so nas gostitelji takoj odpeljali na svoje domove, kjer smo si odpočili.
Pripravili so nam pester program, kjer smo se na njihovi umetniški šoli poizkusili v igranju različnih glasbenih inštrumentov, skupaj pa smo izdelovali glinene izdelke in zapestnice. Obiskali smo muzeje, kjer smo dobili vpogled v moldavijsko kulturo in zgodovino. Na sejmu smo si ogledali njihove narodne noše in druge tradicionalne izdelke. V prostem času smo se družili s svojimi gostitelji, igrali smo bowling in imeli večerno sankanje. Prav za nas so tudi priredili zabavo s plesom. Za-
dnji večer je bil koncert, na katerem je s flavto nastopala tudi naša Jasna. Slovo je kar prehitro prišlo. Tako smo zadnji dan hitro še nakupili darila za domov in se po prisrčnem slovesu podali na dolgo pot proti domovini. Po šestih dneh popotovanja smo se po zasneženih poteh varno vrnili domov. Skupna ugotovitev sodelujočih učenk in učencev je, da je bila moldavijska dogodivščina »kul« in bi jo takoj ponovili.
Luka Sitar, 8. a
Radi beremo in se pogovarjamo
V vrtcu imamo veliko lepih slikanic. Uredili smo si svoj knjižni kotiček in ga obogatili z najrazličnejšimi knjigami, kjer so nam knjige vedno na razpolago. Radi jih prelistavamo, gledamo in beremo, se ob njih pogovarjamo ter si tako na igriv način pridobivamo nova spoznanja in se učimo. Ob poslušanju pravljic, pesmic in ugank se imamo vedno lepo. Skupaj se trudimo, da bo knjiga postala in ostala naša prijateljica, nas bogatila z zvenom zanimivih besed in bogastvom ilustracij. Ob vsem tem ne smemo zanemariti, da je zelo pomemben stik s tistim, ki z otrokom knjigo gleda, mu poje, pripoveduje ali bere.
Veveričke, Vrtec Urša, Marta in Sonja
Naše zdravje
Ker je zdravje naše največje bogastvo, ki ga je potrebno krepiti in ohranjati, smo se v skupini konjičkov v februarju tej temi še posebej posvetili. Otroci so spoznali, da so bacili in virusi v našem telesu, kadar zbolimo. Takrat nas boli glava, dobimo visoko temperaturo, boli nas grlo, teče nam iz nosu ^ in takrat moramo zelo paziti, da ne okužimo še drugih. Zato pazimo, da kašljamo v komolec, ne vrtamo po nosu, si umivamo roke ter seveda jemo sadje in zelenjavo, ker imata veliko vitaminov. Otroci pravijo, da so vitamini vojaki, ki lahko premagajo viruse in bacile. Jakova mamica nam je prinesla nekaj rekvizitov za igro vlog - zdravnik in otroci so preko igre spoznavali poklic zdravnika in premagovali strah pred njim.
Ob koncu projekta smo se srečali z reševalci iz ZD Domžale. Ogledali smo si rešilni avto in opremo v njem. Preizkusili smo se v vlogi pacienta. Ležali smo na nosilih, preizkusili opornico za roko in seveda pregledali vse, kar je
bilo v rešilcu. Posebej zanimivo je bilo mesto za voznika, kjer se lahko prižge sirena in opozorilne luči. Za prijetno in poučno izkušnjo se zahvaljujemo reševalni ekipi iz ZD Domžale.
12
iz življenja in dela političnih strank
2. MAREC 20I2
NSI
Zakaj nasprotujemo družinskemu zakoniku
Enega od problemov družinskega zakonika predstavlja definicija družine. Psiholog Bogdan Zorž ugotavlja, da naš družinski zakonik usmerja pot razvoja nazaj - v razpad družine. Sodobna družinska zakonodaja torej pomeni grožnjo človeškemu razvoju. Sociologi in politiki sicer tudi temu razpadu družine pravijo »razvoj« - a razvoj, ki nazaduje, nikoli ne more biti rast, ampak je umiranje. En sam pojem družina ne more zaobjeti vseh oblik skupnosti otroka in vsaj ene odrasle osebe, kajti vse zagotovo ne morejo biti najboljša izbira za otroka.
Družinski zakonik je zelo pristranski, saj se ozira samo na interese homoseksualnih parov, medtem ko ignorira pravice in koristi otrok,
ki naj bi jih taki pari posvojili ali pridobili s pomočjo tehnik oploditve z biomedicinsko pomočjo. Celo tisti otroci, ki že živijo v istospolnih skupnostih, od sprejema tega zakona ne bi imeli nič. Spremenila se bo samo oseba, po kateri bodo dedovali, uradna mama se bo spremenila v uradnega očeta ali obratno, da je zaradi zakonika vključen v »družino«, ki je bila prej samo istospolna skupnost, pa verjetno sploh ne bo občutil.
V izjavah podpisniki vztrajajo na stališčih, da vse strokovne raziskave kažejo na to, da odraščanje v istospolnih družinah ne vpliva na otrokov razvoj. Ta trditev ne drži, saj obstaja veliko raziskav, ki trdijo nasprotno, vendar so jih podpisniki družinskega zakonika vnaprej izločili, čeprav so narejene po vseh strokovnih predpisih. Takšna drža je etično in strokovno nesprejemljiva. Torej je tudi pristranskost medijev in enostransko prikazovanje dejstev s strani strokovnjakov pomemben razlog za dvom v njihovo verodostojnost.
Obstaja veliko resnih znanstvenih argumentov, ki kažejo, da podpiranje istospolnih »družin« ni v korist otrok, saj bi jih postavilo v neko okolje, ki je za njihov razvoj bistveno bolj škodljivo od hetero-seksualnega (večja nestalnost zvez, pogostejše nasilje, večja ogroženost za okuženost s HIV).
Za nas je sporen tudi 60. člen, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvu otrok. Kaj neki bi to pomenilo, če ne, med drugim, omogočanja nadomestnega materinstva za moške istospolne pare in umetne oploditve za istospolne ženske pare. V tej točki se z nami strinja dr. Jože Trontelj, predsednik državne komisije za medicinsko etiko.
Seveda pa novi družinski zakonik ne bo prinesel sprememb samo na področje socialnih razmerij, ampak posega tudi v šolstvo in izobraževanje. Učbeniki, iz katerih se bodo otroci učili, da si lahko sami izbirajo spol ipd., že čakajo, da pridejo na prodajne police. Bom kot učiteljica lahko uveljavljala ugovor vesti, ker o takšnem razvrednotenju človeka ne bi niti mogla niti hotela učiti?
Učili so nas, da nič na svetu ni čr-no-belo. A kot kaže, po mnenju zagovornikov zakonika obstaja izjema - družinski zakonik, ki je po njihovem brez ene same napake, brez kakršnekoli negativne posledice. A pot brez ovir ponavadi ni prava pot.
Naj bo letošnji materinski dan praznik prave družine. Stopimo na pravo pot, ne bojmo se ovir in z zavrnitvijo družinskega zakonika na referendumu preprečimo propad družine.
Andreja Šuštar
SDS
LDS
Liberalna demokracija Slovenije z novim vodstvom
Predvidoma v soboto, 3. marca 2012, bo LDS dobila novega predsednika stranke - to naj bi bil dr. Iztok Podbregar. Ko je vodstvo stranke LDS na čelu s predsednico Katarino Kresal in podpredsednikom Borutom Cinkom po decembrskih volitvah odstopilo, so člani sveta praktično soglasno obžalovali predsedničin odstop. V času njenega predsedovanja je bilo kar pet različnih volitev in nekaj referendumov, največji problem za LDS je nastopil po padcu vlade in po odločitvi Zorana Jankoviča, da gre na volitve. Takrat je podpora stranke padla na 3 odstotke!
Najbolj so se me dotaknile besede danes že pokojnega Slavka Ziherla: »Pred leti sem bil član mediacijske skupine LDS, ki si je zadala cilj, da prepreči razpad stranke. Takrat je to bilo nemogoče rešiti. Menil sem, da se je Katarina Kresal v zadnji letih iz »NLP« razvila v odlično politi-čarko, zato so jo morali nasprotniki ustaviti. Današnja odločitev (beri: odstop) me je presenetila, hkrati pa vzbudila spoštovanje, ker kaže na to, da se kot političarka zaveda odgovornosti in ravna v skladu s politično etiko. Odstopa ne odobravam, se pa s tem vseeno odpira možnost, da na novo zastavimo strategijo, s katero bi ponovno prišli v parlament, ki rabi liberalno opcijo. Menim, da je
bil privilegij delati s Katarino Kresal in izražam upanje, da bom skupaj z njo nadaljeval poslanstvo LDS.« No, žal pokojnemu profesorju dr. Slavku Ziherlu to ne bo več mogoče, nam preostalim liberalcem pa bo!
LDS Domžale se je aktivno vključila v vse kongresne aktivnosti: iskanje novega vodstva in programa finančne sanacije, pa tudi v spremembo vsebine in načina delovanja, kjer smo po podrobnem in poglobljenem angažiranju ugotovili, da
llf
lil
je najhitrejši, najkrajši in najbolj celovit odgovor - novi statut LDS. Predlog smo pripravili, posredovali v obravnavo, dodelavo in sprejem na kongresu. Smisel je povrnitev zaupanja članov stranke v demokracijo in politiko ter zagotovitev večje moči lokalnim odborom in aktiviranju članstva ter vzbuditi večje zanimanje privržencev in somišljenikov, željnih družbenih sprememb. To je namreč odločilno. Praktično delovanje stranke LDS bi moralo biti osredotočeno na nadaljnjo demokratizacijo družbe, na uveljavitev enakih demokratičnih sprememb, kot jih uveljavlja v lastnih vrstah.
Zadnje volitve so namreč nedvoumno pokazale, da strankam volivci zaupajo celo manj kot priložnostno organiziranim listam. V končni fazi se je pokazalo celo to, da so vodstva nekaterih strank proceduralno izigrala svoje članstvo, kar pomeni, da strankam ne more zaupati niti članstvo in postajajo vse bolj same sebi namen in orodje v rokah posameznikov. Kam to vodi, se ve, spomin je še živ!
Nekaj je potrebno narediti. Kdo bo to storil in kako? Alternativni možnosti sta dve:
prva: nadaljevanje dosedanjega načina delovanja strank, ki se per-sonificirajo in si prizadevajo prek večine v parlamentu osvojiti absolutno oblast ter uveljaviti voljo svojih vodstev, demokracijo pa »posvojiti«; druga: ponovno uvedba moralnih vrednosti v delovanje političnih strank in posledično v vseh vejah oblasti dosledno uveljaviti »nepo-svojene« demokracije.
Druga alternativa se še ni izoblikovala, ker je bistveno zahtevnejša. Izziv torej obstaja in logično je pričakovati, da ga bo sprejela neka organizirana skupina ljudi liberalno -demokratskega nadzora. Po našem »domžalskem« mnenju bi ta izziv lahko sprejela stranka »LDS« in se »vrnila« v aktualno politiko.
Anton Preskar
predsednik OO LDS Domžale
Nujno je vedeti kdaj, kam, kaj, kako, s čim in na kakšen
način ...
Vsak moder človek se zaveda, da je stopicljanje na mestu v bistvu - hoja nazaj. In vsak moder človek ve tudi to, da je za hojo naprej nujno vsaj približno vedeti odgovore na vpra-šalnice, vsebovane v naslovu tega sestavka.
In prav te vprašalnice, pravzaprav odgovore na te vprašalnice, smo imeli v mislih, ko smo v predvolilni program SDS Domžale (v 1. točko!) zapisali, da če kaj, potem Občina Domžale prioritetno potrebuje neko jasno, nedvoumno, realno, izvedljivo in argumentirano, na temeljih resnično mogočega zasnovano strategijo razvoja naše skupnosti, nek ra-zvojno-strateški dokument, ki naj bi predstavljal najoptimalnejši možni skupni imenovalec poenotenja želja, zamisli in hotenj vseh političnih, civilnih in vseh drugih družbenih subjektov v naši občini, dokument torej, ki naj bi služil kot zavezujoča osnova tako za zdajšnjo, kakor tudi za vse prihodnje občinske oblasti. Zdaj tak dokument imamo, imenuje se »Razvojni program Občine Domžale 2012-2025«. V njem so navedeni prednostni projekti občine, zapisan je določen seznam prioritet, kakor jih zaznavajo in vsebinsko tako časovno, kot pomembnostno kategorizirajo vse politične stranke v občini. Občankam in občanom se tako ponuja priložnost, da podajo svoja videnja in svoje pripombe (predloge, mnenja, ipd.) na javni obravnavi, ki bo v sredo, 21. marca 2012 ob 17. uri v Veliki dvorani Domžalskega doma (stara knjižnica).
Dokument je, kakršen je. Veseli nas, da je vsaj grobo gradivo nekako
pripravljeno, vendar pa velja glede vsega, kar je v tem dokumentu zapisanega, vendarle nekaj malega pripomniti že zdaj.
Z lahkoto je namreč ugotoviti (ob prebiranju zapisanega), da je v vsebinskem smislu tega dokumenta realno moč pogrešati večjo ambicioznost, predvsem v smislu umanjka-nja vanj umeščenih projektov, ki bi jih lahko (ali pa bi jih celo morala!) sofinancirati država; kar nekaj jih je: telovadnica pri Srednji šoli v Domžalah, obvoznica Zelodnik - Vodice, nova stavba upravnega središča v Domžalah, cestna povezava s trzin-
sko obvoznico, drugi izvoz na AC/ Študa ...
Pomanjakanje modrosti in poguma, ko gre za drznost naslovitve na državo, je več kot očitno, pa ne le to, je tudi vsaj malo nerazumno. Ce se ne agira, če si nihče ne upa, če je vse že v začetku mišljeno kot brezveze brezplodno, brez kančka upanja na morebitni uspeh - potem je to nič drugega kot izkaz nezmožnosti in - povedano še bolj drastično - ne-spobnosti zaznave in prepoznave možnega!
Naslednje umanjkanje v Razvojnem programu občine Domžale pa je že
skorajda nedopustno. Za več kot perečo ter za občanke in občane naše občine zelo pomembno problematiko gre - za vrtce. Oziroma za kro-
nično in permanentno pomanjkanje zmogljivosti sprejema otrok v le-te. To je vsekakor tako hud in za starše moreč problem, da bi preprosto moral biti prva izmed vseh prioritet. Pa žal - ni! Kar vsekakor, enostavno rečeno, ni dobro.
O gospodarstvu je v omenjenem dokumentu zapisana ena sama stran, pa še ta v maniri pavšalizma, ki praktično ne načrtuje nič, ne zavezuje nikogar, ne opredeljuje, kdo bo kaj načrtoval, še manj kdo bo načrtovano (ki to sploh (še) ni!) plačal, kdo bo za kaj odgovoren, kdaj se bo kaj izvedlo in zakaj, skratka - en velik približek približkovega približka. Je pa potrebno zapisati, da pa so nekateri segmenti bolj natančno opredeljeni in tudi bolj ambiciozni, na primer projekt širitve Kulturnega doma Franca Bernika 2014-2016, kar je vsekakor pohvalno. A vendarle bi bilo več kot nujno ponovno razmisliti o vsebinskih prioritetah, ki naj, vse po vrsti, odražajo rešitve najbolj žgočih nevralgičnih točk našega sobivanja v občini. Za nas je vsekakor izrednega pomena nov prostorski načrt, ki mora biti realna podlaga za vse projekte; še letos bi moral tak načrt v prvo obravnavo, o tem ne bi smelo biti prav nobenega dvoma. V SDS Domžale se vseskozi zavzemamo za čim širšo in čim bolj jasno argumentirano razpravo, ki naj zajame najširši možni nabor vseh nas in kot taka prispeva, morda celo odločilno, k tašnemu končnemu besedilu (in posledično zavezam!), ki bo - ne le realna slika možnega - temveč tudi realna slika finančno sprejemljivega, vsebinsko prepotrebnega in izvedbeno uresničljivega.
Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale
domzale. sds.si
DeSUS
Vsi, ki dobro v srcu mislimo
Clani stranke DeSUS Domžale smo se zbrali na programsko volilni skupščini, sicer v nekoliko manjšem številu kot lani, a bili smo skupaj tisti, ki dobro v srcu mislimo in se vsak po svojih močeh trudimo prispevati kaj k tej naši skupnosti. Vsaka dobra volja, poprijeti tu, poprijeti tam, in delati v dobro družbe ali pa družine, je dobrodošla. V letih starosti je zelo pomembno tudi čim dlje poskrbeti sam zase in ne biti v breme drugim.
O takšnih in drugačnih temah smo
SLS
V SLS za smelo načrtovanje razvoja
Navidezno obdobje zatišja po volitvah se je zagotovo končalo; z začetkom leta in oblikovanjem nove vlade so oživele tudi aktivnosti v Slovenski ljudski stranki na vseh ravneh.
Na državni ravni so se po vzoru mi-nisterskih resorjev preoblikovali t.i. strokovno operativni (programski) odbori, ki so osrednje mesto oblikovanja stališč do predlogov in tudi vstopna točka za pobude »s terena«, saj se v te odbore lahko vključujejo vsi člani SLS, pogosto pa sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki. V tem mandatu ste tako lahko aktivni v odborih za delo, družino in socialne zadeve, za EU in zunanje zadeve, za zdravstvo, za gospodarstvo
in regionalni razvoj, za infrastrukturo in prostor, za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje; za notranje zadeve, pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo ter v odboru za obrambo.
V občinskem odboru SLS Domžale smo pozdravili dejstvo, da je bil končno predstavljen predlog razvojnega programa občine
Domžale. Zagotovo ni idealen, vendar se je že večkrat do sedaj izkazalo, da bi bilo bolje imeti povprečen program kot pa sploh nič. Na občinskem svetu smo ob prvi predstavitvi opozorili predvsem na presenetljivo skromnost in neam-bicioznost načrtov, ki predvidevajo razvoj občine do leta 2025. Izpostavili smo tudi popolno ignoriranje lesne biomase in možnosti gospodarskega razvoja tega področja v občini pri obnovljivih virih energije. Pozivamo in vabimo vse občane in občanke ter tudi vse ostale, ki so kakorkoli povezani z občino Domžale, da aktivno sodelujejo v javni obravnavi razvojnega programa.
Pretežni del razprave znotraj OO SLS Domžale bomo opravili na letošnjem rednem občnem zboru, ki bo v petek, 16. marca, zvečer, na turistični kmetiji Pr' Ceh. Vabimo vse člane, obstoječe in tudu nove, ter vse simpatizerje in podpornike, da se nam pridružijo. Kot predstavnik vodstva stranke se nam bo pridružil podpredsednik SLS Janez Tomšič, ki bo predstavil tudi stališča SLS do aktualnega političnega dogajanja v državi. Za več informacij o občnem zboru SLS lahko pokličete 041/967-418 (Jakob - Rado).
Rok Ravnikar —
govorili, ko smo bili skupaj. Mija Pukl je podala poročilo o realizaciji programa dela v preteklem letu in se osredotočila na to, kako naprej, od članov pa je dobila še en mandat za vodenje Občinskega odbora DeSUS Domžale. Razpravljavci so z zaskrbljenostjo govorili o stanju v naši občini, ki je bila v naših srednjih letih vzor večini drugih občin. Večina kazalnikov, ki so tedaj pomenili podlago za blagor in dobro življenje v Domžalah, je v teh časih na zelo nizki ravni. Torej je iz raznih razlogov naša občina padla mnogo globlje kot nekatere, ki so bile za nami. To je zaskrbljujoče. Janez Svoljšak je predstavil vsebino strategije Občine Domžale, ki je končno prišla v roke svetnikom, cilji katere bi morali biti, smernik nadaljnjim aktivnostim. Poudaril je, da smo s strani svetniške skupine DeSUS podali konkretne predloge za dopolnitev njene vsebine, pri čemer vidimo največje možnosti v razvoju v inovativno družbo. Podatki so zaprepaščujoči, saj se zmanjšuje število delovnih mest, višina povprečne plače pada, imeli smo enormno stanovanjsko gradnjo, od katere so imeli profit posamezniki, občini pa so ostale obveznosti. Obveznosti so velike na področju otroškega varstva, na področju šolstva in pri zagotavljanju zdravstvenih storitev. Clani so bili kritični do »sedanje zaspanosti« vodstva občine. Občina je čedalje bolj na repu razvoja, vedno bolj zanemarjena in umazana, so rekli.
Predvsem pa ni razvoja in nihče se s tem ne ukvarja. Kratko malo, nič se ne dogaja! Pomembna tema je bila tudi skrb za starejšo generacijo, ki postaja čedalje večja in prav bi bilo, da bi izkoristili vsa znanja in sposobnosti ter nabrano modrost skozi leta življenja, v prid družbe. Podprli smo projekt ustanovitve zavoda za medgeneracijskego sodelovanje, v katerem vidimo veliko pozitivnih učinkov, tako za mlado kot starejšo generacijo.
Zelo kritična je bila razprava o ravnanjih vodstva stranke po volitvah. Se je pa izkazalo, da je prav, da smo neideološka stranka - stranka, ki je predvsem zavezana socialnemu programu.
Sporočilo vodstvu stranke, njenemu predsedniku, poslancem in ministrom je, da bodo šele konkretni dosežki, ki jih bodo uspeli uresničiti znotraj koalicije, dokaz za pravilnost odločitve. Samo rezultati in obseg realiziranih točk iz koalicijske pogodbe bodo dokaz, da so se sposobni in željni boriti za boljši položaj prebivalstva.
To so tudi vsi, pred volitvami in po njih, obljubljali, mar ne?
Mija Pukl, predsednica OO DeSUS
2. MAREC 20I2
iz življenja in dela političnih strank
13
ZARES
Kako po volitvah?
Nadaljevanje iz prejšnje številke
3. USTAVITI POVEČEVANJE NEENAKOSTI
V Sloveniji je dohodkovna neenakost nižja od EU povprečja. Vendar pa so tudi pri nas trendi v zadnjih 20 letih podobni, kot v zahodnem svetu v zadnjih 30 letih, odkar je začel prevladovati neoliberalni ekonomski model. Neenakost se povečuje. Slovenija je, zaradi svoje tradicije, na neenakost bolj občutljiva od nekaterih drugih držav; zato ta neenakost, čeprav je nižja kot drugje, postaja moteč razvojni faktor. Zato predlagamo:
a) Omejiti razlike med najvišjo in najnižjo plačo v podjetjih na 10:1.
Visoke razlike v plačah znotraj posamezne organizacije demotivirajo
zaposlene in ustvarjajo občutek nepravičnosti. To seveda ne preprečuje, da se izjemni dosežki nagradijo iz dobička organizacije, na podlagi letnih ali - še bolje - večletnih dobrih rezultatov.
b) Dohodninska razbremenitev srednjega razreda in višja obdavčitev najbogatejših. Sedanjemu najvišjemu davčnemu razredu s stopnjo
41% se doda še en davčni razred s stopnjo v višini med 45 in 50% za dohodke med 50.000 in 75.000 evri; spremeni se višina sedanjih razredov. Potrebno je tudi odpraviti 50% oprostitev dohodnine od zne-
ska obresti na obveznice, ki jih je upravičenec prejel kot odškodnino v skladu z zakonom o denacionalizaciji.
c)	Zagotoviti, da so prispevki obvezna kategorija pri izplačevanju plač. S spremembo zakonodaje je treba zagotoviti, da je odlog oziroma obročno plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje prepovedan oziroma so to dajatve, ki jih ni mogoče odlagati ali plačevati na obroke.
d)	Uvedba davka na finančne transakcije. Ukrep je seveda možen le, če bo sprejet na ravni EU. Namero EU komisije po uvedbi davka podpiramo, saj so države EU bankam v času krize namenile 4600 milijard evrov, in je sedaj, ko se te države soočajo z visokim javnim dolgom, nujno in pravično, da banke del te pomoči začnejo vračati.
Nadaljevanje v naslednji številki
LTD
SOCIALNI DEMOKRATI
ZA družinski zakonik
Kaj tako nemoralnega in motečega je zapisano v novem Družinskem zakoniku, da bomo morali državljani Slovenije 25. marca ponovno na volišča in na referendumu odločati o njegovi usodi? Resnično se ne morem znebiti občutka, da imamo v naši prelepi deželici kljub krizi, ki kaže svoje zobe, še vedno dovolj denarja za referendume. Pa bi še nekako razumel, če bi bil to referendum, ki bi odločal o neki stvari, ki bi pomenila v današnjih časih prelomnico na bolje ali pa slabše, ampak da bomo spet zapravljali denar za nepotreben referendum, katerega udeležba bo verjetno pod 30 %, pa še med tistimi, ki bodo prišli, ne bodo vsi enako glasovali. Ali je res smiselno imeti referendum, na katerem se bo odločala usoda novega Družinskega zakonika, ki za izhod iz današnje situacije ni vitalnega pomena za Slovenijo in njene državljane. Lahko rečem, da sem verjetno eden izmed redkih, ki sem si vzel dovolj časa in pregledal vseh 308 členov novega Družinskega zakonika. Bolj ko sem ga bral, manj mi je bilo jasno, kje so nasprotniki zakona dobili ideje, da v novem Družinskem zakoniku piše, da bodo lahko istospolni pari sklenili zakonsko zvezo. Tega v novem zakoniku ni. Je pa določeno, da lahko istospolni pari sklenejo partnersko skupnost, kar ni zakonska zveza. Ali pa argument proti zakoniku, da le-ta razvrednoti pojem družine. V zako-
niku je lepo zapisano: »Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice«. Pa saj je bistvo Družinskega zakonika otrok, ker brez njega družine ni, je le zakonska zveza ali pa zunajzakonska skupnost ali pa partnerska skupnost ali pa zunajpartnerska skupnost. Argument, ki govori o
tem, da bi v istospolni skupnosti (v novem zakoniku to pomeni v partnerski skupnosti) eden od partnerjev posvojil biološkega otroka od drugega, je naravnost smešen, saj je to možno že zdaj po obstoječem zakonu. Argument, da zakon ne priznava izrednega pomena materinstva in očetovstva za otrokovo rojstvo, razvoj in vzgojo? No, ta je pa dobra, kaj pa otrokova korist, ali ni otrokova korist tista, ki mora biti izpostavljena v zakonu in v novem zakonu je otrok na prvem mestu. In še bi lahko našteval argumente, ki jih predstavljajo nasprotniki novega Družinskega zakonika in vedno znova sem ugotovil, da so to
Malo nacionalnega pridiha
neki izmišljeni argumenti, ki imajo namen zgolj ustrahovati vse tiste, ki si ne bodo vzeli dovolj časa ter prebrali novi Družinski zakonik in si oblikovali mnenje o njem in tako sami ugotovili, da v njem ni nič slabega in pokvarjenega. Potrebno se je zavedati, da se svet spreminja, z njim se spreminja tudi družba, pa če nam je prav ali ne, in s spremembo družbe se spreminjajo tudi ljudje in pravice le-teh, a kaj vse to pomeni, če ne moremo otrokom zagotoviti njihovih pravic, ki morajo izhajati iz teh sprememb in se morajo tudi vklapljati s temi spremembami. Novi Družinski zakonik jim te pravice tudi daje in priznava in zato, ker s tem novim Družinskim zakonikom največ pridobijo otroci, ga je potrebno sprejeti in prav zaradi otrok ga je potrebno tudi na referendumu podpreti. Kdorkoli je kljub temu, kar je prebral, še vedno v dilemi, kako naj glasuje na referendumu, naj si vzame malo časa in prebere vsaj nekaj členov in bo kaj kmalu prišel do istih ugotovitev kot jaz, in to je, da je novi Družinski zakonik zapisan tako, da v ospredje postavlja otroka in njegove koristi.
Tomaž Hren
Vabimo vas na okroglo mizo DRUŽINSKI ZAKONIK, ki bo v četrtek, 15. marca 2012, ob 18. uri
v Knjižnici Domžale. Socialni demokrati Domžale
Pa smo ^ izvolili svoje predstavnike v hram demokracije in že s polno paro delujejo na svojih sedežih. Po mojih zadnjih informacijah in podatkih imamo z »domžalskega konca« v Državnem zboru štiri predstavnike, ki bodo v okviru zakonodajne oblasti odločali o naši prihodnosti. Povolilna evforija je malo zamrla in vsi nestrpno pričakujemo prihodnje ukrepe nove vlade. Moram reči, da so mi postopki okoli sestavljanja vlade ter glasovanj o tem in onem dokaj jasni, pa vendar se mi zdi, da vse skupaj traja predolgo. Pa vendar. Verjamemo, da nam/ jim bo/je uspelo v najkrajšem možnem času. Bo število mandatov z »domžalskih koncev« kaj vplivalo na delovanje naše lokalne skupnosti? Če pogledamo pravnoformalno po Zakonu o lokalni samoupravi, je odgovor zagotovo ne, ker namreč le-ta določa avtonomijo in neodvisnost
vsake posamezne občine od nacionalnih oblasti.
Po drugi strani smo v Domžalah (predvsem zaradi bližine glavnega mesta Republike Slovenije in visoke kakovosti življenja v Občini Domžale) malo »hendikepirani« in spada-
LTD
Toni Dragar
ÜJTq Jji thfL
mo v bolj »razvito« regijo ter nismo upravičeni do razvojnih sredstev in jih moramo zagotavljati iz občinskega proračuna. Tukaj bi morda (ker smo po številu prebivalcev 8. največja občina v Sloveniji) predstavniki v Državnem zboru s svojim vplivom pomagali prispevati k dodatnemu razvoju občine, ker - kljub vsemu - nekatere stvari v Domžalah še ve-
dno pogrešamo, in računamo, da bo država (glede na pretekle obljube) pristopila in zagotovila del svojih sredstev tudi za našo občino (tu mislim predvsem sredstva za izgradnjo telovadnice za Srednjo šolo Domžale, ki še vedno gostuje in kombinira svoje športne aktivnosti). Poleg tega bi, glede na pomanjkanje pokritih športnih površin, zmanjšali prena-trpanost športnih dvoran. Ne glede na to, da smo lani na Ministrstvu za šolstvo in šport (zaradi varčevanja na nacionalni ravni) izpadli iz načrta za gradnjo športne dvorane, menimo, da je nujno potrebna in se bomo zanjo po naših najboljših močeh trudili ter poskušali projekt oživiti in izpeljati v najkrajšem možnem času.
Kamal I. Shaker
POSIANEC v DZ
^V dobro urejeni družbi morajo dobri služiti kot vzor, slabi pa kot primer! "
modrost modrih
V življenju svojem človek naleti na vseh vrst preizkušnje, ki ga, v izkustvenem smislu, če je le malo moder, klenijo, učijo in ga delajo skromnega.
To, slednje, je še kako pomembno. Namreč, da znaš ceniti to, kar imaš, to kar znaš, da zmoreš spoštovati delo, ki ga opravljaš vsakodnevno, in si zanj, tudi vsakodnevno, hvaležen, da znaš razumeti pomen besedne zveze "zdravje je naše največje bogastvo!", pa da si sposoben doumeti, kako neprecenljiva vrednota je mir, naj si bo "zunanji" ali pa "notranji" (no, prav slednji je resnično merilo katerekoli človekove uspešnosti!).
Ne bom tajil in ne bom "se delal finega" in ne bom hlinil ravnodušnosti. Ne bom. Jasno in vsem razumljivo bom zapisal, da sem z veseljem prejel novico o ponovni možnosti opravljanja funkcije poslanca slovenskega naroda v Državnem zboru Republike Slovenije. Upoštevajoč veljavno, legalno in legitimno postavljeno postavo zakonodajno slovensko mi je dana možnost, da z vsemi svojimi močmi in znanji skušam pomagati kolegicam in kolegom, poslankam in poslancem, v vseh tistih prizadevanjih, ki naj bi bila dobra, konstruktivna, tvorna in domišljeno načrtovana za
ustvarjanje ljudem prijaznih pogojev sobivanja. Delo poslanca bom opravljal z vso potrebno skrbnostjo in predvsem z odgovornostjo, pa z veliko mero posluha za konkretne probleme konkretnih ljudi. Tako kot sem to počel tudi v preteklosti. Nisem se spremenil in nikakršnega namena nimam, da bi se; ostal bom zvest vsem tistim načelom, za katere se borim že desetletja: poštenost, razumevanje, posluh za soljudi in njihove probleme, dobrota (pa naj bo tisočkrat "sirota"!), humanost, povezovanje na videz nepovezljivega, iskrenost, domoljubje, resnicoljubnost. To so zame resnične vrednote, ki bi morale biti lastne vsem. Skušal bom, kot do zdaj, delovati tako na državni, kakor tudi na lokalni ravni. Ker sem še vedno globoko prepričan, da je v mikro lokalni sferi moč prepoznavati vse tisto, kar je resnični vsakdan preprostih ljudi. Kar je resnična, včasih celo kruto življenjska problematika ljudi, ki so narod. Kar je vse prevečkrat v "beli Ljubljani prestolniški" po krivem (ali pa celo za nalašč!) prezrto in neslišano (neuslišano!). Trudil se bom za dobro, ki bo koristilo vsem nam, ne le redkim izbrancem. To sicer kar naprej ponavljam, ker sem v to prisiljen, oziroma, ker me v to dobesedno silijo nezaslišani primeri vsega slabega, kar
zmorejo (oziroma so zmogli) prakti-cirati nekateri brezsrčni posameznice in posamezniki, ki jim pa, resnici na ljubo, vse to omogoča - sistem. Trudil se bom, torej, po svojih močeh in zmožnostih, spreminjati - sistem, pa naj to zveni še tako "sizifovsko". Ker preprosto vem, da je to ne le nujno, temveč edino prav. Da je to edina možna in prava pot. Spremeniti "sistem" tako, da se ga "očisti" vsega tistega, kar je desetletja vanj vgrajeval nek skupek ljudi, ki so popolnoma izgubili in srce in dušo in pamet. Skupek ljudi, ki jim je bilo in je nekaterim še danes lastno vse, kar nikakor ne more biti človeško. Skupek ljudi, ki so zaslepljeni tako zelo, da je njihova "zdajšnja realnost" ostala v prejšnjem političnem sistemu. Tem ljudem je nujno vsakodnevno in argumentirano potrebno dopovedovati, da so zgrešili in da še vedno zgrešijo bistvo in jim je to potrebno tudi nazorno pokazati (in dokazati), da je njihov čas popolnoma zgrešenega (celo utopičnega!) za vse večne čase - minil! Le tako bomo lahko začeli graditi tisto nekaj, kar nas bo spet definiralo kot svobodne ljudi, sposobne z lastnimi rokami in z lastnim znanjem živeti in preživeti. Tako sebe, ko vse tiste, ki jih imamo najraje.
Robert Hrovat, poslanec . SDS v Državnem zboru RS
LISTA ZA DOMŽALE
Osnutek razvojnega programa
Prišel je čas počitnic in dopustov in čas, ko si nekoliko oddahnemo od ustaljenega urnika naših opravil. Sprememba okolja, športne aktivnosti, izlet ali pa samo počitek nas napolnijo z novo energijo, ki jo bomo nujno potrebovali za nadaljevanje poti k novim ciljem. Ob tem pa velja upoštevati citat: Vaš dopust se bo končal tisti trenutek, ko se vam bo pričelo tožiti po delu.
Na zadnji seji občinskega sveta smo končno dobili dolgo pričakovani Osnutek razvojnega programa Občine Domžale 2012-2025. Mojo pozornost je najprej pritegnil naslov, ki deluje spodbudno in optimistično: Ugledno in uspešno gospodarsko, športno in kulturno središče. Mesto priložnosti. Prostor zadovoljnih ljudi.
Pripravljavci so se potrudili in v uvodu postregli s prostorskimi, demografskimi in gospodarskimi podatki občine, ki v nadaljevanju pripomorejo k lažjemu razumevanju vizije in strateški usmeritvi občine. Vsebinsko so zajeti vsi
ključni ekonomski in gospodarski parametri za uspešno strategijo in pospeševanje razvoja občine. Nekaj nejasnosti se je izpostavilo glede vrstnega reda in časovne izvedbe posameznih projektov. Osnutek
programa razvojne strategije pa bi lahko vključeval tudi projekt z inovativno, morda trenutno celo utopično vsebino. Ta bi se morda nekje v daljnem letu 2025 izkazal za realno izvedljivega in celo ino-vativnega.
Pri vsem tem pa se mi poraja vprašanje, ali so vsi začeti projekti tudi dokončani? Marsikdo bi se strinjal z negativnim odgovorom in tudi sam bi mu pritrdil!
Na tem mestu bi opozoril na delno končan projekt iz leta 2006 - ureditev centra Radomelj. Prometni tokovi in varnost so se z izgradnjo
rondoja občutno izboljšali, žal pa niso uredili avtobusnih postajališč. Ta so ostala neurejena, brez potrebnih nadstrešnic za potnike, slabo označena, vozni red neustrezno nameščeni in kar je najpomembnejše - ni poskrbljeno za potrebno varnost potnikov. Projekt ureditve sicer zajema lokacijo in ureditev postajališč po vseh veljavnih standardih, z ustreznimi izogibališči. Zal pa očitno zaradi pomanjkanja časa pri pridobivanju zemljišč ali pa denarja, projekt ni bil v celoti realiziran. Kje iskati rešitev ? Vsa prizadevanja lokalne skupnosti, ki se je s številnimi prošnjami obračala na pristojne občinske oddelke in avtobusnega prevoznika, do danes še niso obrodila rezultatov. Odgovori in obrazložitve na vse dopise niso ponudile konkretne rešitve. Tudi represivno urejanje prometa in kaznovanje ne zagotavlja ustrezne varnosti za vse potnike. Dovolj je bilo čakanja, najprej zaključimo začete projekte v skupno zadovoljstvo vseh občanov!
Metod Marčun, inž.str., občinski svetnik Peter Verbič -Lista Za Domžale
SLOVENSKA POSLANKA SDS V EP
O ACTA naj pove svoje mnenje Evropsko sodišče

Tudi v Sloveniji so potekali siloviti protesti proti sporazumu ACTA, hkrati so bili moteni dostopi do nekaterih zelo obiskanih spletnih strani. Pritisk javnosti je ogromen in namenjen temu, da politika, ki je odvisna od javnega mnenja, popusti. Čim hitreje, tem bolje. Pa je hitrost resnično pomembna? Če se postavim v kožo gospodinje, matere ali uslužbenke, je zame pomembna vsebina in ne hitrost. Zanima me, kaj je ACTA, kaj prinaša, kaj so njene dobre in kaj slabe strani? Zanima me, ali so grožnje o tem, da bo nekdo nadziral vsak moj pritisk na računalniško ali telefonsko tipko, resnične, ali le plod domišljije? Zanima me vprašanje, komu verjeti? Zato si želim širše razprave in argumentirane izmenjave stališč.
ACTA je mednarodni sporazum, ki naj bi zaščitil intelektualno lastnino. EU je po inovativnosti 4. na svetu, pred nami so le ZDA, Japonska in Koreja. To pomeni, da smo ustvarjalni, da proizvedemo veliko unikatnih storitev in izdelkov. To pa tudi
pomeni, da smo zakladnica idej, ki nam jih lahko »ukradejo« drugi in prodajajo za svoj lasten račun. Po ocenah EK to stane evropsko gospodarstvo vsaj 8 milijard evrov letno. Če nas to ni motilo v času razcveta, pa bi morali biti na tovrstno ravnanje toliko bolj občutljivi sedaj, ko se države članice in njihova gospodarstva komajda otepajo krize. Podjetja po Evropi hitreje propadajo, kot se rojevajo, čedalje več je brezposelnih, še zlasti ranljivi sta mlajša in starejša generacija. Vsak tak izdelek pomeni tudi izgubljena delovna mesta v državah, kjer je bil originalni izdelek razvit.
Preprečevanje ponarejanja pa vsebuje tudi varnostno komponento. Ali veste, da je kar okrog 10 odstotkov vseh zdravil v svetovni trgovini ponarejenih? Sama želim biti prepričana, da je deklaracija na zdravilu, ki ga uporabljam, resnična. Da so njegove sestavine prave in v pravilnem razmerju, da kakovost ustreza blagovni znamki. Ko človek potrebuje zdravilo, je telo v slabši kondiciji, njegov imunski sistem pa verjetno okrnjen. Pona-
rejeno zdravilo slabše kakovosti lahko povzroči veliko škodo. To je etično močno sporno, še zlasti pa dejstvo, da se največ ponarejenih zdravil proda v najrevnejše države in torej najrevnejšemu prebivalstvu tega sveta.
Nasprotniki ACTA trdijo, da bi ta mednarodni sporazum posegal v zasebnost, kršil človekove pravice in omejil svobodno rabo interneta. Evropska komisija zavrača tovrstne očitke in trdi, da z uveljavitvijo ACTA ne bi bilo potrebno spreminjati nobenega evropskega zakona. A očitki so številni in zelo glasni. Zato menim, da bi se o ACTA morala izreči nesporna strokovna avtoriteta, to pa je Evropsko sodišče. Sele nato bomo lahko verodostojno mnenje zavzeli tudi politiki. To ni izogibanje odgovornosti, temveč upoštevanje pomislekov državljanov, in znanja ter izkušenj stroke. Tisti politiki, ki so se opredelili, še preden so slišali mnenja stroke, so sledili glasu ulice, in ne notranjemu glasu, da naj storijo to, kar je potrebno, in ne tistega, kar je lažje.
Dr.
Romana Jordan Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
14
kultura
2. MAREC 20I2


^ flMffll tB fíHÍ
CD
CU
O
<
QlMITdr-IU pstek
MÜÜ TtHNlKE Ü¿fMÚV1TEÜ¿ Li^ErOJA LAtHll »Klji-dt Ji itiAa-n irocln; .^jn» t^dc-pdEhata V roEüt' r-orwfviü fQ rtíHtfVkiüLim.' [)v«ti	<üdiit)tí.
Urti
'.Ufiü .(l ti-Hr .. L'.^- .
MJK P0MI.A1MI KCMCf m LJUt2aílH PEVX K.\Jb ClÚM^ALt Z GOSTI Uü Oa LETMOGOSPE MAflE VILAR ofi^Eacu -kDTinrti l<!JC juieta Kub^ rcntcfqa Konvin dxt .jFtCT h4G(iifU f/rád™
iiMtlu pii>u rioii ' pynzaylio [ri'iir.d'JaDL
□Aj^dOj r;^ ^In . tCTMZut^ AlGiq zlfUr
riü funm Du i-v ¡i XIXí ^kD McdomdcrrlDr WiKA se Mfíá h|rir||i,l34IJ">líílí UQHIü
hHf. Vmííi. ■ ■ ilWílM ÜEIPÍ K CVHÍ
O
EODOta
riCTi-if 1-. " j ,11 r» LEVIN Ml^
lilVicm] indlamj LiikoiTio obc^jÓ» ti -iOrTrn:» ' □ iZhSJ Ifidutn-ADSIU nonr^if
10UOO VBATARLIVERPODLA
kcnv^D < »TKTw nr üwp^ >' UcMilui; iHliD litj ViTEWiiü rnn
pcfm'i fl-h •.■"■jvM'.! unL t-.-TTiíJir
ajjM P03ÍJEDWJAP05TA.IA ly^i^it« ihilil 'T f LüU ZTidTi -'^ffi?. nmu ^nhi-nSff Mííiie lUhtii 1'ai>¥r juC^m
^ -- necfelja
~ - r-" - i .11. ■.. 1.	'Hi cf' r.( t^-l
11 rt 9PgMlN5tíA3ititJ\MA¿A-
Owflliftl íHw f F. SííWlrtrl- 111 d irv nuEtffcruiMtaiT ■■	df líti-íf
Oriímuii f	Oítfí lí*^"
KLIILJ Ji: JL/I ■ ! ir	■-IIMIh "
IftJMííRIEKZLtfníÜ
KAn-.^s [»d±TU.Z3 ctct» ■' LLUlo^T» ^Í-*»*^
IRU
ni J l-'ri't^j Bm »-j. L'ktí*:. 17J0Ú SUWH&Smyi KÚhKERT-1J qiBflCWM
oiactflíyi í iitrw cHiiVi Jíifia OOÍÍ: HOH^K.
Dijlln iifiJ^rv	'^unii. StlG Ct^u ri
butt UMain-n C^na I K-J^Zrjy^; hoftomc Í'**ÍSíb(h míí Zífl^ier EUG OTwií n tiHí lui^n.	br^j uduiVl lí ct
ts IZ^ I' F^iittT« 12 D.R
n ponedeljek
1 lloví KA BtlKA fT-FTE trflAÍ* A yffix^^ nti^hidi^iiiiii»« ™ TOO* u Ea íüní-t hrvliriivi
torek
üllttoujTíitTyiraiq p^cifl
äÜRE äUPORÖ^ANJE -EdHlMlfiKI VíítR SI|I\1Ü HnfWAT ivt &cnr1 f	rtUficiruI
M-iuLCI*^ .d.	""
iaL(Kl Ml^KAcV PortnEiv litgllik ■ Kpia	■■ híül"! i^JíJa^ ^Plíha
Snu V''-■ÍTL'J üa r 1
1 í .15 DTODCa POZNAJO W -fXltiltla laZBttii^
^rhq dUt^ü T-i^Tr- Líth UiJ Drtií±ii! louils^ tB iJvin». |»-jr
V ol.T'i	ülk^ Uvi^r^^
riíSetvd üítaJ rrm>[nj tnrUa Silin ¡tarfcrrí^» Teidai*
»JW F05LEDHJA POSTAJA blnd^íii^ ikiil^l ni K Utt ' I^IT^ ílniHJ' ic^ KW'^ 11 thv 1 '2 iiWT ^ [TsUTi

HT-.-"!. Eíeda
■fUli]-IN . I
17.00 PIKI»ÍA¿AJ«ÍKA: PIKIN ZAKlAb
11^ MlA ^ ru ¡LtUiM 31 ilrik;, r rrtar.h. lih-; í"ni!llTT
IftjOO CINEMAi<ÜMÜNIälÜ (Uunu^nn i	- itVll^ iMn
IW rm ■ Ct^ ^EtavnoiJHrr ■ n l^r'ÉN V^n i |i= 'rnirn^e ¿tiM l^iöUiDWJAPOSmjft yüoorfc ííUQ' 11* Ivw!	ítjj.
knfi. K^TJ ktLíi;^ un*™ •■ 1 hÍítwi/ rü ITWN
O
četrte*!
slrpi i-ii*!. .-uiiii' - -
liW iLiiÄKNA^
.......................................ni'^'MSZVEH
Jh^	l> -1 . i|h
19«J SHOiiHrtWAUTtjHlE«« Jittifr««
|£||||,1 V .| IJiir.i,
19(iil POTOmaNO PRttWWWtE pofKtbiuv] got^M DVWDMK:
M^inhl^m JA. m enETANLJlAvHOti ¡^ io
»j- H.Lii.||T.r iiii?-
EBOO «ME i ¿MftJBKlM TABUEM Kfrvlrafti ■ Tili rill n(r-i i DiO*^ TSdTi-.'
acn	...........................

k'iilL'iPit Ii .Jiiiri¿:]li
17 W OIDALISiy« IGRALNICA f nMinniui PIvito M.- uimt^n m «liií J ID f^faikv
bi	111^ '-imi^
1ÍW VRAT/71 UVEFfPOOLA
r pc^iidl ^ H ^'Eh ;ji-_ini i-ir-i f. 'iiilLT.í'i SOJDO DEliLEZZHflJKIMTrtnjJEH kfli^-iH .■ Hm	ra^' -
^t'inj^ DutClfrFli*.'I^inn.-u CVCTJ
i^-JlUllIl-L".! It	-lil.
aiflO KOMGEHT M03KE VOKALNE StíUntME BONLß Z GC3T>3 VECUW M^RÍTIHO änAJ IHNJEI« 9KUP>»0 -JmiOHH IUUTL' tki-Ontr hfri RiAi-f^f 1 K!
^	ptrnlrE t: Üfi ^ CB ikrin r
nv^i ' XD	rrlq^UUdH
I- íjmilL. RsSvtít
O
11 ij. ►. snbüLa
1*11 u TTIB-»^ ^lllirr**^
ICLdO '11.30 KAKO DO KARJERE 12
mzlBim izUMira.' >j<-|j uj> KD .nailj KjAiriLz. .' Ad	El aninma timhi FlavuD
lAimi BriOtnt' rtininicvi mi ij.':J L, »Hi O: . .nici-17.00 ■ 1^.1 B OBMOČNO äflE^ANJt: iímOSiílN IN QünASLItl FOLKLOHtJm SKUPJM '-^f^naaJShOOlCcHudt ^üxiv tMlonii 414» □ Dai^. (kriiH Kítjic hlrm tnin. límH\a n^arin^ dn^kcfu. aiWfVKZ. Kkd^a LilH F rcmu-lnidr)^
h n -SBm f:i.:S31li|-r
20.00 P£TBq S-lAFFEPl: ČflNAKOMEDkM
Iv^ pnuM toi l^nlatiri^.' |JB-BI U
LfT^riisi kradk' h^Aiiri^diltn hJn FIk1«t#b r nun. A^brioo hto^Tf. xntiolu vAtxc'^ tbVd.RuEintrlnii^
O
rrr
ngdelja
rjUlliiiii- .-.ri	Liül:
IBlUÜ aLJ(HKi«aJE7l¿UEMDuKrUUU
ZStVvTS PVUTd ^	ÜlfJlUíu
^Innl	ñtm
O
111 r-It ponedeljek
I Priflp
4 11 IrIL.. I ll,M' i Iil|l"> IJ.50^11 W HjlHíirtCH Li
wwoíflivni vcipksuisu
fiHaii ■JVAfWtíüA' awUMí uw™' mClíHi -ffinyy:-' wom O'RCac
L'n^.nihii; Jj^inrah
aa\.ú£ púe^tmúe
clPir-Ml^Fi lÉr./ 1.	"Vv- Q Kot^
.'a£]mi.''JÍ4Cl[il(iira'tiiT¥ilnf> dL^^Fi.
■t "iHmin |j™r.|iat lit» ÉfiÉ[lAílJEÍUaTVftñJ.Aua lEfisfrOJäAN JÚW'Q^n ipd^ tMEMA TUPAMClÚ [x^iiT^CvBtB Zalauir- CoJcni.' rTi^ pioil «.-,51 ni i ifK:
Äpii ¿upuwrü
rJaru.HkiAt	. if^ä A ú
íTíTt) i M* nn t íumq	n \tf\a\

llt ;h
lürek
L I . -,ii' ..'D- ^I.IJI-
9.30 ir^RALNE URICE .uiünni
i-'^lí.'. D .rl I "I-J! ."■ r liS" 9.30 PBílBíMltatLRj Pmpi HNOZfflíniV CIRKUSU
ailu JjvíiciTf .ahnm CTRCÍH
■zíJihnl-í
17.W B«OaHANISW LmCHEWÍ 'BöttriiiHg Stei^rrtM I (KiHtall 3kjvAiKa"
luHcvBTpLboi tiä lJETÍJ Vihjufruidi JbdHai^Tflürlso^Títthn, ^«Ijpr:^
ni |l±l-^.. LJ ."-liít-
lí.OP FILDZDF5«] VEtEH -
□USAN RITTAH: ^Itío lOZÜKI ApiAälliJsfl
riii^jcrtl-nnzimJ k;t>lifain'*i ruf.aTU rviB^i. c
ti bdiL h*	h^-iKl	r<t«
íií^^Hj ¿X!II^L■J ■
2D.W nOLGE POÖTUICE
' >d]ii S Kiuilr ' aO imi' Che lKíu^íAtIÍ-. f-iF' í< u [I^Oi
® ■
ri> li
sfeda
l-ii-■ .r^ni^nii
IB.» MÜMINI LÜlAJÜ KÜMC) Jitrrrtir.í Wíl H^ö' iifla Mm Untan n nui !FtT!inaTji». ++ ij ÍVí?J
: .'l'lt! ' ri - "■-■I Tut
lí.QüLirtnAHhcA KAVAHMA 9r,Dtp I^^FUÉLñ ÜAtiNiK Fwgi^v«' »iffíl S-lh|,i iitö
Ut-íml h.1.7 .............
flknQ GFil^^A^q ^AK iicfin njnfi ■ Hiiií ÍH' I íf'A ■
0
ii.jit: íeinsK
17.00 PBAWJKNAHiSiCA-iisWaílfltnü (Mawnkiä YAJhrmAtdrTJibli
■^ni-olri □ ■n¡.-,L
SHOSHANNrt UTlCHEf*í ■'Bii;öml(iiJ aCYUilíitl f püír-Sli SfeVHlha" vnmyi t--liAtnnm nui Kru»|
'"InliiiPUih .........
1B.00 MUHINI LQWJO KC«T
Pr^ < i^a klrii LtnbrS i 7S irn,	« -aGV&l
^J'lililí'.. ílUIL' l|
OTWKañlWAtfTI VDOftK .■CtmcVMfl.'mH. ^	I-IFI^i-sCHFJ
0
11.
ifi peteh
li».^n|| t'M -Tiimjl
F^ShAäWmMlJ Mi^úLAJU
n™-*T¥i ivfifc^jHH1 Fr+rt'Ji 1tE m,-Ji IVM-N viyl I liJ ij j, éjrir
1&.00 PnEE^ülUITEVKÜLESAHSKIii POTEPANJ' IN POLETMtl VjU^ilGRAHJ ItíüHfi íflATiaii Hyii .■ H.TIT1 Píií l/yríVli Jill-. : ."-íjricnl-
2D.» GHIVAG^VOüAh ■^ciann:'¿0\i ZDí i raw. £	' l4CTn 1 zi
®
sobota
■I-.. i-i-T^i--	'Iij.-ííp
Qrnwit JANKO |Í| MEIKA
LTXjOTlä-pifiSlM UjIríVTlf. ÍHBB> ■
m lili 3» iH EiB^ ¡SotAn Ullcau Irdrriil
^lU^I ü .1.'.
ID oa SLtUB^íMA
^iS^^llíJ^íB wMí t ^ÍWti DonoSÜfi ■ ífiíESM a-ÍSfBTí-í LiChM» f «0 rTl>l. 3+ wlop fWll
HNi-JVI lfl[4'' ^lllILhli-
I >riiii I j^hilii Ilir t e;^BdIu L^omlilr
K -at« ^ri-fiieTiBitiies-iS-jp
'Ulnni hin= UninL^I:
iü.Dít MLJMINI	KÍ^HCT
»n.' ;oar[t.' IS im. tMnn;. H jí ^MtM Mksfs-il h-n-rti L tiimiilr Tf}.'» tVSt/ii, sVFTUJtlJ rMAÜÜUU mr^rtiiiKaTftVSi'^i PiííHírTT.-TflUvín
mm I nadöEja
f . Hirn- -.I'-- ir mlrtfitrud'j !:'i.ii|i ^ü.úa MUEt^EKPlKEClNVÚLh
^ittiffl PWSlifl X íilÍB ■ Tjmp pkCKM » iFSíí^Kla^	KU JoíHf Tnc.- s I^A^y
fipe¿A'KAF^
rtnílP Éjca Mijiitti ijfidöft-j h=ii - iftJ i IflÜ HVi HblOr^ í-w littet sfmiíi ri^iHM. phifufil^iil rid- ktF>tí ■ I Hinn' -i^iKkxits
üT^a ukTifLJ.il.
ifi.ow HüWisvEítMutimüLaju
FTWIlTW k^vb-^ f ^rif I	11 r¡ nti .1 ttí C/^
^jji I n.-ii t-i ■ ponecíeljek
.IjiT". -11 *.IH .1	"S. líi l|
llOQ QÍE f0BBWUiÉn<ps ítn,-iííiti(#rH[ V R^jvhíb B vtynwvi
MI'iicM^- '^u'qä
► j I .ü'.i'i . U "l-il... í -^rlj
?«].[» Afltrfi fvvlv^íawv: M VAS L JieiM
k'lliwtl	flwWitíf Qfllw /
LüreJt
il^tlBCÍ-Ij.OEÍll"
a.30 IGFlAL*(E UFKE
If.Off aflMDHTB&T PRtói™. iiMöli&PÄph GiütKJílílQ. nmeíni ^lefaia d^^flí^ ^ jdosH '
j-LSTTTii ri l| ^-íf
MÜ» Antun PavJowü Ciíhaii-4« VrtSlJlJElM
0

• ■ iirr-,?:;: :! ITJJlMt ÉJPtAim M-Uü: ctcalD^ic^ TAIJAHA HQKAÍJ iT^Ujif' l^m E}¿ nwka In	<
■xAHrn^-Finlnapsi
í-íriü üivrfiTjil>
(^LTTI M^l^ nnia-cj	ptjUnvlCrii 1 Íd11 'PA
lAítf CL Mb Uli im UTüicdTiTJoa y^.'i'UtM
IVAMKA U^AKUt 'Aannkaj Malemu gradu ipovKfiD u hacndkcfia kmo^f 'Jiim
I .ti^i^. j íj^'-'jj*',-
JO.OO LEWTAfiAChUI-miÚ Jan-gáKt ' LON TitocJun tsibcin. lariit ä^mpoi hiruEiEa Laxw äctiTEh nicaii' '.^iopiXDil'
».00 RAFUCA. hinbB áxnii 1 /jtv ^bnfÍD fcWil'trtg llnom K^atfui' um ^

iTiíibc čet.nek
1100 QBUrr MAČEK
rirTUfl ^uänvu puliih4Vii - ti ^rtib.
231 ■,. , JO riPii. oríñJiiíü-iíio •■ :a LTiOJ
I jlJI j-.L-^' 1 Ju '
Iff.Oft POTOPIH» PFEJfflWltie
P>?lritin DKiMff Dutnimor SPI LfNtíA UMnhn
lili l.iiTj imi'p..iiT JO.OO PARADA kJtiTr-arítni »11 OivoKi« ' M P irni' ¿1 SHEM

lirjiE-, Deten
.t.r^Trfi, 1 6.HI<J| ■ ■^.iL'-lJ -ll
ayoo líiít! MIBM.SLJEWWK
IQ^: ¡fhi tuAi: iL<rilii IÍIASBEN:; r ITMJJ
UnKVfll ^cfrriauiUlAiATh-iiiUb-
^Dl.tilar*>1lurn4 pnraiilln rtflntf-OMiiali-
- I : r II - '	■ ■ ^tl ^iiit
■ I' Iii: I'- -J - 5 — :lí- T^— i
—-^-.[¡hii—^-■ Ii ■ n
ít'i^^ 'l » in^ 'J	J O n-1
lüHr.lh	1	-Illl-ii'

-Lianbct u mldda ncnlaJ»
iilitA'nlu iiiHi^ Qt^ n&in^rik' T ül mí-iHifBl wav^LciPi cttiniE^É.Ei ^hU - teni HkM ns m kvinimp A^Hnnrt
■'ji	I	i«!?- -"I
M íKii Til mir t-íBp. jyAm^mi ^ EnldniDD Dondjfd C«lü Lli'l l.ninltarti 7(11 r^ i^iM ini ¡icm
-KUD joZíla -RanCiUSki
-Kit^akiituQDhii húarita-tJilih^dh. Ariui
U'ini :iM /italdiirdDicLAi
U rb^i r.jJ Th.i' unoBrlsji'
KiJlu^ qiLJi «u .IaM VrK lüg
MfiT .iMihrlin 'iNiiMfTlHiMHKagniüccoi^
I^JÜilfLldlLdlbMjúJk Clll^J £ HlrilW-
l^jJHklllhlJHaiHj^lMI UJllUM
Mii^'HitlI Lfi'' I BV^^^iúiiicMi-elnAV^ t/
Kiiurb Elam Franco, Barniko üanftila ^w-^a DtniUk
uitei 1«.	IB
U^DH Itra C^iTiíalc
UI. nLirJil' Mmi EDI 7 IT ¡riíiíCLÍI
Otfncjtiiö 4ilr iiph	Efttíoi 1
da i^iTnAEk? o nniKlhqh M [it>JDb4.i Tnhid a3,r»Mr&ífinn 10 upriiomiKSJ^-K-Iftrki. 13. (fiSlíilt HiÖekCClÜtlflÖiiffr .b I«« 41
2. MAREC 20I2
kultura
15
PETI JAzzovsKI koncert jubilejne 5. sezone KDFB v galeriji domžale
■v'
Vokalna solistka Katja Sulc »Mila« z uglasbeno poezijo Mile Kačič
Na petem koncertu 5. jazzovske sezone 2011/12 (16. februar 2012) je v domžalski Galeriji (v sodelovanju z Dnevi kulture SKD) nastopila vokalna solistka Katja Šulc »Mila«, kar samo pomeni, da je njen interpreta-cijski glasbeni poudarek na uglasbeni poeziji naše gledališke igralke in pesnice Mile Kačič (1912-2000); ne sama, pač pa tokrat v družbi harmonikarja Draga Ivanuše, violinistke Jelene Ždrale, kitaristov Luke Ropreta in Nina de Glerie (bas) in bobnarja Blaža Celarca. Ker smo bili po tradiciji spet v Galeriji Domžale, so nas ob omenjenem jazzo-vskem in šansonjerskem repertoarju obdajale še dodatno slike Emerika Bernarda (9 . do 25. februar 2012). Tudi tokrat je šlo za polnoštevilno
udeležbo jazzovskih entuziastov ki jih je tudi v Domžalah vedno več, od koncerta do koncerta. V dobri urici smo slišali vsega skupaj 12 skladb, ki so se glede na programsko napoved gibale med prelivajočim izpovednim šansonom, mehkim jaz-zom in igrivimi ritmi. Avtorji le-te so bili tako K. Sulc kot še J. Ždrale, N. de Gleria, D. Ivanuša in še kdo. Med poezijo M. Kačičeve smo razbrali naslove Spoznanje, Moj dan, Nič več te ni, Iz spomina, Zvestoba in Med tisoči bi te spoznala. Potem pa je sledilo še nekaj tovrstnega uglasbenega pe-semskega repertoarja, uspešnic tako pevske solistke K. Sulc kot njenega celotnega (spremljevalnega) ansambla, spet med šansonom, popevko in jazzom. Solistka je zdržala nepreki-
njeni nastop in solistično briljiranje tako rekoč brez predaha, pri tem pa ji je preostala peterica inštrumenta-listov več kot pomagala. Vsi skupaj so bili dokaj enovit in subtilen ansambel, tako kot med publiko, ki smo jo označili za entuziaste. Tudi med slednjimi (jazzisti!) najdemo marsikaj več kot zgolj njihovo profesionalnost. Pevska solistka sicer ne razpolaga s prevelikim glasom, kar je pravzaprav po eni strani kar dovolj hvaležno za (komorni) jazz, za prostor kot tak, če bi pa med zadnjimi (ansamblom) zaradi (prisotnega) ozvočenja slišali še kaj več subtilno-sti in tihe prefinjenosti, ne bi bilo nič narobe. Kajti med slišanim prelivajočim se izpovednim šansonom in jazz kabarejem ^ otožno glasbo in
poezijo in poezijo o ljubezni, strasti in erotiki, je zagotovo še kaj stopenj, ki bi jih kanilo zniansirati. Je že tako, da iz odpete uglasbene poezije Mile (Kačičeve) veje vse preveč nežnosti, opojne sreče, temačnih razočaranj, samote in celo silne bolečine; vse tja do slutnje smrti. Gre očitno za različne oblike strasti, ki jim je pevska solistka znala navdihniti še svoj in pa avtorski navdih drugih (so)avtorjev predstavljene glasbe. In na koncu še nekaj izbranih ljubezenskih pesmi iz zakladnice jazzovskih in latin standardov v sodobnejših in včasih kar malce nenavadnih aranžmajih. Med njimi ni manjkala lanskoletna zmagovalka slovenskega šansona (2011) Katje Sulc Na poti domov, spet na glasbo N. de Glerie. Med številnimi tovrstnimi uspešnicami ne moremo tudi mimo balkanske ali kar konkretne bosanske (muslimanske) sevda-linke in seveda aktualne poezije M. Kačičeve, ki se je še najbolj razodela v okviru druge odpete pesmi tega večera Moja dlan: Prižgala spet si svetli žar v očeh,/na lepem čelu rahlo bi po-čila,/potem pa ljubkujoča izgubila/se v toplem gnezdu - kuštravih laseh.
Franc Križnar
godart live alias jure godler & tilen artač na domžalskem glasbenem odru
Domžalski glasbeno scenski abonma z neslutenimi idejami
V domžalski dvorani KDFB Matije Tomca sta tokrat (13. in 14. februar 2012) v glasbeno scenskem abonmaju nastopila v tandemu pianist, komponist in komik Jure Godler ter violončelist in komik Tilen Artač. Njuna uspešna radijska in televizijska predstava v oddajah Radio Ga--ga in Hri-bar zdaj vse od lanskega leta - kot je navedeno na spletu - z naslovom God Art live polni številne dvorane. Svoje sposobnosti, ki temeljijo na glasbeni klasiki s primesmi zabavne glasbe, sta oba »stand up« umetnika ali kar komika nadgradila z izvirno komiko in oponašanjem, aktualizacijo danega trenutka ter seveda nadvse sprejemljivim in zdra-
vim humorjem. Naslov sta si omislila po svojih začetnicah in dodala seveda še živo predstavo, za razliko od navedenih elektronskih predhodnic. Čeprav sama zavračata kakršnokoli popularizacijo klasične oziroma resne glasbe, je prav slednje (v različnih oblikah in obdelavah) v celotni predstavi še največ. Kako tudi ne, saj sta oba umetnika najprej šolana prav v tej zvrsti: Godler kot izvrsten pianist in skladatelj, Artač pa kot vi-olončelist. Če se s svojimi izjavami še tako otepata te moje insiunacije, je temu k sreči tako. Saj po vseh odigranih odlomkih glasbenih uspešnic W. A. Mozarta (ta je nasploh »njun« skladatelj), J. S. Bacha, F. J. Haydna,
K. Stockhausena, L. v. Beethovna idr. to več kot potrjuje. Ali pa gre za pomanjkanje njune glasbeno-gleda-liške invencije, ko se kar najprej na odprti sceni opravičujeta zdaj za to, zdaj za ono? Ni se jima treba opravičevati! Njuna glasbena kantilena v večini primerov še poje, če drugega ne, je »njun« Mozart še vedno tako prepričljiv, raznoroden in poln novih in novih domislic (če ju v tem kontekstu samo opomnim na Formanov film Amadeus), da lahko samo na tem Salzburžanu in Dunajčanu še naprej gradita in zgradita edinstven »stand up« lik. Njune (glasbene) kontrfak-ture in kolaži so hkrati izvirni in nemoteči, zdaj perfektni (tudi po čisti klasično glasbeni strani) zdaj spet ujeti v mogoče in nemogoče elektronske dodatke: »playbecki«, tj. posnetki, ozvočenje in ojačanje, da je njuna tokratna domžalska predstava (videl in slišal sem tisto prvo, 13. februarja) predstavljala bolj kakovostni del različnih talentov obeh umetnikov kot ne. V vsem tem razkazovanju sta oba izvajalca aktualna in moderna, poznata in uporabljata
(dvoransko) animacijo, sodobno in aktualno elektroniko, torej različne »jetniške celice« našega vsakdana (iPad, Facebook, Twitter, kar vse seveda enakovredno privlači tako staro kot mlado. Zato ni prav nič čudno, da sta morala s kar tremi dodatki in »zlagano« napovedano še eno predstavo svoje zgodbe God Art live (kar bi lahko v prenesenem pomenu teh besed pomenilo tudi »živo božjo umetnost«) dobesedno odgnati polnoštevilno občinstvo pričujočega domžalskega scensko-glasbenega abonmaja.
Občinstvo, ki je spet napolnilo domžalsko dvorano KDFB do zadnjega kotička in še čez, pa seveda potrjuje številna dejstva pričujoče sezone, ki v vseh glasbenih različicah svoje ponudbe tako rekoč prekaša samo sebe. Kaj se vendarle dogaja v Domžalah v zadnji sezoni, da je temu tako? Nazadnje sta bila zagotovo to tudi oba omenjena umetnika, J. Godler in T. Artač, ki sta tako rekoč držala v šahu polno dvorano.
Franc Križnar
GALERIJA domzale
Emerik
Bernard:
Sovpadanja
Emerik Bernard je s svojim delom zaznamoval slovensko umetnost zadnjih nekaj desetletij. Ob boku profesorjev ter slikarjev kot so Herman Gvardijančič, Jožef Muhovič, Franc Novinc in Branko Suhy sodi med naše najizvirnejše ustvarjalne osebnosti, ki so na svojstven način oblikovale slovensko moderno slikarstvo. Ze od samih začetkov umetniškega ustvarjanja se poglobljeno posveča raziskovanju slikovnega prostora in je razvil prepoznaven likovni izraz.
Emerik Bernard je umetnik, ki svojo intelektualno moč umešča v široko
Foto: Andraž Gregorič
polje ustvarjalnosti. Kot redni profesor je poučeval slikarstvo na Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani in si vseskozi prizadeval bodoče umetnike opozarjati na današnjo problematiko umetnosti, ki terja poznavanje preteklih in sodobnih ustvarjalnih procesov. Poleg opravljanja lastnega slikarskega poslanstva objavlja strokovna besedila o
umetnosti in je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Potemtakem lahko beležimo njegovo bogato udejstvovanje v teoriji in praksi, na obeh področjih, ki se po navadi v umetnosti ločujeta. Na februarski razstavi v Galeriji Domžale z naslovom Sovpadanja je predstavil slike zadnjih let. Emerik Bernard v svojem slikarstvu pou-
jerica mrzel
v menačenkovi domačiji Pevca pesem sladka
Ob kulturnem prazniku smo v Menačenkovo domačijo v Domžalah povabili priznano dramsko igralko in pevko Jerico Mrzel, ki nam je recitirala pesmi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Na sredinem Večeru ljudskega izročila v pesmi in besedi, 15. februarja 2012, smo prisluhnili njenemu izboru Prešernovih pesmi, od Zdravljice do Hčere svet, Kam, Lenora, Krst pri Savici itd. S svojim enkratnim pripovednim obvladovanjem poezije je ponovno dokazala, da je odlična recitatorka z liričnim občutjem za Prešernovo pesem. Jerica Mrzel se ukvarja s pevsko interpretacijo ne le Prešernove poezije, temveč tudi drugih slovenskih pesnikov, saj je kot prva pričela z uglasbitvijo poezije različnih domačih in tujih pesniških avtorjev od Zupančiča, Pavčka, Ježka, Fritza, Kocbeka, Kajuha do Enzensbergerja in Preverta. Za svoje dosežke na pevskem področju, tudi za
Enourno recitacijo Prešernovih pesmi je igralka Jerica Mrzel popestrila s pripovedjo svojega osebnega doživljanja Prešernove poezije.
izdajo dvojne zgoščenke Pusti pevcu peti in Pevca pesem sladka je prejela zavidljive kritike in med drugim tudi prestižno Zupančičevo nagrado mesta Ljubljana.
Katarina Rus Krušelj
darja odnos do materialnosti slike, barve in forme. Zanj je značilno, da slikarsko polje razširja izven platna in vanj pogosto »kolažira« druge elemente, kot sta na primer les ali blago, a s temi posegi ne ruši osnovnega ritma oblik in barv, temveč jim doda neko novo dimenzijo. V sodobni umetnosti zadnjega desetletja smo priča razmahu novih tehnologij, zlasti digitalnih in vir-tualnih, povezanih z ekonomsko globalizacijo, s porabništvom in medijsko množično družbo ter z radikalnimi spremembami v konceptu človeka in življenja. Emerika Bernarda ne zanima sočasnost likovnih pojavov, četudi so njegove slike na nek drug način sodobne ter aktualne. Današnja slovenska umetnost pa stoji na temeljih izredno pomembnih sprememb v razvoju modernistične in postmodernistične umetnosti, katere glavni oblikovalec je bil ravno Emerik Bernard. Ko se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uveljavila likovna smer, ki je pri nas dobila ime nova podoba, je bil Emerik Bernard eden njenih osrednjih predstavnikov. Kot nam že ime pove, je šlo za novo likovno produkcijo, združeno z nekaterimi komponentami, značilnimi predvsem za starejšo umetnost. Nova podoba je nastala kot nekakšen odgovor na tiste vizualne prakse, ki so se odmaknile od slike v konvencio-nalnem pomenu in jo skušale nadomestiti z večpredstavnimi instalacijami itd., med drugim tudi s kolaži ali »prostorskimi slikami«, katere je ustvarjal tudi Emerik Bernard. Zato lahko Bernarda postavljamo tako med pozne moderniste, kot tudi med najpomembnejše slikarje novejšega časa in s tem predstavnika
novih likovnih smeri.
rav tu naj-
demo tisto bistveno lastnost, ki postavlja njegovo slikarstvo pri nas in v tujini med klasična dela poznega dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja.
Katarina Rus Krušelj
16
kultura
2. MAREC 20I2
AMERIŠKA UMETNICA NA OBISKU v DOMŽALAH
Shoshanna Utchenik
V Domžalah redko gostujemo tuje umetnike, zato marčna razstava v Galeriji Domžale velja za poseben dogodek. Domžalski publiki se bo predstavila ameriška vizualna umetnica Shoshanna Utchenik. Diplomirala je iz kiparstva (The School of the Art Institute of Chicago) in magistrirala na področju umetnostne teorije in prakse (Northwestern Uni-
versity, Evanston). Osrednje področje njenega delovanja so interdisciplinarni projekti, ki v središče vsakdanjega življenja postavljajo ustvarjalne procese - kot alternativo pasivnosti in udobnosti, ki ju prinaša potrošniška kultura.
Njen umetniški projekt Becoming Slovenian je bil v eksperimentalni verziji prvič izveden kot spremljevalni
1. LIKOVNI NATEČAJ
v menačenkovi domačiji
Najmlajši o Prešernu
V Menačenkovi domačiji v Domžalah smo kulturni februar posvetili največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu. V ta namen smo razpisali prvi likovni natečaj, katerega izbor tem je posegal predvsem v življenje in delovanje pesnika. K sodelovanju smo povabili mlade likovne ustvarjalce iz vrtcev in šol v Občini Domžale. Cilj natečaja je bilo prepoznavanje slovenske kulturne zgodovine, postavitev Prešernove zgodbe v prostor in čas ter primerjava s sodobnim. S tem namenom smo udeležence spodbudili, da pri izdelavi likovnega dela poleg poljubnih tradicionalnih tehnik, kot so risba, slika ali grafika uporabijo tudi sodobnejše tehnike, na primer kolaž, strip in fotografijo. Odziv udeležencev likovnega natečaja je bil več kot zadovoljiv, tudi po zaslugi mentorjev, saj je prispelo 201 likovno delo iz naslednjih vrtcev oziroma šol: Vrtec Domžale, Enota Ostržek, Vrtec Urša, Vrtec Urša, Enota Bistra, OŠ Domžale, OŠ Rodica, OŠ Roje in OŠ Venclja
Perka Domžale. Naš razpis je romal tudi izven občinskih meja, zato so likovni izdelki prispeli tudi iz Vrtca Podgorje pri Slovenj Gradcu ter z dveh ljubljanskih šol, OŠ Poljane in OŠ Polje. Strokovna komisija je pregledala vsa prispela likovna dela. Izbor del za postavitev razstave in za podelitev nagrad je bil zaradi velikega števila odličnih likovnih izdelkov zelo težak. Pri selekciji smo upoštevali starost avtorja/ice, izvirnost likovne izvedbe in izvirnost izbrane teme ali motiva. S pomočjo sponzorja likovnega natečaja Prometej - svet idej smo podelili devet nagrad za tri najboljša dela v treh kategorijah: predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci. Ker v zadnji kategoriji ni bilo odziva, največ pa v drugi kategoriji, smo se odločili, da v slednji namesto treh podelimo šest nagrad.
Več o projektu, nagrajencih in nagrajenih likovnih delih na spletni strani: www.kd-domzale.si/mena-cenkova-domacija.html.
Katarina Rus Krušelj
del njene razstave v projektnem prostoru KAPSULA v Ljubljani junija 2010. Med izvedbo so se odprle številne nove ideje, zato se je umetnica v sodelovanju s kuratorko in kustosinjo Galerije Domžale Mojco Grmek odločila, da projekt v razširjeni in izdelani obliki nadaljuje v letu 2012. V tej obliki bo projekt zastavljen kot samostojna postavitev v Galeriji Domžale. Umetnico Shoshanno Utchenik sem za kratek čas ustavila med pripravami na posebni umetniški dogodek v Galeriji Domžale in jo spraševala o projektu ter o njenem sporočilu domžalski publiki.
Kdo je Shoshanna Utchenik? Kaj te je pritegnilo, da si postala umetnica in kakšne so bile tvoje prve izkušnje na umetniški sceni?
Sem ameriška Židinja in sem se že od malih nog srečevala s holokavstom, saj je bila zaradi njega uničena moja družina z materine strani. Skupaj z mojo senzibilno naravo me je oblikovalo v osebo, ki je zelo pozorna do človeških vedenj in odnosov, je zelo previdna in se veseli praznovanj življenja in ljubezni. Ko sem bila mlada, mi je ustvarjalnost in pisanje predstavljalo varen način ustvarjanja sveta po mojem okusu, ki je bil bolj čaroben in strogo pod mojim nadzorom. Še zdaj mi umetniško ustvarjanje pomeni mirni pol v kaosu življenja, ki ga danes bolj ali manj sprejemam in ga poskušam nadzorovati. Trudim se ustvarjati umetniške projekte, ki na pozitiven način odpirajo pogovorna nesoglasja med ljudmi, da bi počastili bogastvo razlik in zmedo v medčloveških odnosih.
Kakšna je Shoshannina umetnost? Kakšne umetniške projekte si ustvarila?
Za svoje umetniško delo sem ustvarila krovno institucijo Mednarodnih umetnosti, ki aktivira gledalce kot
udeležence v ustvarjalnem procesu. Projekti Mednarodnih umetnosti so konceptualni na igriv in dostopen način, kot je bil na primer moj umetniški projekt s plastelinom Untitled v letu 2006, pri katerem sem v javnem prostoru kuhala plastelin različnih barv in ga pustila tam brez obrazložitve. Mnogi ljudje so bili navdušeni, da so se ga lahko dotikali, drugi pa so bili zgroženi nad nenavadnim materialom, videnem v napačnem prostoru in kontekstu. Dejanje je sprožilo pogovore med tujci v javnem prostoru, kar mi pomeni velik uspeh, še posebej v Chicagu, kjer javni prostor postaja vse bolj privatiziran, sovražen in nedobrodošel.
Kako te je pot zanesla v Slovenijo? Kakšne so tvoje izkušnje s slovensko umetnostjo? Kakšna je umetnost v Sloveniji v primerjavi z drugimi svetovnimi umetniškimi scenami? V Sloveniji sem živela s svojim slovenskim možem že nekaj let, ampak se je žal najina skupna pot končala. Imava dvojezičnega sina, ki domuje na dveh celinah, tako da bom imela dolgo življenjsko povezavo s Slovenijo. Ko sem živela v Ljubljani, sem se veliko naučila od mojih sosedov in družine. Hkrati sem bila vesela vrnitve v rojstni kraj Detroit, da lahko ponovno doživljam postindustrijsko mesto.
Na splošno se mi zdijo Slovenci, vključno z umetniki, kulturno in politično zelo povezani z zunanjim svetom. Vrstniki mojega moža so me navdušili nad ambicijo in senzibilno-stjo umetniškega dela, kot ga ustvarja Tadej Pogačar, in nad skupino P74, ki skozi umetnost sprejema politiko vsakdanjega življenja, in opažam, da tudi slovenski študentje umetnosti počnejo tako. Miran Zupančič ustvarja zgodovinsko pomembne dokumentarce in sem velika oboževalka dogodkov, ki vnašajo performans v javne prostore, s čimer se ukvarjajo Goro Osojnik in člani Gledališča Ane Monro. Všeč mi je naravi prijazen pristop mladih skupin, kot je Smetumet, ki se ukvarjajo z estetiko in oblikovanjem, z vprašanji o proizvodnji in izmenjavi, trajnosti, etiki in delovanjem v skupnosti. Prav tako sem spoznala neverjetno osebo, arhitektko Vesno Rebernjak, ki razmišlja o umetnosti v smislu urbanističnega
načrtovanja in vzpostavljanja miru. Kot Slovenci z močnim občutkom lastne identitete ti umetniki pogumno odpirajo velike globalne pogovore. Mislim, da se Slovenija nahaja v zelo posebnem trenutku, ko ima dostop do množične potrošniške izbire, do luksuznih predmetov in materialnega bogastva kapitalizma, vendar še ni pozabila socialističnih vrednot, ki postavljajo kolektivno kakovost življenja nad individualnim udobjem. Upam, da mladi Slovenci ne bodo preveč noreli nad kapitalizmom, niti ne preveč nostalgično živeli v socialistični preteklosti, ker so na edinstveni poti ustvarjanja novega načina dela, življenja in vzajemnosti, ki je bolj umesten in human kot v ZDA ali v bivši Jugoslaviji. Pri ustvarjanju teh resničnih sprememb lahko umetnost igra zelo pomembno vlogo.
Nam lahko na kratko opišeš svoj zanimivi umetniški projekt Becoming Slovenian, ki bo predstavljen marca 2012 v Galeriji Domžale? Galerija Domžale bo uporabljena kot atelje in prostor za srečevanje in raziskovanje osebne in nacionalne identitete. Projekt Becoming Slovenian si zamišljam kot poetično etnografijo. Ne bom poskušala zbirati znanstvenih ali strokovnih podatkov, vendar črpam navdih iz konvencij podobnih raziskav z namenom, da se raziskujejo osebni in medosebni odnosi. Proces se bo odvijal v umetniški galeriji, kjer se lahko izvršujejo spraševanja, materialne izmenjave in ustvarjalni dialogi kot sami. Na kakšen način lahko obiskovalci sodelujejo v razstavi?
Gledalce pozivam, da mi pomagajo odgovoriti na vprašanje »Kaj moram narediti, da postanem Slovenka?« in sicer na način, da v galeriji v času uradnih ur prispevajo katero koli od naslednjih stvari: rabljena oblačila poučne predmete napisana ali najdena besedila. Dodatno pripravljam tudi praktično delavnico v torek, 13. marca 2012, od 17. do 20. ure. Delavnica je namenjena vsem, ki želijo izdelati tradicionalno zafu meditacijsko blazino za sedenje iz rabljenih oblačil. Strošek delavnice je 5 evrov, toda brezplačna za vsakogar, ki prinese s seboj rabljene hlače (kavbojke ali druge hlače). Cena dodatnega materiala, s katerim bomo napolnili blazino, je 25 evrov (naravna volna), toda udeleženci lahko dokončajo svoje blazine
tudi doma, ne da bi dokupili dodatni material.
Kakšno je sporočilo razstave, ki ga želite posredovati Domžalčanom?
Ta projekt je skupek mojih vprašanj o tem, kako kultura in jezik obveščata in omejujeta naše samozavedanje, temelječega na prepričanju, življenju in družbi, ki jo ustvarjamo. Vprašanja sprašujejo o človeških izkušnjah in ne toliko o posebnostih Slovenije. Vendar pa mi možnost spreminjanja pripadnosti odpira zanimiva in pomembna vprašanja o naravi identitete in se že veselim poslušanja mnogih mnenj domžalskih udeležencev na to temo.
Kakšni so tvoji načrti v prihodnje na področju umetnosti? Ali boš nadaljevala s podobnimi umetniški projekti v Sloveniji? Projekt Becoming Slovenian bo na ogled v različnih slovenskih mestih že letošnjega avgusta. To jesen bom začela z zbiranjem dokumentacije izmenjav in mojih vtisov v knjižni obliki. Obliko knjige bodo vse v enem združevali potopis, grafični roman in razstavni katalog z dokumentarnimi fotografijami. Upam, da bom sredstva za financiranje projekta deloma pridobila tudi s pomočjo pospešene prodaje te knjige, ki bo končana leta 2013. Informacije o potujoči razstavi in nakupu knjige so na spletni strani becomingslove-nian.wordpress.com. V Galeriji Domžale bodo organizirani naslednji dogodki s predstavitvijo umetnice Shoshanne Utchenik in njenega umetniškega projekta Becoming Slovenian: odprtje razstave bo v četrtek, 8. marca 2012, ob 19. uri delavnica za odrasle z izdelovanjem blazin za sedenje po vzoru tradicionalnih zafu blazin pod vodstvom avtorice bo v torek, 13. marca 2012, od 17. do 20. ure (udeležba je brezplačna, če s seboj prinesete material za izdelavo blazine - en par ali več rabljenih kavbojk, oziroma 5 evrov) vodeni ogled po razstavi z avtorico bo v četrtek, 15. marca 2012, ob 18. uri
ustvarjalna delavnica za mlajše udeležence (s starši) bo v soboto, 17. marca 2012, ob 10. uri. Vabljeni!
Katarina Rus Krušelj
muzejska zbirka se na ogled postavlja
Slamnikarstvo - naš dolg do prihodnosti
S posameznimi članki v Slamniku vas že od lanske pomladi seznanjamo z delom Študijskega krožka, ki v okviru Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in Gorenjskega muzeja Kranj pripravlja vse potrebno, da bo v Godbenem domu v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku zaživela slamnikarska zbirka, ki bi jo lahko naslovili tudi 300 let slamnikarstva na Domžalskem. To bo živa razstava, ki bo širila vedenje ter vzbujala in krepila zavest o domžalski slamnikarski dediščini. Ob njej bomo ponudili vodene oglede, demonstracije pletenja in šivanja slamnikov ter različne delavnice, hkrati pa bodo ob razstavi pripravljene tudi prireditve, povezane s to temo. Načrtujemo tudi, da posamezne teme ali obdobja natančneje predstavljamo. V ta namen so, predvsem strokovnjakinje, ki delujejo v okviru Študijskega krožka, popisale celotno zbirko sla-
mnikarskih predmetov, ki jih uporabljamo pri izbiranju predmetov za našo razstavo, v veliko pomoč pa so nam bili tudi predmeti, ki so jih na naša povabila podarili posamezni občani. Hvala!
Tako prostori Godbenega doma v teh dneh dobivajo novo podobo, ki jo oblikujejo slamnate kite, slamniki, orodja za njihovo izdelavo in vsa ostala dediščina s tega področja. Med to je veliko dragocenega dokumentarnega gradiva, ki priča o življenju in delu naših krajev ter njihovi povezanosti s slamnikarstvom. V izdelavi je posebna knjižica, v kateri slamnikarstvo predstavljamo mladim, pripravlja pa se tudi posebna brošura.
Krožek v kratkem načrtuje pogovor z vodstvom občine o prihodnosti muzejske zbirke.
Zapisali smo, da je to živa razstava, ki jo bomo sproti dopolnjevali. Zato
še vedno vabimo vse, ki imate tovrstno dediščino doma in nam bi jo bili pripravljeni odstopiti, da pokličete 051/307-539. Hvaležni vam bomo. Študijski krožek načrtuje, da bo v okviru razstave v prihodnje predstavljal tudi posamezne teme. Ena od bolj zanimivih je tudi tema o domžalskih sezonskih delavkah in delavcih ter izseljenih v Ameriko in različne dežele Evrope. Zato vabimo vse, ki razpolagate s kakršnimi koli dokumenti (fotografije, razglednice, pisma in drugi dokumenti), da se nam oglasite, morda tudi s spomini na to obdobje domžalske zgodovine.
Vera V.
Tečaji vezenja v tehniki rišeljeja
V občini Lukovica, točneje v Domu krajanov v Šentvidu na Veidrovem trgu 7, se bodo v drugi polovici marca spet začeli tečaj vezenja v tehniki rišeljeja, ki jih bo vodila priznana vezilja Mojca Hieng. Voditeljica tečaja je prejemnica certifikatov domače in umetnostne obrti Obrtno podjetniške zbornice Slovenije. Tečajnice se bodo osnov vezenja v tehniki rišeljeja naučile v sedmih tednih oziroma 21 urah, saj bo vsakokratni tečaj trajal tri ure. O tem vse bolj priljubljenem načinu vezenja bo Hiengova spregovorila na posebni delavnici, ki jo pripravlja Turistično društvo Kamn'k v nedeljo, 4. marca,
ob 14. uri v Budnarjevi muzejski hiši v Zg. Palovčah nad Kamnikom. Vezenine v tehniki rišeljeja, za katerega Slovenci še nimamo pravega izraza, so ženske uporabljale največ pri najrazličnejših prtih, poleg tega pa lahko z različnimi vzorci okrasimo zavese ali posteljnino, žensko bluzo ali celo del narodne noše. Tečaj bo potekal v Domu krajanov na Veidrovem trgu 7 v Šentvidu. Prijavite se lahko po telefonu na številko 031/739-740 ali pa pišete na elektronski naslov: mojca.radetic@ gmail.com, in sicer najkasneje do 15. marca 2012.
P. H.
2. MAREC 20I2
kultura
17
Andrej Rozman Roza v Knjižnici Domžale
V okviru Literarne kavarne, ki jo v Knjižnici Domžale organiziram in vodim Mirjam Štih, smo v mesecu februarju gostili vsestranskega umetnika, literata, prevajalca in gleda-liščnika, Andreja Rozmana Rozo. Pogovor se je vrtel okoli njegovega dela, izvedeli pa smo tudi nekaj o njegovem življenju. Kot mladenič je bila njegova prioriteta postati pesnik, poizkušal se je v različnih pesniških oblikah, zaneslo ga je tudi v bolj eksperimentalne vode. V skladu s tem se mu je zdelo nekako naravno, da se še bolj posveti jeziku, zato si je za študij izbral slovenski jezik. Vendar pa se je v tem času že začel ljubiteljsko ukvarjati z gledališčem, učenje pa je pešalo. Slovenščino je obesil na klin in se posvetil teatru. Bil je ustanovitelj pocestnega gledališča Predrazpadom, nato gledališča Ane Monro, začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj in danes ustanovitelj in edini član Rozinega teatra. Seveda je še vedno pisal, čeprav vedno bolj po naročilu, za konkretne potrebe (npr. dramske tekste za gledališče kar pa ga nikoli ni motilo, saj je imel še vedno dovolj proste roke in pri ustvarjanju za naročnike ni naletel na večje omejitve. Njegova besedila, pa naj gre za drame ali pesmi, so na splošno izčiščena, udarna in predvsem zabavna. Humor je postal nje-
gov prepoznavni znak, saj ga ljudje najbolj poznajo kot tistega smešnega, malce navihanega poeta z majhnimi, a nadvse živimi očmi, ki stresa svoje rime kar iz rokava. To skorajda dobesedno drži, saj zna Roza večino svojih tekstov povedati na pamet in jih v skladu s tem zelo rad tudi doživeto recitira, kar smo lahko ta večer doživeli tudi sami. Ne more si kaj, da ne bi iz svoje pesmi, naredil cele predstave. To je tudi tisto, kar ga nekako najbolj ločuje od ostalih slovenskih pesnikov. Andrej Rozman Roza dobro ve, kako se nastopa
in pritegne občinstvo. Na njegovih recitalih je težko ostati ravnodušen. Dotaknili smo se tudi večno aktualnih tem, kot je poslanstvo umetnika, pri čemer smo ugotovili, da je potrebno, da je umetnost vsaj kanček družbeno angažirana in da naj bi se prek njenih izraznih oblik ljudem vsaj posredno kazalo zrcalo družbe. Ravno zaradi tega je kultura med drugim tako pomembna, ukinitev Ministrstva za kulturo pa po Rozi-nem mnenju nikakor ne dobra poteza, če že drugega ne, vsaj na simbolni
Izpostaviti velja tudi, da je Rozman velik borec za ohranitev slovenskega jezika v vseh svojih oblikah, saj verjame, da je jezik živa stvar, ki se ves čas spreminja. Ni neke čiste slovenščine kot ideala, kot je na primer čista voda, zato bi jo po njegovo morali uporabljati takšno, kot jo govorimo, ne pa da se rigidno držimo pravil, kot so jih določili jezikoslovci. Večer so popestrili tudi učenci Glasbene šole Domžale pod vodstvom Luke Einfalta, ki sestavljajo Tuba--evfonij kvintet. Moto naše Literarne kavarne je namreč ustvariti zabavno druženje ob literaturi, glasbi, kavi in piškotih. Upamo, da smo na dobri poti!
Prisrčno vas vabimo tudi na naslednjo Literarno kavarno, ki bo 14. marca ob 19.00 v Knjižnici Domžale. Gostili bomo Gabrielo Babnik, pisateljico, specialistko za afriško književnost in poznavalko Afrike nasploh. Predstavila bo svojo najnovejšo knjigo Sušna doba, v kateri popisuje ljubezensko razmerje med dvainšestdesetletno srednjeevropej-ko in sedemindvajsetletnim Afričanom. Pisateljica živi razpeta med Slovenijo in Burkino Faso. Pustite si, da vas prevzame Afrika!
Mirjam Štih

KNJIŽNICA DOMŽALE: CVETA ZALOKAR ORAŽEM s SANJO LONČAR O KNJIGI
Vojna ali mir z bakterijami
Novinarka, raziskovalka in urednica priljubljene revije Skupaj za zdravje človeka in narave je bila tokrat že
drugič gostja Cvete Zalokar Oražem v Knjižnici Domžale. Pogovor je tekel o novi knjigi Vojna ali mir z bakterijami, ki govori o tem, kako zmanjšati uporabo antibiotikov in nevarnih kemikalij. Pri pisanju so Sanji Lončar pomagali Adriana Dolinar, ki je v pogovoru tudi sodelovala, ter Katja Podergajs in Rajko Škarič.
Pogovor je privabil številne obiskovalce, tako da je bila večnamenska dvorana premajhna za vse. V zanimivem pogovoru treh deklet so od samega začetka sodelovali tudi obiskovalci s svojimi izkušnjami in vprašanji.
Najprej je bila na kratko predstavljena zgodovina, ko se je odločalo o antibiotični strategiji ter iskalo možnosti in priložnosti, kako več bakterij narediti koristnih in v sodelovanju z naravo čim bolj poskrbeti za svoje zdravje. Pri tem je bilo posebej opozorjeno, kako je človek nekoč upal, da bo s strupi uničil vse, kar mu ne ugaja, vendar s tem stanja ni izboljšal, temveč na posameznih področjih celo poslabšal. Čedalje več antibiotikov je namreč neučinkovitih pri zdravljenju težav, ki jih povzročajo bakterije, saj so te razvile odpornost nanje. Omenjena je bila prevelika uporaba antibiotikov - tudi v reji živali, zloraba na posameznih področjih, še posebej pa visoko mesto Slovenije pri predpisovanju antibiotikov - če so potrebni ali ne. Gostja nam je s številkami ilustrirala katastrofalno stanje v naših bolnišnicah, povezano s tveganji, ki jih prinašajo klice, imenovane MRSA, in nas opozorila na skrb za higienske ukrepe - povsod. Pri jemanju sintetičnih antibiotikov
moramo biti previdni, ne jemljimo jih kot bombone, saj so zelo močna zdravila, ki jih je tako treba tudi jemati - le tedaj, če je to nujno potrebno, sicer si pomagamo z jemanjem naravnih antibiotikov, o katerih veliko govori tako knjiga o začimbah kot najnovejša Vojna ali mir z bakterijami, ki jo morate seveda prebrati, ob tem pa zaupati telesu, ki samo ve, kako nevarni so antibiotiki in se zna zaščititi. Če niste vedeli - včasih namesto antibiotikov pomaga ljubezen, razumevanje, čas; naravni antibiotiki, ki jih nikoli ne bo mogoče zamenjati s sintetičnimi, pa tudi več vode, več hidroterapij, tudi obkladkov, krepitev črevesne flore, zdrava prehrana, krepitev imunskega sistema na naravni način, pa tudi upoštevanje modrosti starejših ljudi in narave. Zanimiv je bil nasvet, da vse, kar ne bi dali v usta, ne uporabite za druge dele telesa. Posebej so opozorile na pomembnost ugotovitve vzrokov in posledic slabega počutja, koristnost in uporabo naravnih zdravilnih zelišč in začimb, pa tudi na pomembnost strokovne zdravniške pomoči, ko je ta res potrebna. Veliko besed je bilo tudi o vročini in njenem zdravljenju na naravni način.
Zanimivi so bili tudi nasveti v zvezi z gospodinjstvom in stanovanjem ter skrbjo za čistočo, ki naj bi bila pretirana. Zanjo bi morali uporabljati predvsem naravna pralna in čistilna sredstva, ne pa organizirati prave kemične vojne. Sledila je krajša predstavitev naravnih probiotikov in pre-biotikov ter nasvet: Dajte svojemu telesu priložnost, da samo spozna in vam pove, kaj je zanj koristno.
Vera Vojska
Društvo krajanov Limbarska gora VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV
24. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO,
ki bo v nedeljo, 25. marca 2012.

V
Za najbolj zgodnje bo ob 9. uri MAŠA v cerkvi sv. Valentina,
ob 11. uri KULTURNI PROGRAM
Za zabavo bodo skrbeli Moravški trio in Ansambel Prjatli. Pridite po svoj nageljček in preživite prvo pomladno nedeljo v prijetnem druženju v naravi in med prijatelji!
i ' marec
pMciilfud I DiibiÚilr


■äbeb,. 1. tfiut«
3D1J01 ISkr^fšltB/r AlU AndKiM/9D mi^ podrupi», Xh	mSTAlA/dNma^TTMLiiiL^aeBri/SDin,
Mriniila pliE^ /MkJidri hIdftTun /112 mii
HOh	HKmu/drarnii/nuLAiiSQiiiQn/ax»,
Wömilift, Ri^ía / MItíuei Hcftnan/112 ft*i
drrdd^T.thálA
aNEMAmMUNEID/ddLllIni/21114 Srfa^É/tT Mila lljnjtí f IDOininV Ch^ [U^Mtnaiuntih Hlrriúb
POSEiEDHH PUSrniA/drarlId^nwLiiASTadüri/ZDaS N^tibj:^ iB^ / r. MhJt^ hUftnin f 112 rrúi
8i rtlHfiC
lEh fLOUBIwäa/dufajrmtimrtk'rvn/i^triW'rty^Da^ vidika Britah^ TSAftz Jäntaä Mautl f min / CHfil dútjm«^ umhntwv
ZOl DEia£2ZMMSKJMWUlEM/kin#iülka/'nk:Glr1WlttlD« Dnigm TäMoy 2ÍH1, ZOA/ r: Dan\d nnihrfV isa mih
a^^i^^L n......
[JIKM-Hj rTBlcC
ZQlOl Horjeiiä ¡f. Arid AitdKíM/ 9D m\tí, podfatiái. ^ Xh DGKl£ZZMA15KJMWlilEM/bfa^llu/-nuGirlWltl1ttl£ Dr^ Täi»/2Dai, 21»/r; Da«« nniiw/isa rrtln
12. tnaH:
Iffll tWlidEFOä™o/dötai™iarhifllm/2E1^5tok«i^^ Eiamii^ Kiude /SD min / Olul dCtkjrralfjl-nJl Bnsv
lei bwHfaj / U7 PT«1 / ibannu FILhGKI ört^ Ul lYUrtX
231 [X3LJGEFD&TT<0/dúttUTWA]mltllnM/2ai2,5)ai«nr|a/r: Dunkln Kiaule / BD rr^n / dVH dnlairrafilhnJl <tHrräiv 4 pt^üSt i Ibn^rwi Uaznl«HV1, rtíik&jiUI FanU
U. thmh
2B\ MUMINIL£MnHDMFT/Bn*Tlbdnl11lhl/Muljmi>acilJtV ímefí i^ytKñtaHI /2CI1CL RhEJiB /«klljú: Mada Lndbfetü / 75 mn,
sitfirsnlUtatia
HTi
tz Sbrva Sfüditfe/ 14G ndh hfrtde. IS. rtui«
lEh MUMIM UM» H}AET/animirani fflm/Miumlj^ putimen f^fniaxstia /2D1Q nnska/r-. Mdría	1ttiltt.
sinhKjnlUntv.
f. Sm« SpiditfK/145 min pcM«, Ifi.tn&KC
IBl PtWASUFTIMU WKDUUU/nndtlMftutak^^ W. / 2011. /Mii;^ Otem/11^ min ZD-JOi GHnH5nUD£W/riyihdrama/WatZDA/ f. StrM SfAdičre/ I4G min
9äbcitd^ 17. nmc
lEh MUMIMLCMlOHHUEr/anifflianllllm/IVliumlja puuúnen itynaäGhU /2010^ nuka / r. Mdría LiiAag / 7^ mlt^ Sinti Km Hl Atta
201 PtSAUSUFTIMUMNOUJU/KIntanMéíJhCim^ M. / 2011, iw^ilj /Mhji Obíin / m min
tuflt^, I& ^runt
l£h PUMA5UFTIMU
W. / 2011, Penila / Mit^ Qhwi / Ufi min
.INWFÍMA0JE
te nafuju V KuHyMurruiotKíí _-Fwíipí Btmijíí, ijubijanika Iii 61.1230Domí)|e
INPO^OI 722 »5a
inftwpkd-donníjltji liíVMtfJal-dom adeji


18
kultura
2. MAREC 20I2
V likovnem
društvu
Senožeti
praznovali
10-letnico
Ob slovenskem kulturnem prazniku so se v društvu SENOŽETI iz Radomelj za svojo 10-letnico delovanja predstavili z razstavo, ki so ji dali
naslov SKICA ZA SKUPINSKI PORTRET. Že v lanskem letu so zaokrožili 10 let likovnega delovanja, medtem pa so se z veliko razstavo predstavili v Galeriji KUD France ^rešeren v Ljubljani, tokrat pa v Galeriji Veronika v Kamniku, kamor jih je povabil Javni sklad za kulturne dejavnosti Kamnik.
Mentor, akademski slikar Janez Za-laznik, je med drugim takole zapisal v predstavitveno vabilo: »Intenzivno druženje z umetnostjo, tudi tisto z veliko začetnico, ki jo člani in članice spozanavajo na predavanjih in obiskih razstav, odseva o kvaliteti in nekonvencionalnosti ustvarjenih del, kar društvo uvršča med najzanimi-
vejše v polju slovenske ljubiteljske likovne dejavnosti. Slednje društvu priznavajo tako likovna kritika kot krovna organizacija Javni sklad za kulturne dejavnosti.« Razstava v prostorih galerije Veronika v Kamniku ni le nov kamenček v mozaiku obeležitev jubileja, ampak je tudi pomembna informacija okolju, iz katerega prihaja kar lepo število članov, ter nova vzpodbuda ustvarjalcem k še bolj zavzetemu iskanju ustvarjanja dobrih likovnih stvaritev. Poseben pečat razstavi je dal otvori-
tveni kulturni program, ki so ga člani društva »izvedli« sami, kot dodatek k »skici za skupinski portret«, saj so pokazali, da niso zgolj veliki ljubitelji likovne umetosti, ampak imajo med seboj tudi kvalitetne glasbenike, pevce, pesnike, recitatorje, plesalce in raziskovalce narodnega blaga. Prireditev sta popestrila dva člana društva, Marija in Jan, ki sta med kulturnim programom »ustvarila« vsak svoje ikovno delo. Razstava v galeriji Veronika je na ogled do 4. marca 20J.2.
D. Šraj
Častni povabljenec pa še kar navdušuje
Kulturno društvo Jožef Virk, ki je bilo ustanovljeno daljnega leta 1906 ter v njegovi zgodovini piše, kako uspešna
je bila predvsem dramska skupina, tudi na poti k 110. rojstnem dnevu niza uspešne predstave - tako dramska skupina starejših, kot otroška dramska skupina, ki je v lanskem letu uspešno uprizorila (in se z njo še predstavlja)
igrico Mucek Pikec in volk.
Kot smo pisali v januarski številki, je Kulturno društvo Jožef Virk pripravilo premiero komedije Častni povabljenec in nam z njo popestrilo zadnje dni starega leta. Ura in pol prijetnega smeha, odlični igralci in režiser so navdušili obiskovalce premiere, ki se kar niso mogli odločiti, kateri prizor jih je bolj nasmejal in jim bo dlje ostal v spominu.
Ker pa imamo v Dobu in okolici veliko ljubiteljev gledaliških predstavi, jim je Kulturno društvo Jožef Virk ob ponudilo v januarju še eno pred-
jim
D,
stavo, z drugo ponovitvijo Častnega povabljenca pa so gledališčniki iz Doba počastili 8. februar - slovenski kulturni praznik. S tem sta se dramska skupina in polna dvorana obiskovalcev najlepše poklonili spominu na največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, hkrati pa še enkrat več dokazali, da pridno delo prinaša zadovoljstvo - tako igralski ekipi kot vsem, ki pridno obiskujejo Kulturni dom Dob. Zato še enkrat iskrene čestitke, tako režiserju kot igralcem, in vsem, ki Častnemu povabljencu pomagajo, da vedno znova navdušuje.
Častni povabljenec iz Doba se je v okviru četrte abonmajske predstave 25. februarja 2012 predstavil tudi v Kulturnem domu Moravče.
V. V.
Pesniški natečaj Terme Snovik - že
-•v
petic
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Termah Snovik že peto leto zapored razpisali pesniški natečaj v dveh kategorijah, odrasli in otroci. Tokrat so izbrali temo Prihodnost. Ljubitelje poezije in avtorje poslanih pesmi so povabili na literarni večer v soboto, 11. februarja 2012 v Sno-vik. Ob prijetni glasbi na citre smo ustvarjali prihodnost, namišljeno, poetično, realistično, daljšo ali krajšo, toplo ali prestrašeno. Strokovna komisija v sestavi: Matjaž Konda, direktor Term Snovik, Andreja Uštar, prodaja in kakovost, in Ivanka Uča-kar, slovenistka in primerjalka, ki je literarno srečanje tudi povezovala, je izbrala zmagovalca vsake kategorije, in še 2. in 3. mesta. Pesnike in poslušalce je najprej nagovoril direktor Matjaž Konda in vsem postregel z izredno lepo inter-
pretacijo Prešernovega soneta Apel podobo na ogled postavi. Potem so se predstavili mladi pesniki in pesnice. 3.mesto: Polona Zabret iz Domžal in Edis Felič iz Vrhnike, 2. mesto: Janja Zupan z Vrhnike, in zmagovalec natečaja v kategoriji otroci: Blaž Perme iz Grosuplja. Zanje bomo v prihodnosti gotovo še slišali. Med odraslimi avtorji prihodnosti je bilo kar nekaj članic Literarnega krožka Lipa iz Domžal. V prijetnem okolju so svoje pesmi brale Janka Jerman, Joži Kokalj, Mojca Gartner in Karmen Hribar. 2. mesto v tej kategoriji smo si delili trije pesniki: Milan Novak iz Zgornje Polskave, Zlatka Levstek iz Radomelj in Majda
Kočar iz Ljubljane - Polje, ki je svoj šanson zapela in zaigrala na kitaro in orglice. Dobro, drugače, zelo strokovno, močna vsebina. Veliko ploskanja. Zmagovalno pesem je napisala in predstavila Helena Ogorelec iz Trzina. Na svoj poseben, izredno poetičen način razglablja o drobnih stvareh, ki skupaj ali raztresene morda, so njena prihodnost. Navdušujoča, globoka, izdelana. Še več ploskanja. Nagrado ji je izročil direktor Term Snovik. Preživeli smo lep večer, z eno nogo že v prihodnosti. Čestitam vsem pesnicam in pesnikom, posebej pa še zmagovalcema, Blažu Permetu in Heleni Ogorelec.
Zlatka Levstek
Otroci so strigli, tkali, rezali in šivali Vidkovo srajCico
Pravo malo šiviljsko delavnico so 12. februarja 2012 na odru dvorane na Močilniku z igrico Kdo je napravil Vidku srajčico? prikazali igralci
no, trnov grm mu jo razplete, pajek iz nje stke tkanino, rak ukroji in ptiček sešije. "Oj, zdaj imam srajčico, lepo novo srajčico!" je neizmerno vesel Vi-dek, ki se doma pohvali s čisto novo srajčico, lepo, belo in mehko.
Bojana V.
Lutkovnega gledališča Ljubljane.
o pravljico Frana Levstika si je ogledala polna dvorana radove-
dnežev, ki so v živahni predstavi marionetnih lutk spoznali tako problem revščine kot pomen pomoči prijateljev, ko zaideš v težave. Štiriletni Videk je bister fantek, ki ima rad živali in cvetlice ter uživa v naravi. Ker živi samo z materjo in je najmlajši, nosi vedno samo stanjšane in stare srajčke, zato si nadvse želi
novo. Velika nesreča se zgodi, ko si nekoč strga svojo edino srajčico. Nič čudnega, saj je bila šestkrat ponošena. A kaj, ko je pred vrati zima, Videk pa skoraj nagec. V stiski mu na pomoč priskočijo prijatelji. Ovca mu da vol-
NEDELJA ZA SMEH! Kulturno društvo Jožef Virk iz Doba vas vabi na zadnjo ponovitev letošnje uspešnice domače gledališke skupine - ČASTNI POVABLJENEC, ki bo v nedeljo, 18.3.2012 ob 16. uri v kulturnem domu na Močilniku v Dobu.
VABLJENI na zadnjo ŽIV-ŽAV
2011/12 otroško predstavo
KRTEK ZLATKO ali KAKEC, KI JE PADEL Z NEBA
v nedeljo, 4. 3. 2012, ob 16h.
V kulturnem domu na Močilniku bo gostovalo Lutkovno gledališče Fru-Fru iz Ljubljane.
Vstopnice: 041 420 610
Abanka odpira novo poslovalnico v Domžalah
Abanka je prisotna v vseh slovenskih regijah
Abanka je univerzalna banka z dovoljenjem za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev. Prek mreže poslovalnic, razpršenih po vsej Sloveniji, z elektronskim bančništvom ter s svetovanjem in osebnim pristopom ponujamo celovite finančne storitve, od klasičnega bančništva, bančno-za-varovalniških storitev do investicijskega bančništva. Ponudbo Abanke s storitvami upravljanja premoženja, faktoringa in leasinga dopolnjujejo še odvisne družbe.
Nova poslovalnica v Domžalah je štirideseta bančna poslovalnica Abanke. Poleg vodje poslovalnice Darka Osolina, vas bosta v novih prostorih prijazno sprejeli še sodelavki Karmen Per in Nataša Sajo-vic Marinkov. V svojem delovanju, tako kot tudi celotna banka, bodo posebno pozornost posvetili osebnemu pristopu, strokovnemu in prijaznemu poslovanju ter oblikovanju kakovostnih storitev po meri svojih strank.
Od 5. marca 2012 poslujemo tudi v Domžalah
Vabimo vas, da nas od 5. marca dalje obiščete na Ul. Nikole Tesla 19 v soseski Bistra. Sodobno ob-
likovani prostori, urejen dostop ter oseben pristop, strokovno in prijazno opravljanje storitev in zanesljivost, ki so temelji našega poslovanja, vas bodo prepričali, da nam zaupate svoje finančno poslovanje. Konkurenčno okolje, v katerem delujemo, nas spodbuja k vedno novim izboljšavam, zato verjamemo, da smo na področju bančnih in finančnih storitev pravi poslovni partner za vaše osebno poslovanje ali za vaše podjetje.
Naš poslovni čas je od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00.
Pokličite nas na telefon (01) 729 57 00.
VoDJA POSLOVALNICE DaRKO OsOLIN
Foto: Stane Jeršič
V tradicionalnem podjetniškem okolju v Domžalah je poslanstvo Abanke tudi negovanje dolgoročnega partnerskega odnosa s podjetniki. Ne le prijaznost, tudi prilagajanje rešitev podjetniškim poslovnim izzivom je vodilo nove poslovalnice.
Podjetniki lahko pričakujete popoln bančni servis z univerzal-
nimi finančnimi storitvami, od
klasičnih bančnih in bančno-zava-rovalniških storitev do investicij -skega bančništva.
V novi poslovalnici zagotavljamo kakovostne storitve s celovitim svetovanjem in z individualnim pristopom, saj so delovna mesta treh zaposlenih povezana z zračno cevno pošto, ki zmanjšuje tveganje pri poslovanju z gotovino in omogoča celovito strežbo na enem mestu.
Ob poslovalnici je bančni avtomat, na katerem boste lahko uredili naslednje storitve:
•	vpogled stanja na računu
•	dvig gotovine
•	polog gotovine
•	plačilo položnic
•	nakup GSM-kartice
•	dnevno-nočni trezor
Ob odprtju naše 40. poslovalnice smo pripravili še posebej privlačno ponudbo depozitov
Odločite se lahko za posebno ponudbo vezanih vlog za zneske nad 500 EUR, ki velja od 1. 3. do 7. 5. 2012 oziroma do preklica ali podaljšanja ponudbe. Izhodiščna fiksna nominalna letna obrestna mera za dobo varčevanja nad dveh do vključno treh let znaša 4,40 %. Za nove in sedanje uporabnike osebnih računov: Aračun, Aračun s knjižico, Premium in Akeš, ter za člane Apaketa družine in člane AIII VPS, ki so prekinili zavarovanje z dvigom sredstev pa je obrestna mera še ugodnejša. Prepričajte se tudi o ostalih ugodnih obrestnih merah za posamezne dobe vezav.
Vabimo vas, da nas obiščete!
2. MAREC 20I2
kultura
19
PUST2012
Godba Domžale preganjala zimo
Pustovanje je običaj, s katerim odganjamo mrzle zimske dni ter prinašamo pomlad in toplo sončno vreme. Tudi člani Godbe Domžale se vsako leto z veseljem našemimo in pomagamo pregnati zimo. Najprej smo se v nedeljo, 12. februarja, odpravili na Ptuj, kjer je tradicionalno potekalo že 52. kurentovanje. Če smo trenutno že navajeni toplih dni in prijetnega sonca, pa smo na Ptuju igrali v najhujšem mrazu v tem obdobju, pa tudi snega je bilo še obilo. No, kljub temu je bila udeležba godbenikov
in mažoretk iz Slovenije in drugih držav velika, tako da je bilo skupno igranje vseh glasbenikov na ptujskem mestnem štadionu res nekaj posebnega. Odlično glasbeno vzdušje se je po igranju skupnih koračnic preneslo v prireditveni šotor, kjer se je nadaljevala zabava za vse udeležence. Pustni vikend smo preživeli v domačem kraju in na pustno soboto obiskali Mercator center Domžale. Najprej smo zunaj odigrali nekaj koračnic, nato pa smo odkorakali noter, kjer smo zaigrali nakupovalcem in maškaram, ki so se potegovale za
najlepšo masko. Pridružili so se nam tudi kurenti, po končanem igranju pa smo se vsi posladkali s krofi. Seveda pa ni pusta brez tradicionalnega pustnega karnevala na Viru.
V	nedeljo, 19. februarja 2012, je točno ob 14. uri in 22 sekund krenila povorka z maskoto Striček na čelu, sledili pa smo mu godbeniki.
V	sprevodu je bilo veliko zanimivih in izvirnih skupinskih pustnih mask, seveda pa niso manjkali niti kurenti, ki so z glasnim zvonjenjem pomagali odganjati zimo. Sončno vreme je na Vir privabilo mnogo obiskovalcev,
ki so si našemljeni prišli ogledat nedeljski pustni karneval, ki je letos potekal že 22. leto. Po končani po-vorki je sledilo še kratko druženje v šotoru, nato pa smo se godbeniki z avtobusom odpravili domov in tako zaključili naš pustni vikend. Minil je v prijetnem in zabavnem vzdušju, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Upamo, da smo uspešno pregnali zimo in priklicali lepo pomlad, v kateri nas spet čakajo intenzivne vaje in številni nastopi, med drugim tudi tradicionalni Veseli slamnik.
Nataša Kokalj
(IZ)BR@NO
v Knjižnici Domžale
»mali« bljamo
KULTURNO DRUSTVO MIRAN JARC SKOCJAN OB KULTURNEM PRAZNIKU
V spomin pokojnim soustvarjalcem kulturnega življenja
V počastitev kulturnega praznika in v spomin na vse pokojne, ki so soustvarjali, vzpodbujali in sodelovali v okviru Kulturnega društva Miran Jarc v obdobju od 1949 do konca leta 2011, je društvo 11. februarja 2012, v cerkvi v Skocjanu pripravilo sv. mašo, ki jo je daroval župnik iz Doba, Jure Ferlež, pri njej pa so prepevali pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Sutna in pevci okoliških pevskih zborov pod vodstvom Primoža Leskovca. V kultur-
nem programu so ob že imenovanih pevcih peli še sopranistka Marjeta Cerar, tenorist Matej Avbelj, baritonist Blaž Andrejka, ob spremljavi organista in pianista Roka Rakarja. Program je vodila Tadeja Capuder Flegar.
O pomenu praznika, predvsem pa našem odnosu do talentov, ki nas spremljajo v življenju, je v pridigi župnik Jure Ferlež poudaril predvsem: talenti nas morajo spodbujati, da jih delimo z drugimi, hkrati pa na
VELIKI KONCERT OB DNEVU ŽENA
TANJA ZAJC ZUPAN
vabi na koncert z gosti NEDELJA, 11. marec 2012, ob 18. uri
Hala KC Domžale

Gostje: EROIKA GORAN KARAN ROK FERENGJA STIŠKI KVARTET ANSAMBEL SVETLIN VESELI GORENJCI ANJA BURNIK EVA in NIKA PRUSNIK
DARK HEART ANA in DOMEN ZUPAN
V
I -sj^
cnidiut
Prodaja vstopnic:
'J
■KflfViilor Telefonska prodaja: 041 250 480
Q|[^BRnJi
Trafika Vele Domžale

Nagradno vprašanje: NAŠTEJTE VSAJ DVA GOSTA NA TANJINEM VELIKEM KONCERTU OB DNEVU ŽENA.
(odgovor)
(ime, priimek, prebivališče, telefon)
Veliko sreče!
tak način vzpodbujamo vse, ki mislijo, da talentov nimajo oz. tiste, ki se jim na splošno ne da, da skušajo v sebi tudi poiskati nadarjenost. Vsem je zaželel, da bi znali živeti in delati z društvom, mu pomagati, hkrati pa v njegovo ustvarjalno delo vključevati zlasti mlade. Slavnostni govornik, slovenski pedagog, pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in politik dr. Andrej Capuder, katerega stari starši počivajo na škocjanskem pokopališču, nas je po pozdravu opozoril na misel enega od danskih pisateljev, ki je dejal, da je ljubezen do pokojnih najbolj čista ljubezen, ker v pogovorih z njimi ni sprememb. Govoril je o katarzi, o pomembnosti posameznega zgodovinskega obdobja, pa tudi o aktualnih političnih dogajanjih in v zvezi z njimi o nekulturnih ravnanjih ob združitvi kulturnega ministrstva z drugimi. Ob tem je prijazno poudaril, da tako Slovenija, posebej pa tudi Skocjan, postajajo na zunaj vrt, žal pa duhovnost med ljudmi ne raste. Občuduje delo društva, v katerega so vključeni številni znani slovenski kulturniki, pa tudi številne obiskovalce, ki prihajajo z občutkom, da vsi pripadamo naši lepi domovini in kulturi. Prepričan je, da bo skupna kulturna zavest pripeljala tako društvo kot slovensko kulturo korak naprej - nenazadnje smo vsi poklicani, da s kulturnim delovanjem nadaljujemo. Spominska slovesnost se je za-
ključila s prijetnim srečanjem v Kulturnem domu v Skocjanu, kjer so prisotni nazdravili kulturnemu prazniku.
V. V.
Kulturno društvo Šentjakob vabi na
SATIRIČNO KOMEDIJO REVIZOR
avtorja N.V. Gogolja v režiji Mirel Knez. Predstavo bo odigrala gledališka skupina Kulturnega društva Šentjakob v Kulturnem domu Franca Bernika, v nedeljo 11. marca ob 19. uri. Vabljeni!
PET VSTOPNIC za PET BRALCEV
Vabljeni na koncert
Kot smo sporočili v prejšnji številki Slamnika, bo v nedeljo, 11. marca 2012, ob 18. uri ob dnevu žena v hali Komunalnega centra Domžale veliki koncert Tanje Zajc Zupan z gosti. Tanja petim bralcem poklanja po vstopnico za koncert. Odgovorite na spodnje vprašanje in če boste imeli malce sreče, vam pravočasno pošljemo vstopnico. Vaš odgovor, nalepljen na dopisnico, pričakujemo do vključno 7. marca 2012 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Slamnik, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale.
PREMIERA: 17, 03. 2012 OB 19.00 PONOVITEV: 18. 03. 2012 OB 19.00
KULTURNI DOM GROBLJE
ÍNFOÍIHACIJE iN REZEmClJE;;
ANTON KOŠENINA 040 704 497 WWW,Ki)-GROBLJE.ORG
KNJIGE ZA ODRASLE:
Robert A. Johnson: ON, Založba Eno, 2011
Robert A. Johnson se v tej knjigi poglobi v moški notranji svet in prek pravljice o Parsifalu in svetem gralu raziskuje in psihološko analizira osebnostni razvoj moškega. Opisuje stopnje rasti, ki jih moški doživlja na poti od nezavedne popolnosti otroštva do zavedne nepopolnosti odraslosti. Opozarja na pomembnost odkrivanja in ustreznega razvijanja anime v moškem. Le vse to lahko iz moškega izoblikuje celostno uravnoteženo in harmonično bitje. Knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak moški, ki želi biti pravi moški. In vsaka ženska, ki želi biti s pravim moškim.
David R. Hamilton: USODA PROTI SVOBODNI VOLJI, Primus, 2011
Zakaj se stvari zgodijo, kakor se zgodijo. Morda našim otrokom vendarle lahko predamo svet, kjer ne bo nihče trpel lakote in bo revščina izbrisana. Kjer ne bo niti bolezni več, kjer bo izobrazba dostopna vsem. Je za to potreben čudež? Če je, sezi-mo po zvezdah, vendar začnimo že danes! Svet so spreminjah ljudje, ki so imeli sanje in so se jih trudili uresničiti. Z mislimi priva-tisto, na kar se osredotočamo.
Jürgen H. R. Hiomar: 42-DNEVNO ZDRAVLJENJE RAKA PO RUDOLFU BREUSSU
Knjiga temelji na zelo poznani knjigi Rudolfa Breussa. Največji problem Breussove knjige je bila nepreglednost in razpršenost zapiskov, ki jih je Breuss spisal v knjigo v visoki starosti, pri tem pa mu ni nihče pomagal. Ravno zato se marsikdo posta po njegovi knjigi ni lotil. Thomar pa je navodila za lastno kuro, s katero si je pozdravil raka na prostati, lepo uredil in jih razvrstil, da so mnogo bolj jasna in pregledna.
Nada Polajžer: NAJTIŠJE URE, Mohogeva družba, Celje, 2011
Knjiga najtišje ure je knjiga o družini. O družini, ki ni takšna, kot si jo vsi radi predstavljamo, ampak o družini, v kateri je otrok s posebnimi potrebami. Otrok s cerebralno paralizo. Avtorica nam skozi svojo izkušnjo približa svet staršev, katerim se je rodil »drugačen« otrok, njihove težave s sprejemanjem bolezni in s tem povezanimi vsakodnevnimi izzivi. Rojstvo mlajše ki se je rodila z možganskimi poškodbami, je avtorico popeljal po poti smisla, življenjske moči in duhovne rasti.
Pat Manocchia: ANATOMIJA VADBE, Mladinska knjiga, 2011
Priročnik za osebno vadbo je zasnovan kot izjemen, celosten pogled na anatomijo vadbe in je uporaben za vse, ki želijo krepiti telo - torej za tiste, ki obiskujejo fitnes, in tudi tiste, ki vadijo doma. V priročniku najdemo odgovor na vprašanje, kaj vse se dogaja z našim telesom med vadbo, katere mišične skupine sodelujejo pri posameznih gibih in katere mišice krepimo.
Drago Jančar: TO NOČ SEM JO VIDEL, Modrijan, 2011
To noč sem jo videl je čudovit roman o enem delu življenja mlade žene, ljubice, prijateljice, hčere, gospodarice in znanke Veronike Zarnik iz ljubljanske meščanske družbe. Zgodbo spoznamo iz pripovedovanja njenih bližnjih v tem vrstnem redu z vidika vsakega posameznega pripovedovalca. Tragični konec mladega življenja se zgodi kot posledica norega razburkanega vojnega obdobja, ki usodno zaznamuje njene udeležence brez izjeme.
KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO:
živa Deu: KJE PA TI ŽIVIŠ?, Rokus Klett, 2010
Knjiga je dobitnica priznanja Zlata hruška 2011 v kategoriji izvirna slovenska mladinska poučna knjiga. Je prva slovenska slikanica o arhitekturi, namenjena otrokom od 4. do 8. leta. Skozi zgodbo o dečku Nejcu, ki si zgradi hišico na drevesu nas avtorica uvede v svet arhitekture.
Susanna Tamaro: PAPIROFOBIJA, Založba Eno, 2011
Papirofobija znane avtorice Sussane Tamaro (Pojdi, kamor te vodi srce) je zgodba o osemletnem fantku, ki ne mara knjig, medtem ko sta njegova starša vneta bralca in bi mu na vsak način rada vcepila ljubezen do branja ter dopovedala, kako pomembno je branje. Njegove police se šibijo pod množico knjig, ki jih prejema kot darila, a ga ta darila vedno znova razočarajo, saj si sam v resnici želi tekaških copat, da bi lahko tekal v naravi.
Jenny Valentine: RAZBITA JUHA, Miš, 2011
Rowan je petnajstletnica, ki se v občutljivem obdobju odraščanja srečuje z vrsto težav. Sooča se z izgubo starejšega brata, hkrati pa mora skrbeti za svojo mlajšo sestro, saj se mati po smrti sina zateče v svoj svet in ni več kos vsakdanjemu življenju, povrhu pa jih zapusti še oče. Nekega dne ji v trgovini neznan fant porine v roko negativ, ki naj bi ji padel iz torbice. Prijateljica Bee ji negativ razvije in pred njo se pojavi fotografija umrlega brata Jacka. Pred njo se poraja kopica vprašanj.
Jennifer Ward: GOZD PODNEVI, GOZD PONOČI, Avrora, 2009
Slikanica predstavlja gozdne živali, ki so prespale noč in so dejavne podnevi in živali, ki se prebudijo, ko gozd obsveti-jo lunini žarki. Ilustracije povedo zelo veliko, več kot samo besedilo, ki ga je zelo malo. Predstavljene so tudi živali, ki v Sloveniji ne živijo.
MEDIOTEKA:
BOLJŠI SVET (H®vnen) - DVD, Cinemania group, 2011
Ta dansko-švedska koprodukcija priznane danske režiserke Susanne Bier je dobila oskarja za najboljši tujejezični film, ki izraža odnos Zahoda do Afrike nasploh. Humanizem, altruizem, dobrotništvo,^ Kako pomagamo »nerazvitim«^! Le kako bi sploh brez Zahoda^! A le kako bi Zahod brez Afrike
20
šport
2. MAREC 20I2
Novice iz Atletskega kluba Domžale
Sedmerica fantov v boj za barve AK Domžale
V oranžnih dresih je 22. januarja v Slovenski Bistrici na prvenstvu Slovenije za pionirje pod 12 let nastopilo sedem fantov. Z drugim mestom v B-finalu je bil na 60 m končno osmi Tilen Ulčar (9,05 s), ki je bil še uspešnejši peti v skoku v daljino. Med 10 najboljših se je s preskočenimi štirimi metri uspelo uvrstiti še Maksu Ulčarju (9. mesto, 403 cm). Nastopili so še: Uroš Ujc, Jure Hribar, Zan Gashi, Tomaž Stibrič in Sven Ulčar.
15-letnica v daljino skoči 598 cm!
V ljubljanski atletski dvorani so fanfare 28. januarja oznanjale nove pionirske prvake Slovenije. Za 12 kompletov odličij so se pomerili starejši pionirji in pionirke, ki v letošnjem letu še ne bodo dopolnili 16 let. Med tekmovalci na 60 m, oviraši na 60 m z ovirami, skakalci v daljino, višino, s palico in troskoku smo imeli Domžalčani šest predstavnikov med fanti in eno pionirko. Na visoko sedmo mesto med kar 41 nastopajočimi tekmovalkami v skoku v daljino se je uvrstila Tea Pod-bevšek. Do zmage, ki jo je s kar 598 cm suvereno zabeležila Bistričanka Božičeva (in je tudi zaenkrat še neuradni državni pionirski dvoranski rekord), je bilo sicer daleč, je pa bila Tea s 5ll cm le 8 cm za bronasto medaljo! Med fanti je bil sedmi Jakob Jančar na ovirah, Klemen Ribaš in Luka Razpotnik sta skakala v daljino, za naslov najhitrejšega na najkrajši razdalji pa so tekli Anže Farkaš, Matevž Hribar in Gregor Pevec.
Ob pionirjih so se za spodbudo in vzor na mitingu pomerili še mladinci in člani. Domžalčani smo lahko zadovoljni z novo znamko klubskega rekorda na 60 m v dvorani za starejše mladince, ki jo je z rezultatom 7,40 s postavil Luka Marolt.
Alja Sitar je hitrejša iz tekme v tekmo!
Celje bo od sedaj naprej zapisano ob novem klubskem rekordu AK Domžale za članice na 60 m. Alja Sitar je znamko 4. februarja 2012 najprej postavila na 7,53 s, teden dni kasneje pa še za stotinko manj, tako da bo zdaj za naziv najhitrejše v AK Domžale potrebno teči 7,52 s ali hitreje.
Luka Marolt med najhitrejšimi mladinci
V celjski dvorani so 11. februarja za naslove slovenskih prvakov tekli in skakali starejši mladinci. V dresu AK Domžale sta nastopila Katja Tekavc (troskok, višina) in Luka Marolt na 60 m. Slednji je bil s 7,28 s najprej hiter v kvalifikacijah, po nastopu v B-finalu (7,30 s) se je uvrstil na skupno 10. mesto. Ob lepi uvrstitvi čestitke veljajo še za nov klubski rekord za starejše mladince! Četrtega februarja 2012 so prav tako v Celju za naslove prvakov tekmovali mlajši mladinci. Iz Domžal so v mladinski konkurenci nastopili še pionirji: Anže Farkaš (60 m), Klemen Ribaš (daljina) in Tea Podbevšek , ki se je višje kot na 60 m uvrstila v skoku v daljino (498 cm, 11. mesto).
Bojana V.
Anže Povirk odličen na evropskem prvenstvu
V prejšnjem članku smo vam predstavili naše tekmovalne vrhove in bi-atlonce, ki jih osvajajo. Pred glavnim vzponom na svetovni vrh, to je na Svetovno prvenstvo v biatlonu v nemškem Ruhpoldingu, smo za ogrevanje skočili na Odprto evropsko prvenstvo v biatlonu. V slovaškem Osrbliju je fenomenalni nastop uspel Anžetu Povirku, ki je na najdaljši tekmovalni preizkušnji, 15 km, osvojil odlično 12. mesto. Anže je tako po osvojeni srebrni medalji na poletnem Svetovnem prvenstvu v češkem Novem Mestu, dosegel zimski uspeh kariere. Tudi Lili DRČAR je na Slovaškem, na najdaljši ženski preizkušnji, dosegla zelo dober rezultat z osvojenim 23. mestom.
Da je vročica pred svetovnim članskim prvenstvom v Nemčiji že tik pred vreliščem, je povsem jasno. Povsem jasno pa je tudi, da bomo ihanski navijači lahko v Ruhpoldingu stiskali pesti za Klemena Bauerja, Petra
Dokla in Lili Drčar. A pred pravim članskim prvenstvom, ki bo trajalo od 29. februarja do 11. marca 2012, smo na mrzlo finsko, v Kontiolahti na Svetovno mladinsko in juniorsko prvenstvo poslali Anžeta Povirka in Primoža Pančurja. Slednji je že na prvi posamični preizkušnji zasedel zelo dobro 20. mesto. O doseženih nadaljnjih rezultatih Anžeta in Primoža pa lahko izveste na naši spletni strani www.tsklub.ihan.si A brez točk svetovnega pokala tudi ni šlo. Klemen Bauer je namreč v februarju v Oslu in Kontiolahtiju nanizal dvakrat 19. mesto in 24 ter 29. mesto. Trenutno Klemen z osvojenimi 150 točkami svetovnega pokala zaseda skupno 38. mesto.
V nadaljevanju osvajanja različnih biatlonskih vrhov je enega zelo pomembnega osvojil Miran Majer. Miran je namreč ob koncu meseca januarja osvojil naslov državnega prvaka med mladinci. Na zmagovalnih
stopničkah se mu je s srebrno medaljo pridružil Vid Zabret. Srebra državnega prvenstva se je veselila tudi Anthea Grum.
Veselja polno so nam na Pokljuki prinesli še Tjaša Bahovec, 1. mesto, .Maša Bahovec, 2. in 3. mesto, Jernej Goropečnik, 2. mesto, Nina Merku-žič, 2. mesto in Luka Naglič, 3. mesto. Za pripravo odkritega in prešernega veselja so poleg tekmovalcev, nedvomno zaslužni trenerja Janez Gregorin in Miha Pečnik, koordinatorka Barbara Bahovec in starši tekmovalcev, ki pridno spremljajo in vzpodbujajo mlade tekmovalce na tekmovanjih ter jim nudijo dodatne pogoje in sredstva, za njihovo športno veselje. Hvala! A vsega bremena naših vrhov in nastopov po svetu ne bi zmogli brez naših donatorjev in ostalih podpornikov kluba. Hvala torej Občini Domžale, KS Ihan, Marg, Marand, Europlakat, in Majo.
Matjaž Pavovec
klub borilnih vescin domzale
Za začetek trije naslovi državnih prvakov in novi pasovi
Prvi turnir za državno prvenstvo Slovenije v semi in light contactu športne discipline kickboxinga, glasbenih formah in finale v low kicku je v Zagorju poleg odličnih nastopov naših najmlajših kikbokserjev v hudi konkurenci 24 klubov in skoraj 250 tekmovalcev in tekmovalk prinesel tudi novost v mladinskih kategorijah. Novost je predvsem v tako imenovanih ring disciplinah kot je full contact, K-1 rules in low kick, kjer so v KBZS prilagodili mladinske kategorije glede na nova pravila WAKO na SP in EP, kar pomeni, da imamo po novem dve mladinski kategoriji: mlajši mladinci med 15 in
16	letom ter starejši mladinci, stari
17	in 18 let. Novost je dobrodošla tudi zaradi varnosti tekmovalcev, saj prevelika razlika v kakovosti in moči med 16-letnikom, ki je lahko šele začetnik, in izkušenim 18-letnikom v ring disciplinah, kjer je dovoljen polni kontakt, lahko pomeni nevarnost. Poleg tega pa so bile vse borbe trajale 3 krat 2 minuti, kot je uradno na SP. Tekmovalci in tekmovalke iz Kluba borilnih veščin Domžale so tudi tokrat blesteli: Andrej Repnik je med mladinci osvojil naslov državnega prvaka v low kicku - 63,5 kg, enako tudi Teja Mihelčič med starejšimi kadetinjami v light contactu in Hana
Mihelčič v semi contactu med starejšimi kadetinjami. Lana Kovič je bila druga med starejšimi kadetinjami v disciplini light contact. Med mlajšimi kadeti v disciplini semi contact je bil Jan Kresnik peti, Jaka Selan Vi-
dergar pa četrti.
18. febuarja je Kickboxing zveza Slovenije v Zagorju ob Savi organizirala izpitno polaganje pasov v kickboxing disciplinah. Pri polaganju izpitnih pasov so sodelovali tudi člani in članice Kluba borilnih veščin Domžale. Pasove, pri pridobitvi katerih
se ocenjuje tehnika boksa, tehnika kickboxing športa, samoobramba, borbe v kickboxingu, in diplome so osvojili: rumeni pas sta osvojili Lara Kolenko in Gaja Hribar. Oranžni pas je osvojil Jaka Selan Vidergar, zeleni pas pa sta osvojila Zala Laboda Skočir in Tilen Javoršek. Novi lastniki modrega pasu so Jan Kresnik, Teja Mihelčič in Hana Mihelčič. Čestitamo in želimo tudi v prihodnje veliko uspešnih nastopov!
V. V.
KMMffE-iaO
Naj slovenski karate klub v 2011 -domžalski ATOM!
Ves trud, odrekanja, predanost in vztrajnost so bili najboljšim posameznikom in karate klubom v letu 2011 poplačani na slavnostni slavnostni podelitvi 18. februarja 2012 v Rušah. Največkrat, kar petkrat od šestih podelitev, so navijači in športniki zaploskali članom Karate kluba ATOM Shotokan-Do Domžale, ki so plakete in pokale prejeli iz rok
predsednika in glavnega inštruktorja S.K.I. zveze Slovenije Ivana Čeriča. Perspektivni karateist:
Grega Teršek Naj karateist: Timotej Kokalj Naj karateistka: Tamara Kokalj Naj karate inštruktor:
Lovrenc Kokalj Naj karate klub: ATOM Domžale
predstavljamo zmagovalca zlate rokavice
•v	X
Žiga Stiftar
Žiga Stiftar, ki rad nastopa povsod, posebej rad pa bi nastopil pred publiko doma, ni neznano ime med hrabrimi člani Kluba borilnih veščin Domžale. Nekoč uspešen atlet dosega odmevne skupine v kickboksingu in boksu ter se redno pojavlja tudi v tabelah najuspešnejših športnikov in športnic, ki jim Zavod za
kuub peklenskemu mrazu in snegu tekmovanje uspelo Tudi dečki in deklice do 12 let skačejo daleč
Smučarski skakalni klub Sam Ihan ima že več kot 60-letno tradicijo pri organizaciji različnih tekmovanj v smučarskih skokih, iz Ihana pa prihajajo tudi uspešni smučarski skakalci. Čeprav je bilo 4. februarja 2012 peklensko mraz, so se pod ihansko skakalnico in ob njej zbrali številni ljubitelji smučarskih skokov, med njimi najštevilčnejši starši in sorodniki mladih tekmovalcev in tekmovalk, starih do 12 let, ki so se pomerili v
področnem tekmovanju najmlajših skakalcev. Tokrat rezultati niso pomembni, rada bi le pohvalila brezhibno organizacijo tekme, za katero so se morali domačini posebej potruditi, saj so morali sami izdelati sneg in tudi sicer poskrbeti, da je bilo mladim in starejšim kljub peklenskemu mrazu toplo. Peter Korošec, predsednik kluba, je bil tokrat tudi odličen napovedovalec, ki je znal prav za vsakega mladega skakalca oziroma skakalko,
bili so tudi domači tekmovalci, najti ravno pravo vzpodbudno besedo, organizatorji pa so se potrudili tudi za prijetno (beri: toplo) počutje ljubiteljev smučarskih skokov. Pohvalil jih je tudi uradni delegat Tone Habjanič.
Vera V.
PUSTITE SE PRESENETITI V CITROËNU MENGEŠ!
Vabljeni v prenovljeni	www.citroen.si
Citroënov salon pOdjetja A^O DETR, d.o.o., Mengeš Preverite izjemne popuste in razširjeno ponudbo za nova vozila, za katere prejmete tudi DARILO, ugodne cene imamo tudi za testna vozila. Smo podjetje s 40-letno tradicijo, Citroën pa nam je podelil že več priznanj za odličnost in kakovost storitev, sicer zadovoljne stranke in odlična Citroënova vozila govorijo sama zase. Prepričajte se še sami. Vabljeni tudi v prenovljeni Citroënov servis
Za vaše vozilo poskrbijo od A do Z! Redni servisni pregledi, menjava pnevmatik, pregled vozila pred tehničnim pregledom, popravilo škod preko vseh zavarovalnic, cenitev škod za zavarovalnico Generali in Zavarovalnico Maribor. Prepričajte se sami! Imamo uradno zbirno mesto izrabljenih vozil, za katere prejmete uradno potrdilo o razgradnji za odjavo vozila, do 31. 3. 2012 pa poteka tudi žrebanje za nagrado:	vikend paket za dve ^sebi v hote^ Oleander v Strunjanu. Pohitite in
pripeljite odsluženo	vozilo
CITROËn
CRÉATIVE TECHNOLOGIE
k nan
B
AVTO DETR, d.o.o., SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ 01 723 73 13 AVTODETR@SIOL.NET
šport in rekreacijo Domžale vsako leto za dosežene športne uspehe v posameznem letu podeli medalje. Tudi letos je medaljo Žiga prejel za osvojene naslove državnega prvaka in mednarodne uspehe. Posebej je v zadnjem času odmevalo doseženo prvo mesto na tradicionalnem mednarodnem turnirju Zlata rokavica. Odličen mednarodni uspeh je bil tudi vzrok za odločitev, da Žiga, ki ga je za borilne športne navdušil oči, že prej, preden je zares začel trenirati, podrobneje predstavim. Spomini na prvi nastop, prvo medaljo?
Moje prvo tekmovanje je bila Zlata rokavica v Italiji, spomnim se, da sem ravno osvojil osnove boje na ekipnih sparingih in že sem se odločil tekmovati. Moje prvo tekmovanje je prineslo tudi prvo medaljo. Bil sem drugi, v finalu sem izgubil za las. Prav zato mi je najljubši uspeh prvo mesto na Zlati rokavici, saj sem si želel zmagati že od moje prve tekme.
Že kot mladinec si osvojil več naslovov državnega prvaka, teh ti ne manjka tudi pri članih?
Bil sem trikratni državni kickboxing prvak v full-contactu, light-con-tactu in low kick lightu, podprvak v K1-Rulles in državni boksarski podprvak. Osvojil sem še nekaj medalj na odprtih tekmovanjih, med njimi npr. Zlata medalja iz Posavja v full-contactu. Z Marjanom in re-
prezentanco sva šla tudi na svetovni pokal Best Fighter, kjer sem kot mladinec osvojil peto mesto. V članski kategoriji sem osvojil evropski pokal in Zlato rokavico. Največji uspeh?
Osvojiti evropski pokal je bilo nekaj zares posebnega, vendar mi največji uspeh pomenijo Zlate rokavice, ki visijo z luči v sobi, in trofeja na omari. O tem uspehu sem sanjal od začetka kariere. Dosegel sem veliko, ampak zares zadovoljen sem šele sedaj.
Kdo te trenira, morda nekaj besed o trenerju in treningu?
Treniram v Klubu borilnih veščin Domžale, moj trener je Marjan Bolhar. Treniral sem že več športov, vendar tako predanega, razumljivega in sposobnega trenerja še nisem imel. Treningi so zelo kakovostni in polni ekipnega duha. Potekajo od trikrat do petkrat tedensko, odvisno od disciplin, ki jih treniraš, obsega pa vaje za moč, tehniko, kondicijo in sparinge, ki so kombinacija vseh treh.
Načrti za leto 2012?
Predvsem uspešno zaključiti prvi letnik študija. Študiram psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V prostem času se ukvarjam s hipho-pom. Zygec Domžale Muska, saj poznate, he he.
Slišala sem, da si prvo mesto na Zlati rokavici namenil prijatelju Mateju.
Matej je moj sosed invalid, veliko mislim nanj, še posebej, ko se spomnim na otroške dni, ko sem si zlomil hrbtenico. V bolnišnici sem negibno ležal dva meseca in bil paraliziran od pasu navzdol, vozili so me z vozičkom in me uvajali v invalidsko življenje, če slučajno ne shodim. Vendar, hvala Bogu, je rehabilitacija uspela in uspelo mi je spet shoditi. Ta izkušnja me še danes žene naprej na mojih športnih tekmovanjih in ko se med treningom ali tekmovanjem spomnim na soseda Mateja in mojo poškodbo, dobim obilico novega zagona. Zato je tudi Matej zaslužen za moje prvo mesto na Zlati rokavici.
Vera V.
2. MAREC 20I2
šport
21
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVICE
Odličen začetek
tekmovalne
sezone
Dol pri Hrastniku je bil letos že šestič prizorišče plesno navijaškega tekmovanja ROM POM PON. Mini Sovice in Sovice so se soočile z močno konkurenco, veselje ob dvojni zmagi pa je bilo nepopisno, saj so uspele premagati hrvaški skupini, ki sta veljali za favoritki tekmovanja. Mini Sovice, ki jih že tretje leto uspešno trenira Anja Slovnik, so svojemu energičnemu nastopu dodale nekaj zahtevnejših elementov, kar jih je pripeljalo do zmage. V letošnjem letu je skupina v nekoliko spremenjeni sestavi, zato je potrebno še posebej pohvaliti nove članice, ki so se uspešno vključile v skupino. Po uvodnem uspehu se bodo zdaj pripravljale na največje evropsko tekmovanje, ki bo 26. in 27. maja v Nemčiji. Tudi mladinke so se izjemno veselile svoje prve letošnje zmage pod vodstvom nove trenerke Mateje Grbec, ki je s skupino vzpostavila simpatične prijateljske odnose, hkrati pa je s svojimi izkušnjami aktivne plesalke pripravila tehnično zahtevno
Delavnice in vadbe za dušo in telo v ŠKD Viktorius
koreografijo, ki jih je zavihtela na prvo mesto. Vsekakor je to dokaz, da so na pravi poti, vendar bodo morale do državnega prvenstva še dodatno izpiliti svojo sicer odlično izvedbo, in pripraviti novo točko v hip hop kategoriji, v kateri doslej še niso nastopale. Prvo in drugo uvrščene ekipe bodo imele možnost sodelovati na evropskem prvenstvu, ki bo 30. junija in 1. julija v Amsterdamu.
ŠPORTNO PLEZALNI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE
Kam pa vi? Plezat? Ali ste nori?
Nekega toplega popoldanskega dne s prijatelji po službi sedimo na kavi in se sprašujemo, kaj bi počeli preostanek popoldneva. Ideje padajo kot dež, nekatere izmed njih nas le nasmejijo, zaradi drugih bi nas naslednji dan lahko bolela glava, vsi pa se strinjamo, da želimo biti fizično aktivni. Kolesarili ne bi, tudi tekli ne - gremo plezat!
s pričetkom 12.3.2012 ob 19.00 uri v prostorih PD Domžale (Kopališka 4, Domžale)
Lzobražsvanje	in vodi:
mpJPoRt
Za sosednjo mizo sedi večja skupina ljudi, ki nas z neodobravanjem posluša in komentira. Naposled nekdo cinično vpraša: »Kam pa kam, fantje in dekle, ali ni malo pozno za v brege? Vas bo noč dobila, potem pa vas bo potrebno reševati. V hribe se hodi zjutraj.« Pridružijo se še drugi: »Kako dolga pa je ta smer? Boste plezali prosto? Veste, da se lahko ubijete, pomislite na svoje bližnje«. Vajeni takšnih komentarjev se nasmejimo in razložimo njihovo zmoto:
»Športno plezanje je relativno mlad šport, primeren tako za otroke kot odrasle in starostnike.
Plezalne smeri so kratke, ponavadi od 10 do 30 metrov, tako da varovalec stoji na trdnih tleh. Plezalec je vedno varovan z vrvjo, saj so plezalne smeri opremljene z varovalnimi pripomočki in sidričem na vrhu smeri, kar plezalcu preprečuje padec na tla. Ko plezalec smer prepleza, ga varovalec počasi spusti na tla. Smeri so označene v knjigi »vodničku« z imenom, težavnostno stopnjo ter njeno dolžino, tako si plezalec vedno lahko izbira smeri, za katere se čuti primernega. Poškodb je malo, pogoj za to je seveda poznavanje osnov pri rokovanju z varovalno opremo, nekako tako kot pri vožnji z avtomobilom. Sprva se lovimo, kasneje pa zadeva postane enostavna. Povedano z drugimi besedami: »Vsak to zmore«. Ko imamo osvojena osnovna znanja, potrebujemo le še nekaj osebne opreme: pas, varovalo, plezalni čevlji, vrv ter seveda soplezalca, ki nas bo varoval in nam delal družbo. Ker so plezališča
Ei
'Zdravje je naše največje bogastvo - z našim znanjem vam ga bomo pomagali . ohraniti."
Tjaša Di Bon Stopar, mag. farm., Lekarna Domžale
' t
m
I

Koliko je vredno naše zdravje, se zavemo šele, ko zbolimo. Pazite na svoje zdravje. Oglasite se pri svojem farmacevtu, preden vas bolezen prisili k obisku zdravnika. Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si.
Dežurni lekarni od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012:
•	Lekarna Kamnik nedelja in prazniki od 9.00 do 12.00
•	Lekarna Domžale sobota, nedelja in prazniki od 1700 do 20.00
T
MES
EKARNE mjujmf^
V prostorih bivše Metalke v Domžalah na Ljubljanski 63 je od oktobra 2011 dalje aktivno Športno kulturno društvo Viktorius, ki že drugo leto zapored vabi na vrsto strokovno vodenih vadb za dušo in telo. Društvo dvakrat mesečno pripravi tudi brezplačne delavnice za dušo in telo. Z aktivnim delovanjem in izvajanjem vodenih vadb pod nadzorom fizio-terapevta je društvo pričelo že pred dvema letoma v prostorih na Savski cesti v Domžalah. Poleg strokovno vodenih vadb pilatesa, joge, vadb za zdravo hrbtenico in nosečnice je društvo organiziralo tudi vrsto delavnic za dušo in telo (meditacije, tibetanski obredi, Brain Gym oziroma telovadba
Mladinske se bodo s svojo konkurenco ponovno soočile že 24. marca na tekmovanju v Trstu. Tudi tokrat gre pohvala in zahvala staršem in prijateljem Sovic, ki spodbujajo tekmovalke in med gledalci poskrbijo za prav posebno vzdušje. Čestitam!
Tekst in foto: Vesna Gerič
možganov, Shakti ples, ipd). V poletnih mesecih so se vadbe preselile na prosto v Češminov park, kjer so potekale tudi brezplačne delavnice pilatesa (vadba za krepitev mišic trupa). Jeseni 2011 se je društvo Viktorius preselilo v še večje in lepše prostore 1. nadstropja bivše Metalke na Ljubljanski 63 v Domžalah in še dodatno obogatilo svoj program vadb (funkcionalna vadba, zumba) in delavnic (obrazna joga). V letu 2012 je društvo pričelo z aktivnim izvajanjem brezplačnih delavnic za dušo in telo. Delavnice potekajo dvakrat mesečno ob sobotah v dopoldanskem času. Natančen razpored brezplačnih delavnic si lahko ogledate na spletni strani društva www.viktorius.si. V marcu 2012 bo društvo Viktorius organiziralo delavnici nove vadbe transforma ter funkcionalne vadbe. Delavnice so namenjene vsem, ki želite spoznati vadbe za dušo in telo ter aktivno poskrbeti za izvrstno duševno in fizično počutje. Vse informacije v zvezi z vadbami in delavnicami lahko dobite tudi na telefonskih številkah 041/377-174 ali 040/857-112 ali nam pišete na info@viktorius.si. Aktiven pozdrav vam želi vaša Viktorius ekipa!
TVD PARIZAN DOMŽALE
Športna vzgoja predšolskih otrok in šolske mladine
športni objekti v naravi in kot taka zastonj, lahko govorimo o sorazmerno dostopni obliki rekreacije v naravnem okolju, praviloma odmaknjenem od urbanih središč, pa vendarle dovolj blizu -običajno je od parkirišča do plezališča 10 do 20 minut hoje.«
Malce jim postane nerodno, da so nas imeli za neodgovorne, zato se ponudijo, da nam plačajo kave. Ponudbo z veseljem sprejmemo in hkrati obljubimo, da jih bomo vzeli s seboj na plezanje. Naše popoldne je združilo vsa pričakovanja, preživeli smo ga ob rekreaciji, druženju in zabavi. Če tudi vas zanima čedalje bolj priljubljena oblika rekreacije, se nam pridružite na osnovnem tečaju športnega plezanja! Vljudno vabljeni vsi, ki si želite kakovostno preživljati prosti čas ob družbi in zabavi.
Uroš Pavlič,
trener in inštruktor športnega plezanja
V našem društvu že vrsto let skrbimo za športno vzgojo predšolskih otrok in šolske mladine. Vadbo za obe skupini izvajamo enkrat na teden, vsako sredo od 18. do 19. ure v telovadnici OŠ Domžale. Vadba je razdeljena na skupino predšolskih otrok in skupino šolske mladine. V samih skupinah se potem formirajo vrste glede na gibalne sposobnosti otrok in želje po vadbi.
Skupino predšolskih otrok že navajamo na osnove pravilne vadbe. Na začetku se ogrejemo, z vajami za moč, gibljivost, ravnotežje in preciznost izboljšujemo športno pripravljenost, v glavnem delu ure pa jih skozi igro navajamo na osnovne enostavne telovadne prvine. Velik poudarek dajemo tudi športnemu vedenju v telovadnici in navajanju otrok na potrebno športno vzgojo za delo v skupinah. V veliko veselje jim je tudi skakanje na velikem trampolinu. Na žalost opažamo vsakoletni padec gibalnih sposobnosti otrok in zato vadbo sproti prilagajamo sposobnostim vadečih otrok. Za to skupino skrbimo trije vaditelji: Adriana, Primož in pripravnica Nataša.
Šolska mladina je razdeljena na vrsto, ki se bolj aktivno ukvarja z gim-nastičnimi prvinami. Lotijo se tudi telovadbe na klasičnih gimnastičnih orodjih, najbolj pa jim ležijo akrobatski skoki na malem trampolinu. Vrsta deklet poleg osnovnih gimnastično razteznih vaj izvaja plesno gimna-
stični program vadbe. Za koreografijo nadobudno poskrbijo same in s pomočjo vaditeljice Mateje. Tukaj moram pohvaliti oba mlada vaditelja Matejo in Jaka, ki kljub svoji mladosti vestno in odgovorno vodita obe vrsti. Zavedati se moramo, da vsi vaditelji delajo prostovoljno in na vsaki vadbeni uri prevzamejo ogromno odgovornost pri delu z otroki in mladino. Seveda se tudi otroci kmalu navadijo na naš ritem dela in spoznajo, da z nami »ni šale«.
Najavljamo tudi novost za vse ljubitelje teka in hoje. Med prvimi v Sloveniji v našem društvu TVD Partizan Domžale pripravljamo skupino za
BOSONOGI TEK IN HOJO. Kaj
več o tem v prihodnji številki Slamnika, vseeno pa vam je nekaj o tem že na voljo na naši spletni strani: http://www.tvdrustvo-partizandom-zale.si
Primož K.
Državno prvenstvo v mini odbojki na OŠ Roje
Na OŠ Roje je v četrtek, 16. februarja 2012, potekalo že 2. državno prvenstvo v mini odbojki za učenke osnovnih šol s prilagojenim programom, ki se ga je udeležilo kar osem šol iz vse Slovenije.
Državno prvenstvo v mini odbojki za učenke osnovnih šol s prilagojenim programom je letos prvič uradno potekalo na OŠ Roje. „Ze lani, ko je potekalo poskusno tekmovanje, smo v članku za javnost zapisali, da si želimo uvrstitev tekmovanja v okvir šolskih športnih tekmovanj s strani Zavoda za šport RS. Tako nam je letos uspe-
lo motivirati še več ekip in igralk, ki bodo s svojo igro odkrivale svet športa in z novimi izkušnjami, ki jih lahko dobijo samo na tekmi, gradile svojo osebnost," nam je povedala Mar-janca Bogataj, ravnateljica OŠ Roje. Otvoritve tekmovanja bi se moral udeležiti tudi župan Občine Domžale, ki pa je svojo prisotnost zaradi bolezni žal moral opravičiti. Zelimo si, da bi v prihodnjem letu število ekip postalo že dvoštevilčno, vsem tekmovalkam pa čestitamo za dobro in uspešno igro.
Občina Domžale, Urad župana
22
šport
2. MAREC 20I2
ZOK DOMZALE
Domžalska dekleta uspešna v vseh kategorijah
Najuspešnejš kategorija - starejše deklice so začele s svojimi nastopi v 1. ligi. Pomerile so se na dveh turnirjih s skupnim izkupičkom dve zmagi in dva poraza v skupini, v kateri nastopa šest ekip, zasedajo pa sredino lestvice. Vse nasprotnice so zelo kakovostne (Calcit Kamnik, Jesenice, Olimp, Kostak Elmont, Grosuplje) in že imajo izkušnje v tem rangu tekmovanj. Dekleta so spoznala, da je igranje v 1. ligi za starejše deklice povsem drug nivo tekmovanja in da bo potrebno vložiti še precej naporov za kakovostno napredovanje. Pri starejših deklicah tekmujeta tudi
Špela Lazar in Sabina Vučkič, ki sta na izborih za regijsko reprezentanco Slovenije prišli v njen ožji izbor. Kadetinje so zaključile 2. krog tekmovanj med šestimi ekipami in so z dvema zmagama (TPV Novo mesto in ZOK Šentvid Žlindra) in dvema porazoma trenutno na 2. mestu lestvice. S tem še nikakor niso zadovoljne, saj so zmožne pokazati mnogo več, zato treninge pred naslednjimi tekmami posvečajo odpravi napak in večji psihofizični kondiciji. Ze 11. marca 2011 se bodo vnovič borile za prevzem vodstva in to na domačem terenu v OŠ Ihan, zato
vabljeni vsi simpatizerji domžalskih kadetinj, da jim pomagate tudi s svojimi vzpodbudnim navijanjem. Tudi najmlajše predstavnice so imele pester tekmovalni začetek leta, saj so se udeležile turnirja v mini odbojki -1. krog repasaža. Obe ekipi sta eno tekmo zmagali in drugo izgubili in se tako uvrstili v 2. krog repasaža. Ekipa ŽOK Domžale I je v Škofji Loki izgubila proti Kamničankami in premagala domačo ekipo iz Škofje Loke. Ekipa Zok Domžale II pa je izgubila v Grosuplju proti domačim igralkam in zmagala proti ekipi iz Krškega.
Nadaljevanje ligaških tekmovanj je v 4. krogu prineslo težko pričakovano dvojno zmago domžalskih kadetinj. V prvi tekmi so se pomerile z OK
Tabor Modri val in jih odločno premagale z rezultatom 2:0 (v nizih 25:13, 25:9). Naslednje nasprotnice, Olimp Ljubljana, so se na začetku
Naselje oskrbovanih stanovanj v Kamniku raste
Pred dvema letoma se je začela gradnja naselja oskrbovanih stanovanj v Kamniku v neposrednji bližini Doma starejših občanov. V dobrem letu so zgradili 96 stanovanj in garažno hišo z 205 parkirnimi mesti za lastnike in obiskovalce. Nekaj stanovanj, vselji-vih takoj, je še na razpolago. V treh novih objektih gradijo še
dodatnih 51 stanovanj, od tega 15
garsonjer in 36 dvosobnih stanovanj. Gradnja bo končana v predvidenem roku, to je do konca septembra 2012. Veliko zanimanje potrjuje, da si starejši želijo življenje organizirati v prijetnem in mirenem okolju z zago-
tovljeno oskrbo, ki jim bo na voljo, ko jo bodo potrebovali. Ker je sedanja populacija upokojencev še zelo aktivna, jih, po odzivih in zanimanju sodeč, pritegne tudi obilo možnosti za rekreacijo, pohodništvo in plavanje. Varstvo v oskrbovanih stanovanjih omogoča bivanje starejšim, ki ne želijo obremenjevati svojih otrok, po drugi strani pa tudi ne želijo, da bi jih skrbelo zanje, in je ena od najboljših možnosti, ki omogoča letom primerno kakovostno življenje, individualnost in intimnost. Lastno gospodinjstvo, občutek svobode, neodvisnosti in nadzor nad lastnim življenjem, ustvar-
Vzela sva denar iz nogavice in si zagotovila varno in mirno starost.
"Da bi denar hranila v nogavici? Ni govora! Kupila sva si oskrbovano stanovanje, kjer je pomoč na dosegu roke, najini otroci in vnuki pa prihajajo samo na obisk."
Več o nakupu oskrbovanega stanovanja si preberite na www.dolenjgrad.si.

-v ;
1>
.J
Dolenjgrad
DOLENJGRAD d. o. o.
Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika T: 01 750 72 00, 031 380 929 F: 01 750 72 10 E: tajništvo@dolenjgrad.si
HRIBARJEV HRIB
Sneženo
• • vv
igrišče
V leto 2012 smo stopili skoraj z jesenskim vremenom in precej visokimi temperaturami, ki so obetale še eno zeleno zimo našim otrokom. Neugodno vreme pa ni ustrahovalo naših zagrizenih članov Smučarske sekcije. Še bolj intenzivno kot prejšnje sezone smo se pripravili na morebitni januarski mraz. Proti koncu leta se je obnovil naš sarajevski veteran, ki nam vsako leto napraši zadostne količine snega, če-
tudi ga od zgoraj ne prispevajo. Dobil je nove ležaje, tako da je letos dobesedno predel in delal sneg. Generalno je bila pregledana vlečnica in nekateri dotrajani deli so bili zamenjani oziroma popravljeni in smučišče je bilo tudi pravi čas pripravljeno za zimo. Napočil pa je tudi čas, da se malo »pobahamo«. Tako smo 15. januarja 2012 pognali črpalko in zavrteli vetrnico našega topa. Do 29. januarja 2012 smo po prebedenih nočeh uspeli narediti okoli pol metra debelo snežno podlago. In ne boste verjeli! Sredi rjavo-zelene okolice smo med 30. januarjem in 3. februarjem 2012 organizirali pravi smučarski tečaj z zaključno tekmo, ki se ga je udeležilo 25 smučarjev med 3. in 10. letom starosti. V imenu naših malih smučarjev se na tem mestu zahvaljujemo
vsem učiteljem smučanja, našemu podmladku smučarske sekcije, ki je letos prvič bolj intenzivno sodeloval pri izvedbi samega tečaja, in seveda tudi tistim staršem, ki ste navkljub nizkim temperaturam pomagali pri izvedbi tečaja.
Med samim tečajem smo Hribarjev hrib tudi povišali za okoli dva metra - kar pa tudi ni tako slab dosežek. Verjetno smo edina lokacija v ljubljanski kotlini, kjer je bilo možno smučati že v začetku februarja. Ko smo tečaj spravili pod streho, je le pričelo snežiti. Upamo, da bomo v naslednjih dneh deležni vsaj nekaj naravnega snega, ki bo podaljšal našo sezono tudi kakšen dan po zaključku šolskih počitnic!
Odbor Smučarskesekcije TRD Turnše Cešenik
ŽOK Domžale - kadetinje z dvojno zmago
pokazale kot močan nasprotnik z zelo dobro pokritim poljem. Delni izid prvega niza je popeljal nasprotnice v vodstvo 10 točk, kar je Domžalčanke ponovno vzpodbudilo, tako da so niz pripeljale do tesnega zaključka v prid nasprotnic (23:25). Prav dejstvo, da je tudi iz nemogočega položaja z zbranostjo možno prav vse, je bilo odločilno v drugem nizu, ki ga je spektakularno zaključila Sara Bobek s petimi zaporednimi asi. Na krilih zaključka 2. niza so pričele boj za zmago v tretjem, odločilnem nizu, in ga zaključile z rezultatom 15:6. Z zadnjima dvema zmagama so kadetinje močno utrdile svoj položaj na lestvici, kjer so trenutno druge. Naslednji krog tekmovanj se bo odvijal doma, v OŠ Ihan in sicer 11. marca 2012 ob 10. uri. Pridite vzpodbujati domžalska dekleta, ob podpori s tribun bodo dekleta še bolj motivirana, njihove napadalne akcije pa so iz tekme v tekmo bolj vredne ogleda!
Predstavitev sabljanja v ŠAD Mavrica
Športno atletsko društvo Mavrica je v četrtek, 9. februarja 2012, v svoje vrste povabilo tudi sabljaški klub Erazem. Člani društva so nam prijazno predstavili svoje sa-
bljaške veščine, ki so jih otroci vseh programov društva z zanimanjem spremljali. Iskrivi pogledi otrok, navdušenje ob dvoboju sabljaških mojstrov je povedalo vse. Občutek v sabljaški maski in s sabljo v roki je prav posebno doživetje za vsakega otroka, ki si je upal stopiti v dvoboj. Seveda smo pred sabljanjem ogreli svoje telo in se dobro pripravili na prisotnost tako izbranega športa. Sabljač Milan Jovanov je ime v našem društvu, ki si piše zasluge za srčna doživetja otrok, ki so imeli priložnost preizkusiti se v tem zahtevnem športu, seveda pa so njegovi soborci lahko deležni izredne pohvale za odlično organizirano srečanje.
Za naše člane društva pripravljamo še mnogo takšnih in drugačnih možnosti preživljanja in doživljanja zdravega, zanimivega in iskrivega.
V marcu načrtujemo tudi prikaz namiznega tenisa, ki nam bo lahko tudi za spodbudo za prihajajoče tople dni, takoj ko se malo otopli, pa jo maširamo v gozd, z lovcem na obisku. Vabljeni!
Predsednica društva M. Grojzdek
jajo pogoje za kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Oskrbovano stanovanje lahko kupi kdorkoli, starostne omejitve tukaj ni, stanovalci pa morajo za bivanje izpolnjevati pogoje v oskrbovanih stanovanjih. Interesenti se lahko odločijo tudi za vedno bolj aktualen 'najem z odkupom', pri katerem se jim najemnina upošteva v odplačilo celotne kupnine. Na željo našim kupcem pomagamo pri prodaji njihove nepremičnine. Za vse informacije in ogled se lahko dogovorite po telefonu na številko: 01/750-72-00.
Oglasno sporočilo
OSKRBOVANA 5TAN®^VANJA V KAMNIKU
Drsanje in koordinacija
Razvijanje koordinacijskega sistema v našem telesu je pomemben dejavnik v otrokovem življenju. Več možnosti razvijanja teh ciljev mu kasneje v življenju koristi pri vsakdanjih opravilih. Zato otroku pustimo naj pade v okviru varnosti. Padec je osnova razvoja in s tem omogočimo otroku, da razvija tudi refleksetivni del, ki posreduje informacije o doživljajih. Drsanje je odlična priložnost za to. Otrok bo padel in to je dejstvo. Bo pa tudi vstal, sam s pomočjo svojega telesa s svojo voljo in s svojimi zmožnostmi.
Ker v Športno atletskem društvu Mavrica delujemo strokovno in želimo k svojim članom pristopiti tudi s tovrstnimi predstavitvami, smo se tokrat odločili za drsanje. V petek, 17. februarja 2012, smo za svoje člane na drsališču Domžale pripravili Predstavitev drsanja in prvi koraki na ledu. Vaditeljica Živa je vsem prisotnim staršem podala informacije, kako naj otroka pripra-
vijo na led, kako naj ga učijo vstajanja, drže telesa, drže ob spremljanju.
Otroci so v dobri uri drsanja s pridom izkoriščali »ledeni poligon« in z igro hokeja.
Ce nam bo Zavod za šport s sodelovanjem omogočil še kakšno tovrstno predstavitev, jo bomo izpeljali in takrat vabimo vse, ki želite slišati tako koristne informacije. Upamo tudi, da bomo lahko organizirali tečaj drsanja v Domžalah, čakamo samo še na potrditev, objava pa bo na naši spletni strani www Sad Mavrica.si.. Ponudite vašemu otroku cenovno primerno možnost razvijanja koordinacije, kot je drsanje. Vabljeni na drsališče Domžale!
Predsednica ŠAD Mavrica Mojca Grojzdek
Parketi za vsak okus
Smo podjetje z mnogo izkušnjami, ki prisega na kvaliteto in zadovoljstvo strank. Ne glede na to, ali si želite klasičen ali moderen videz, enostaven ali unikaten vzorec parketa, nič ni prevelik zalogaj za naše podjetje Primož Batistič s.p. Ker se zavedamo pomembnosti osebnega pristopa do strank, smo za vas v Domžalah odprli Salon parketa Primož, kjer lahko v prijetnem ambientu izberete parket po vaših željah. Saj si vsi želimo topel in čudovit dom. In tega se v našem podjetju zelo dobro zavedamo. Obiščite nas v Salonu parketa Primož na Ljubljanski cesti 119 v Domžalah.
2. MAREC 20I2
šport
23
KOŠARKA
Vrnitev Jureta Močnika premalo za čudeže
V jadranski ABA ligi so tokrat Domžalčani gostili zagrebško ekipo Zagreb Osiguranje CO in kljub prednosti domačega terena in boljši predstavi na koncu vseeno izgubili za pičlo točko. Igralec gostov Mario Kasun (22 točk) je bil na žalost pretrd oreh za zelo motivirano in uspešno igro domžalskih košarkarjev, a rezultat je na koncu srečanja kazal v prid gostov (81:82). Pri Heliosu sta bila najbolj učinkovita Darnel Gay z 19 točkami in 9 podajami ter Drago Pašalic s 15 točkami.
Še bolj grenak poraz so Domžal-čani doživeli na gostovanju pri srbski Crveni Zvezdi, ki praktično ni dopustila Heliosu nikakršnih možnosti za dominanco na igrišču. Le enkrat so Domžalčani povedli in še to le za eno točko v začetku tekme, nato pa so tekmo vodili domači, ki gostov niso več spustili blizu. Ob zvoku končne sirene je tako semafor kazal 86:69. Pri Heliosu je blestel D.J. Gay z 20 točkami, takoj za njim pa Dražen Bubnic s 14 in osmimi skoki.
Sledil je četrtfinalni obračun pokala Spar, kjer so Sagadinovi varovanci merili moči z malenkost okrnjeno Union Olimpijo. V prvem delu srečanja so Domžalčani prikazali dobro igro in bi lahko na 15-minutni odmor odšli z boljšim izkupičkom, vendar so zmajčki na krilih povratnika Gorana Jago-dnika izničili minimalno prednost Heliosa in do konca srečanja držali minimalno razliko v svojo korist. Union Olimpija je tako premagala Helios za 15 točk (50:65). Na tej tekmi je pri Domžalah blestel Klemen Prepelič z 18 točkami, omembe vreden pa je tudi podatek o povratniku Juretu Močniku, ki pa s svojimi izkušnjami in vključitvijo v ekipo še ni bil dovolj za presenečenje proti Olimpiji.
Kasneje v nadaljevanju pokala sta si finale priigrala Novomeška Krka (zmaga nad Zlatorogom) in Union Olimpija (zmaga nad Slovanom).
V	nedeljskem finalu je bila nato za odtenek boljša Union Olimpija in tako že 18-tič zabeležila naslov pokalnega prvaka.
V	ligi Telemach so košarkarji Heliosa odigrali dvoje gostovanj in sicer eno v Rogaški Slatini pri tamkajšnji ekipi Rogaške Crystal ter drugo v Šentjurju pri istoimenski ekipi. Prvo tekmo so Domžalčani odigrali rutinirano in niso dopuščali kakšnih presenečenj domačinov iz Slatine, ki kljub favorizira-nosti niso popuščali. Na koncu je
Helios slavil s prepričljivo zmago 55:68. Tokrat je pri Heliosu blestel Dražen Bubnič z 19 točkami in sedmimi skoki.
V drugem gostovanju proti Šen-tjurčanom so imeli Domžalčani malo več dela, saj so domači igrali čvrsto in niso dopustili lahke odcepitve z visoko razliko. Tekma tudi ni obetala resnejših sprememb v ligi, saj sta si že oba tekmeca zagotovila mesto za osmino finala. Resnejši pobeg je tako uspel Domžalčanom šele v zadnjem delu srečanja, ko je kakovost in dolžina klopi naredila svoje proti na papirju šibkejšemu nasprotniku. Rezultat 89:96 je bil tako plod uspešnih Heliosovih šuterjev, saj so zadeli kar 15 trojk od 29 metov. Tudi tokrat je izmed vseh košarkarjev Heliosa blestel Klemen Prepelič, saj je uspel zbrati 28 točk (met za tri 6:9), za njim pa je bil Pašalič s 17-timi točkami.
Sašo Kozlevčar
Na črnobelih poljih
Na HIT Open zmagal Darko Doric
V	Novi Gorici so prizadevni organizatorji priredili že 17. turnir Hit Open, ki je potekal v hotelu Perla.
V	A skupini se je odzvalo 104 igralk in igralcev iz osmih držav, Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Ukrajine, Rusije, Južne Afrike, Italije in Slovenije. Med njimi je bilo sedem velemojstrov in velemojstri-ca ter šest mednarodnih mojstrov. Tako rekoč v mrtvem teku je naposled slavil hrvaški mednarodni mojster Darko Dorič z Reke, pred srbskim velemojstrom Ognjenom Jovaničem, tretji pa je že bil slovenski mednarodni mojster Jure Zorko. Konkurenca je bila v samem vrhu izenačena kot že dolgo ne. Še v zadnjem kolu so se medsebojno pomerili igralci z vrha tabele in se borili skoraj do konca, tako rekoč brez neborbenih remijev. Zorko je remiziral z velemojstrom Aleksandrom Kovačevičem iz Novega Sada in osvojil odlično tretje mesto. Jure igra vse bolje in se počasi bliža velemojstrskemu naslovu. Lanskoletni zmagovalec Jure Škoberne pa ni uspel premagati Doriča, tako da je ta zaradi boljšega buholca osvojil prvo mesto, medtem ko je Škober-
ne bil naposled osmi. Boleč je bil poraz velemojstra Marka Tratarja, ki je izgubil z Rusom Smirnovim in zdrsnil na dvanajsto mesto. Med člani Domžal je bil najboljši mednarodni mojster Mladen Milenko-vič na trinajstem mestu, zbral je šest točk. Ves čas je imel za seboj težke nasprotnike. Za še boljšo uvrstitev sta bila odločilna poraza z Doričem v petem kolu, ko je imel Mladen najmanj remi, pa s trdoživim in borbenim Tratarjem v sedmem kolu, ki sicer veliko stavi na preobrat prav v finišu partije. Sicer pa je Mladen zmagoval partije na zanj značilen način, ko tako rekoč do zadnjega vsili nasprotniku pozicijo, ki mu je pisana na kožo. Tudi v materialno slabšem položaju, vendar s pobudo, ko nasprotniku v končnici partije vse bolj zmanjkuje časa in težko vidi številne pretnje, ki izvirajo iz postavitve na šahovnici. Drugi najboljši Domžalčan je bil MK Jože Skok na zelo dobrem 26. mestu, zbral je pet točk in pol. V zadnjem kolu mu je uspel pravi podvig, saj je s črnimi figurami premagal južnoafriškega mednarodne_ga mojstra Kennyja Solomona. Še poprej je v četrtem
kolu remiziral z mednarodnim mojstrom Zvonimirjem Meštrovičem iz Sarajeva, zelo blizu remija pa je bil tudi z mednarodno mojstrico Vesno Rožič, vendar je partijo žal izgubil. Franci Košir se je večino turnirja držal zelo dobro in je v sedmem kolu premagal tudi neugodnega Italijana Aleksa Capalikuja, žal pa je zadnji dve partiji izgubil in je s štirimi točkami pristal na 62. mestu. Mirku Čokanu za razliko od lanskega leta tokrat ni šlo nič od rok in je z dvema točkama in pol pristal na 98. mestu. Vrstni red: Dorič, Jovanič, Zorko, Smirnov in Tonon s po 7, Kovače-vič, Neverov in Škoberne s po 6.5, Martinovič, Ceschia, Popovič, Tratar, Milenkovič, Mešrovič, Pregarac, Kokol, Zan Tomazini, Samo Kralj in Štajner s po 6, Znidarčič, Dušan Rusjan, Vesna Rožič, Šuc, Aleš Br-car, J. Skok, Jernej Zupančič , Lacco, Kolarič, Mestek in Vojko Srebrnič s po 5.5. itd.
Letos je bil prvikrat po dolgih letih glavni sodnik mednarodni mojster Aljoša Grosar, med tem ko je poprej to delo opravljal Dušan Rusjan. Slednji je tokrat tudi tekmoval in je bil kot Novogoričan najboljše uvrščeni domačin na turnirju. Organizatorjem turnirja, na čelu z Stojanom Ka-rerjem, gre vsekakor zahvala, da so v težavnih gospodarskih razmerah tudi letos priredili turnir. Ta je sicer potekal v zelo hladnih in vetrovnih razmerah na Primorskem, kar so občutili tudi udeleženci pri prihajanju in odhajanju na posamezna kola, zlasti pa pri povratku domov.
Jože Skok
Optika Škofic Že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 72140 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
PRODAM STANOVANJE
Domžale, Zg. Jarše, 2-$obno pritlično stanovanje v 4-stanovanjski hiši, 51 ml. Primemo za starejše osebe, invalide, družine - stanovanje brez ene stopnice v mirnem okolju sredi parka. Možnost vrtnaijenja ter uporaba drvarnice in atrija na zelenici. Vsa infrastruktura v bližini. CENA v februaiju ZNIŽANA iz 84.900 na 77.500 eur in velja do 21.3.2012. VSELJTVO po dogovoru. Več (za ogled sUk stanovanja) na www.nepremicnine.si. Info 041 791 420.
ž; C
>c->
O
O
Zagreb-Homec-Domžale-Ljubljana-Reka 2.-17. 3. 2012
Petek, 2. marca, ob 19.30 Opera HNK Zagreb G. DONIZETTI: LJUBEZENSKI NAPOJ Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb
Nedelja, 4. marca, ob 11.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu SPOMINSKA SVETA MAŠA Daroval jo bo France Urbanija F. SCHUBERT: Missa in G Zbor Consortium musicum Zborovodja Mirko Cuderman
Nedelja, 4.marca, ob 17.00 Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah
SLAVNOSTNI KONCERT Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana
Opera HNK Zagreb Ana Zebic, sopran Anastasija Dikmic, mezzosopran Damir Klačar, tenor Siniša Štork, basbariton Nina Cossetto, klavir
SNG Opera in balet Ljubljana Milena Morača, sopran Jure Kušar, tenor Matej Vovk, tenor Slavko Savinšek, bariton Igor Grasselli, violina Damir Hamidulin, violončelo Jelena Boljubaš, klavir
Četrtek, 15. marca, ob 19.30 SNG Opera in balet Ljubljana OPERNI VEČER: PURCELL IN MOZART Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Sobota, 17. marca, ob 19.30 Opera HNK Ivana pl. Zajca Reka G. PUCCINI: MANON LESCAUT Solisti, zbor in orkester Opere Ivana pl. Zajca Reka
Pokrovitelj Občina Domžale
Organizatorji
Kulturno društvo Jože Gostič Homec, Društvo prijateljev zagrebške Opere, SNG Opera in balet Ljubljana, Opera HNK Zagreb, Opera HNK Ivana pl. Zajca Reka
Vstopnice za Slavnostni koncert v Kulturnem domu Franca Bernika so v prodaji vsak delavnik od 10.00 do 12.00, ob sredah tudi od 15.00 do 17.00, v upravi ter uro in pol pred začetkom prireditev pri blagajni Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Rezervacije vstopnic po telefonu 01 722 50 50 ali preko elektronske pošte info@kd-domzale.si. Vstopnice za operni večer so v prodaji vsak delavnik od 10.00 do 17.00 ter uro pred predstavo pri blagajni SNG Opera in balet Ljubljana. Rezervacije vstopnic po telefonu 01 24 11 766 ali prek elektronske pošte blagajna@opera.si.Nakup je mogoč tudi prek spleta na www.mojekarte.si. V SNG Opera in balet Ljubljana pripravljajo v okviru opernega večera tudi ogled prenovljene stavbe svojega gledališča. Organiziran bo avtobusni prevoz,in sicer ob 17.30 s Homca v Ljubljano ter po koncu prireditve nazaj na Homec. Za ogled opere Ljubezenski napoj v Operi HNK Zagreb in Manon Lescaut v Operi HNK Ivana pl. Zajca prav tako pripravljamo organiziran ogled s prevozom.
Informacije in prijave po telefonu 040 616 627. www.gosticevi-dnevi.net
24
uredništvo
2. MAREC 20I2
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev, katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča, zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva.
»DeSUS« in g. K. Erjavec, hvala, ne!«
O povolilnih dogajanjih so vsi mediji izčrpno poročali, zato njihovih navedb ne bom ponavljal, saj sta oba naslovnika zanesljivo o njih podrobno seznanjena. Tako kljub pomislekom in zadržkom večine pokrajinskih odborov in klubov ter deloma v samih najvišjih organih stranke in tudi v članstvu je DeSUS in njen predsednik pristal v zdajšnji nenaravni od vseh vetrov zvlečeni koaliciji, strank koristolovcev. Kaj in kako oba iščeta v tej kompaniji? Nam, državljanom, je predobro poznana zdraharska drža le-te tako v času njene opozicije kot v enkrat-kem mandatu, ki so od Demosa dalje pripeljali državo in državljane, kjer smo zdaj. Takšno je tudi zdaj njeno delovanje. Ideološka nasprotja se nadaljujejo (menjava kadrov po vsej sili, nestrokovnost) nasprotovanja reformam - te so zdaj PRIORITETA, poglobitev naveze s klerom. Ali DeSUS in Erjavca ne čudi dejstvo, da Virantova poslanska skupina ne vodi niti enega od matičnih teles v DZ? Veliki upravitelj že ve, kako obvladovati marionete v vladi in v DZ. Npr. imenovanje Ljuba Jasniča, ki je izrazito nasprotoval vstopu, v kabinet vlade. Ali Erjavec res misli, da mu je mandatar tako srčno naklonjen? Za tak odnos je samo en razlog - vsem poznan - že zdaj opotekajoča koalicija brez Virantove liste in DeSUS je povsem oslabljena in razpada. Pa
tudi sam resor zunanjega ministrstva ni bogve kaj atraktiven, saj je tudi v domeni predsednika države
in premiera, kar jima po ustavi in funkciji pripada. In prav ta resor ni bil privlačen nobenemu drugemu
fun
od v koaliciji sodelujočih. Hkrati pa Erjavec sedi v vladni ekipi z ljudmi, izrazito sovražnimi do NOV in njenih socialnih pridobitev. Loči jih samo korak do vzpodbujanja mazaških akcij znotraj in zunaj domovine. Ali pa se to že dogaja! Saj se npr. vsakogar (primer ; Makarovič), ki je izrazil od-
rito svoje prepričanje, obsodi kot sovražni govor. Izrekla pa je svoje stališče in z njim mnogih drugih državljanov. Sicer pa bo cerkev po novem v Italiji obdavčena, prav bi bilo, da tak ukrep zavzame tudi vlada za cerkev na Slovenskem. V intervjuju v Objektivu (priloga Dnevnik), sobota, 11. 2. 2012, je Primož Krašovec, dr. sociologije, povzel stanje duha in razmer z besedami (cit.): »Slabše kot je sedaj v parlamentarnem sistemu ne more biti. Če beremo govore Radovana Žerjava, vidimo, da nižje ne moremo iti.« (konec cit.). Tako izstopi iz DeSUS-a Erjavca naj ne čudijo. Tudi sam sem med njimi. Mi pa že vliva več upanja suvereno vodenje DZ dr. Viran-ta, ki dokazuje, da ne bo podlegel pritiskom, pa tudi zadnja glasovanja, predvsem mlajših in novih poslancev, ki se ne mislijo uklanjati izostreni vrhuški v strankah in glasovati po njihovi volji. Slovenija je v ekonomski krizi in z njo se je treba odločno spoprijeti. Taka tavajoča koalicija, ki ne bo dočakala niti pol mandata, me ne zanima. DeSUS-u pripada veliko bolj vloga v konstruktivni opoziciji, v kateri se bo lahko polno uveljavljal in interese upokojenstva in mnogih mlajših članov medgenera-cij, ki so do zdaj vstopali v stranko. Tej ne želim usode: »DeSUS DANES in nikoli več.« Želim ji polno uspešnost in ustvarjalnost.
Leon Senger, l. r.
Nagrajuje Honda Ambrož
Nagrajenci križanke številka 2, ki prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2011/2012 so: Tatjana Karlovšek, Domžale, Marinka Gavrič, Domžale, Dragica Cimperman, Domžale. Čestitke!
Nagrade tokratne nagradne križanke pa podeljuje Honda Ambrož, ki podarja brezplačni vikend najem vozila Honda Civic,plastično ročko 4 l olja Castrol SLX, plastično ročko 4 l olja Castrol GTX in preventivni pregled vozila z meritvami.
Pravilno izpolnjeno križanko pošljite do srede,14. marca 2012 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
3	1230 Domžale.
Kdo bo razhajkal sodstvo?
Ze takoj na začetku poudarjam, ker kasneje ne bom stalno ponavljal, da v sodstvu vsega vendarle ne gre tlačiti v isti koš, ker bi s tem delal veliko krivico poštenim, marljivim in moralno neoporečnim. Sodstvo je eno od temeljnih vej oblasti, ki bi moralo biti neodvisno in uravnovešeno, a ni ne eno ne drugo. Odvisnost sodstva izhaja iz prejšnjega režima (kaj spet?), ki mu je sodišče streglo s svojo »strokovnostjo«. Od Dachauskih procesov do drugih bolj ali manj politično motiviranih sojenj. Zgodila se je samostojnost Slovenije, a nesmrtne glave, ki so bile dresirane ugajati levaškemu enoumju, so ostale. Posledice tega se manifestirajo v nebo kričočih dvojnih merilih za naše in vaše, v razdvajanju naroda, montira-nih procesih itd. Zakaj »velike ribe« nikoli niso deležne epiloga? Sistem poskrbi, da prave ^lave dobijo v roke prave primere. Če obstaja interes stricev iz ozadja, lahko sodnik naredi proceduralno »napako«, obramba (istih stricev) pa se na to napako sklicuje. Primer pade in zastara. Sodnik pa v ničemer ne odgovarja za svoje »napake«, ker je v svoji »strokovnosti« neodvisen. Tehtnica je razpoznavni znak sodišča, a po ključnem dejavniku je sodišče skrajno neuravnovešeno. Narava je ustvarila + in -, jin in jang, moškega in žensko itd., popolne pare, ki skupaj tvorijo nevtrum, vsak zase pa sta si po energiji, dojemanju, vzgibih, idr. nasprotna. Toda »pravico« delijo skoraj same ženske. Prej boste zadeli na lotu, kot vam bo sodil sodnik. Sodba je ženskega spola, vsebina sodbe pa prežeta z ženskim principom dojemanjem sveta. Že vidim pregreteže, ki bodo to zanikali, češ da morajo delati po črki zakona. Do neke mere je to res, a kaj, ko še dva pravnika isti člen
različno tolmačita. In tudi sodniki imajo vse človeške lastnosti. Ženski princip pravice še posebej nebrzdano udari na plano pri družinskem pravu. Primer: kolegica in bivši mož sta predhodno točno dogovorila vse v zvezi z ločitvijo, preživnino, premoženjem. Na sodišču pa je sodnica kolegico večkrat spodbijala, naj vendar še kaj zahteva, češ, saj ti bom »požegnala«. Podobnih primerov je tisoče, moški pa je pred (u)sodno žensko maščevalnostjo nemočen. Uradna statistika pravi, da se sodni zaostanki zmanjšujejo. Nepoznava-lec bo sklepal, da so sodišča vendarle začela hitreje in boljše delati. Na čigav račun? Na račun upada kakovosti, prelaganja dolžnosti na druge in večjega odpada zaradi proceduralnih napak. Npr. sodnica na prvi stopnji jasno razločevane dokaze tolmači po svoje, seveda napačno in stranko prikrajša za več tisoč evrov. Drugostopenjsko sodišče bi sodničino napako lahko in moralo odpraviti, a pritožbo zavrne, češ da stranka dokazov na prvostopenjskem ni zadosti jasno obrazložila. Na pravnomočno drugostopenjsko skrpucalo pa se ni mogoče pritožiti in zadeva je rešena. Torej je pravica odvisna celo od sodničinega daru za matematiko, od inteligence, pismenosti, prostorske predstave, od družinskih razmer, zadovoljstva in drugih osebnostnih lastnosti. Je dopustno, da je stranka kaznovana zaradi sodničinega hendikepa? Nadaljevanje naslednjič.
Marko Hrovat
ki omogočajo prezimovanje na vrtu prebivajočim živalim. Temu pravim urbana divjina znotraj naselja stanovanjskih hiš.
Ta namerna neurejenost je dobrodošlo življenjsko okolje za vse vrste ptic, tudi za tiste, ki se k nam zatečejo iz mrzlih severnih pokrajin. Poleg celoletnih vrtnih prebivalcev, kot so kosi, velike sinice in plavčki, taščice in poljski vrabci, je krmilni-ca gostišče za gozdne ptice: zelence, ščinkavce, dleska, brgleza, meniščka, sinico dolgorepko, stržka, med njimi
pa sem opazoval tudi samico pinože. soja se je prikradla na vrt samo en-
krat, zadnji snega pa je v sadovnjak privabil brinovko, ki je za nekaj^časa zapustila proti jugu letečojato. Ze tri tedne pa ne videvam velikega detla, ki me je vsak dan pozdravljal z najvišje breze na vrtu. Predstava, ki odtehta tudi očitajoče ripombe na račun neurejenega vrta. udi ta neurejenost ima svoj razlog.
Za DVO Domžale Kamnik Jože Nemec
pTr
DOBRODOŠLA NOVOST JAVNEGA ZAVODA MESTNE LEKARNE
Ptice našega vrta
Po mnenju nekaterih imam zelo zanemarjen vrt. Travo pokosim šele junija, pa potem še enkrat ali dvakrat v letu. Na sadnem drevju počaka zimo
Lekarna Duplica
tudi kakšen sadež, na zelenjavnem vrtu pa nekaj sončnic in jagodičevja. V živi meji je več vrst s plodovi bogatega grmovja in drevja, pod njim pa so zloženi kupi zdrobljenih vejic,
Konec januarja je Javni zavod Mestne lekarne na Duplici na Jakopičevi 21 odprl vrata nove lekarne. S tem so tovrstne storitve močno približali prebivalcem tega dela sosednje občine, hkrati pa pomenijo približanje lekarniških storitev tudi kupcem bližnjih krajev naše občine. Lekarna je odprta od ponedeljka do petka od 8. ure do 19.30, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. JZ Mestne lekarne čestitamo za novo pridobitev, vsem obiskovalcem pa izpolnitev njihovih potreb in veliko prijaznih nasvetov.
T. S.
LEKARNA DOMZALE - NASVET FARMACEVTKE
Kako odpraviti kašelj?
Kaj je kašelj?
Kašelj je eksploziven izdih, ki omogoča odstranjevanje izločkov in tujkov iz dihalnih poti. Kašelj je po eni strani pomemben fiziološki obrambni mehanizem za čiščenje dihalnih poti, po drugi strani pa je bolezenski znak. Kašelj lahko sprožijo prah, vdihani tujki, sluz, cigaretni dim, mraz, bakterijske in virusne okužbe, lahko je posledica živčne napetosti in ne nazadnje stranski učinek nekaterih zdravil.
Delitev kašlja
Glede na čas trajanja delimo kašelj na akutni, subakutni in kronični. O akutnem kašlju govorimo, kadar traja kašelj manj kot tri tedne. Najpogostejši vzrok so virusne okužbe
zgornjih dihal (navaden prehlad, gripa). Subakutni kašelj traja od tri do osem tednov. Kronični pa več kot osem tednov. Glede na prisotnost/ odsotnost izmečka pa ločimo produktiven in neproduktiven kašelj. Neproduktiven ali suh kašelj je kašelj pri katerem ni nobenega izločka. Prisotno je draženje v dihalih, ki sili na nenehno pokašljevanje. Lahko je intenziven in dolgotrajen. Pri produktivnem ali mokrem kašlju je prisoten izmeček. Izmeček je lahko bister, obarvan, gnojen ali neprijetnega vonja. Pri kašljanju lahko občutite, kot da se vam nekaj trga, lušči iz pljuč.
Samozdravljenje z zdravili
Izbira zdravila za samozdravljenje
kašlja je odvisna od tipa kašlja. Za zdravljenje suhega kašlja se uporabljajo antitusiki, ki pomirjajo kašelj. Najpogosteje uporabljena so zdravila rastlinskega izvora s slezom, oz-kolistnim trpotcem ali islandskim lišajem. Sluzi teh rastlin prekrijejo živčne končiče v sluznici ustne votline in žrela ter s tem zmanjšajo njihovo draženje in siljenje na kašelj. Na voljo sta tudi zdravili, ki delujeta zaviralno na center za kašelj v možganih. Pri mokrem kašlju se uporabljajo ekspektoransi, ki pospešujejo in olajšujejo izkašljevanje. Poleg klasičnih zdravil so na voljo rastlinski izdelki z jegličem, vrtnim timijanom in navadnim bršljanom. Samozdravljenje kašlja ni primerno pri otrocih mlajših od enega leta, kadilcih, bolnikih z astmo, KOPB, kroničnim bronhitisom, popuščanjem srca, refluksom. Kadar kašelj traja že več kot tri tedne ali če ste za odpravo kašlja že uporabili zdravilo, dosegljivo brez recepta in v 7 dneh
ni bilo izboljšanja. Če kašelj spremljajo visoka temperatura, bolečina v prsih, zelen ali krvav izmeček, težko dihanje, izguba telesne teže.
Samozdravljenje brez zdravil
Kašelj lahko blažite tudi brez uporabe zdravil. Pitje zadostnih količin tekočine je pomembno pri obeh vrstah kašlja. Pri mokrem kašlju boste na ta način razredčili sluz, ki jo bo lažje izkašljati, pri suhem kašlju pa bodo navlažene dihalne poti in s tem bo zmanjšano draženje. Kašelj je simptom, zaradi katerega v tem letnem času najpogosteje poiščete nasvet v lekarni. Lekarniški farmacevt bo skozi pogovor ugotovil, kakšna je narava kašlja, ocenil resnost težave, priporočil obisk zdravnika ali pa vam svetoval ob samozdravljenju.
Martina Ajd Bežan, mag. farm.
Lekarna Domžale
angleški gledališki režešer (peter, shakespeare)
makedonski nogometaš član milanskega »terja (goran]
dolini,
koroIkem
remont, popravilo
japonska umetnostna drsalka (mao}
nikola tesla
šp. nogom. vratar
apeu poziv
strmi del poti
anton ocvirk
mongolski podložni kan
gl mesto senegala
otoki med aljasko in kamf
japonska tehnika samoobrambe
avtor: grega rihtar
lovna past,
nekd. rimska provinca 00 alp do donave
zbaduivo leposlovno delo
mesto v osredni nalul znano po na-gibajocem se stolpu
NAPRAVA ZASTERI-UZIRANJE
lucua polavder
mesto vjz. francui
vrhunski športnik
strast, poželenje
predkupna pravica titanov mineral
PRiSTANl-
SÍEVJV. šPANin
nekdanji avstrijski
smuí (mario)
hrvaški operni pevec
ameriška atletinja devers
ameriški igralec hanks
tanko, brušeno steklo iiuenje
kov za tekmo
vzdevek balo-narja slavka sorna
vergd-ov ep
N^ značilna pokrajina
vesousko plovilo
glista lasnica
rimska boginja uubezni
ameriški pevec lopez
auce cooper
nosilec glave
nogometaš omladič
operni pevec darian
del knjige
politično
¡Se
odučna norveška
SMUČARSKA TEKAČICA BJORGEN
alpski smučar aommy)
ameriški satirik buchwald svečenica bog. veste
ruska igralka savina
srednje hiter konjski hod
kdor sedrzi diete
okusna morska riba
opatija na bavarskem
bosanski kralj iz začetka 15. stoletja (stjepan)
gogouev literarni
POMOČ: AIKIDO-japonska tehnika samoobrambe, ANATAS-titanov mineral, ETTAL-opatija na Bavarskem, RASTLINOSLOVEC-botanik, RETRAKT-predkupna pravica, SATIRA-zbadljivo leposlovno delo, VESTALKA-svečenica boginje Veste, VRAT-nosilec glave
2. MAREC 20I2
objave
25
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote
Sklep o določitvi volišč in območij volišč
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, 25. marca 2012
VOLIŠČE 4.10.01 -OSNOVNA ŠOLA DOB I. Šolska ulica 7, Dob
Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št.1, Ljubljanska cesta št.1,
2,	2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5,
Gorjuša in Turnše.
VOLIŠČE 4.10.02 -OSNOVNA ŠOLA DOB II. Šolska ulica 7, Dob
Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen št.1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št.1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1,
3,	3a in 5,
Cešenik in Želodnik.
VOLIŠČE 4.10.03 -DOM KRAJANOV V ŽEJAH Žeje 10
Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje.
VOLIŠČE 4.10.04 -OSNOVNA ŠOLA KRTINA Krtina 41
Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico.
VOLIŠČE 4.10.05 -GASILSKI DOM HOMEC Bolkova ulica 46, Homec
Homec: I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in
3,	Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a.
Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica.
VOLIŠČE 4.10.06 -OSNOVNA ŠOLA IHAN I Šolska ulica 5, Ihan
Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarjeva ulica, Dri-nova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Selo pri Ihanu.
VOLIŠČE 4.10.07 -OSNOVNA ŠOLA IHAN II Šolska ulica 5, Ihan
Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova.
VOLIŠČE 4.10.08 -SAMOSTAN MALA LOKA Mala Loka 8 Bišče in Mala Loka.
VOLIŠČE 4.10.09 -GASILSKI DOM DOMŽALE Savska cesta 2, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št.: 1, 2, 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št. : 2,
4,	6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka.
VOLIŠČE 4.10.10 -AMD DOMŽALE Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št.: 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.11 -GASILSKI DOM ŠTUDA Študljanska 86, Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica,
Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9,Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavel pri Domžalah.
VOLIŠČE 4.10.12 -KULTURNI DOM RADOMLJE I Prešernova cesta 43, Radomlje Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št. 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Ope-karniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata.
VOLIŠČE 4.10.13 -KULTURNI DOM RADOMLJE II Prešernova cesta 43, Radomlje Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mli-narska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Derma-stijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica. Škrjančevo.
VOLIŠČE 4.10.14 -GASILSKI DOM ROVA Žiška c. 10, Rova
Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hra-stičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče.
VOLIŠČE 4.10.15 -DELAVSKI DOM VIR I Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a,
13,	14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a,
27,	28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št.10a in Zoisova ulica št. 1a, 3, 4, 6, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a, 45b in 51. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.16 -DELAVSKI DOM VIR II Šaranovičeva cesta 19, Vir
Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št. 10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13,
14,	14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27,
28,	31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a. Podrečje.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.17 -VRTECPALČEKVIR Hubadova ulica 15, Vir
Vir: Bukovčeva ulica št.: 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št.: 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.18 -KOLIČEVO KARTON d.o.o. UPRAVA
Papirniška cesta 1, Vir Količevo,
Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št : 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Val-vazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žni-daršičeva ulica.
VOLIŠČE 4.10.19 -PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA Krašnja 14 A, Lukovica Kompolje, Koreno, Krajno Brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo in Žirovše.
VOLIŠČE 4.10.20 -KULTURNI DOM LUKOVICA Stari trg 1
Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Ma-klenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška ce sta in Koseskega cesta. Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Preserje pri Lukovici, Spodnje
Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče.
VOLIŠČE 4.10.21 -KULTURNI DOM ANTONA MARTINA SLOMŠKA Veidrov trg 4, Šentvid pri Lukovici
Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.22 -PRI AMALIJI DOBRŠEK Rafolče 32,
Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje.
VOLIŠČE 4.10.23 -ŠPORTNO DRUŠTVO ZLATO POLJE Podgora pri Zlatem polju 1,
Brezovica pri Zlatem Polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem Polju, Preserje pri Zlatem Polju, Trnovče in Zlato Polje.
VOLIŠČE 4.10.24 -PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA Blagovica 33, Blagovica. Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.25 -
ŠOLA ČEŠNJICE
Češnjice 9, Blagovica
Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in
Selce.
VOLIŠČE 4.10.26 -GASILSKI DOM TROJANE Trojane 35,
Brš enovica, Gorenje, Hribi, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Trojane, Učak, VZideh in Za-vrh pri Trojanah.
VOLIŠČE 4.10.27 -KULTURNI DOM MORAVČE Vegova 9, Moravče
Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode in Vegova ulica.
Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.28 -
GOSTILNA NAD LOGOM
MORAVČE
Cesta heroja Vasje 13,
Moravče
Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in Masljeva cesta.
Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava.
VOLIŠČE 4.10.29 -
PRI URANKARJU
Gabrje pod Limbarsko goro 6
Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik,
Limbarska gora, Mošenik, Ples ves, razen
št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.30 -PRI FRANCU MAJDIČU Negastrn 8
Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska priMo-ravčah in Vinje pri Moravčah.
VOLIŠČE 4.10.31 -ZADRUŽNI DOM KRAŠCE Krašce 2
Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica in Sv. Andrej.
VOLIŠČE 4.10.32 -GASILSKI DOM PEČE Peče 50
Križate, Peče, Gora pri Pečah, Ples št. 8 in
9,	Podgorica pri Pečah, Pretrž in Zgornje Koseze.
VOLIŠČE 4.10.33 -DOM KRAJANOV HRIB Hrib nad Ribčami 7 Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah in Zgornji Prekar.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.34 -KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE PRI MORAVČAH Vrhpolje pri Moravčah 14, Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javorši-ca, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica in Zgornji Tuštanj.
REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA
10.	VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 042-3/2012 Datum: 22. 2. 2012
VOLIŠČE 4.10. 901 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.10.970 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Volišče je dostopno invalidom.
PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Peter Golob, univ. dipl. prav.
Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
Sklep o določitvi volišč in območij volišč
za izvedbo zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo, 25. marca 2012
VOLIŠČE 4.11.01 -SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Ljubljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška cesta št.: 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta št.: 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118 , 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136, 138 in 140, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodo-pivčeva ulica in Župančičeva ulica št.: 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.02 -GALERIJA D OMŽALE Mestni trg 1, Domžale Domžale: Karantanska cesta št.: 1, 3, 5 in 13, Ljubljanska cesta št : 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobo-dova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta št.: 1, 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 5, 7, 8, 9, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica št : 1, 3, 5, 7, 9 in 11. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.03 -OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica št.: 1a, 1b, 1c, 1d, 1e, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 13, 15, 17 in 19 in Slamnikarska cesta št : 2, 4 in 6.
VOLIŠČE 4.11.04 -OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Gregorčičeva ulica št.: 1, 3, 5 in 7, Miklošičeva ulica št.: 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c in 4d in Slamnikarska cesta št : 17, 19 in 20.
VOLIŠČE 4.11.05 -
OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE
III
Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 7; Ješe-tova ulica, Ljubljanska cesta št.: 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Miklošičeva ulica št. 35, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamni-karska cesta št. : 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica.
VOLIŠČE 4.11.06 -OSNOVNA ŠOLA RODICA Kettejeva ulica 13, Domžale Domžale: Adamičeva ulica, Berni-kova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarjeva ulica št. 15, Jar-čeva ulica št.: 1, 2, 7, 12, 12a, 13, 18 in 23, Kettejeva ulica št.: 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska c. 150 in 151, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica št.: 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.07 -
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE
GIMNAZIJA
Cesta talcev 12, Domžale
Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška
ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico
in Šumberška cesta.
VOLIŠČE 4.11.08 -ČISTILNI SERVIS (ZOREC) Depala vas 5 Depala vas.
VOLIŠČE 4.11.09 ZSČ DOMŽALE
Ljubljanska 36, Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od št. 1 do 46 ter št.: 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Tabor št.: 6, 6a, 8, 12, 16, 17, 18 in 19, Taborska cesta št.: 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.10 -DRUŠTVO LIPA DOMŽALE Ljubljanska 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica št: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen št.: 1, 2,
3,	4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta št.: 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67 in 67a, Masarykova ulica vsa, razen št.: 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor št.: 1, 2, 3, 3a,
4,	5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta št.: 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta.
VOLIŠČE 4.11.11 -VARNOST LJUBLJANA d.d. PE DOMŽALE Ljubljanska 68, Domžale Domžale: Kamniška cesta št.: 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9 in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta št.: 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a in 92 in Masljeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.12 -OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ Dragomelj 180, Dragomelj in Pšata.
VOLIŠČE 4.11.13 -OSNOVNA ŠOLAJARŠE Šolska 1a, Spodnje Jarše Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta št.: 15, 17 in 19, Kettejeva ulica št.: 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica št.: 18,
19,	20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Per-kova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica.
Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta št. 2, Prežihova ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica in Šubljeva ulica.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.14 -GASILSKI DOM SRED. JARŠE, Jarška cesta 37, Srednje Jarše
Srednje Jarše: Čevljarska ulica, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta, Kamniška cesta, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ruči-gajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica.
Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta, Krožna cesta, Preser-ska cesta, Puhova ulica in Rusjanova ulica.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.15 -OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH
Pelechova 83, Preserje pri Radomljah Preserje pri Radomljah: VI. ulica, VII. ulica-del od št. 1 do 14, razen št. 13, VIII. ulica št.: 1, 2, 3, 22 in 30, Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Stare-tova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od št. 1 do 27, ter št. 27a, 27b, 27c, 27f, 28a, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55 in 56.
VOLIŠČE 4.11.16 -OSNOVNA ŠOLA TRZIN, I Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Ljubljanska cesta št.:
I,	2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 9, 10,
II,	12, 12a, 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, 13e, 13f, 13g in 14, Mengeška cesta in Za hribom št.: 6, 7,
8,	8a, 9, 9a, 10, 11, 11a, 11b, 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 18, 19,
20,	22, 26, 28, 30 in 36.
VOLIŠČE 4.11.17 -OSNOVNA ŠOLA TRZIN, II Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica št. 5, Košakova ulica št. 1 in 2, Ljubljanska cesta št.: 15, 16, 16a, 18, 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica vsa, razen št.: 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger št.: 5, 7,
9,	11, 13, 15 in 17, Partizanska ulica št.: 1, 4, 6, 8, 10, 11, 12, 14, 16, 18, 20, 21 in 26, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Rašiške čete vsa, razen št.: 1, 5 in 5a, Vegova ulica, Za hribom št.: 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva ulica.
VOLIŠČE 4.11.18 -OSNOVNA ŠOLA TRZIN, III Mengeška cesta 7b, Trzin
Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Brezovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Mlakarjeva ulica št.: 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Motnica, Ljubljanska cesta št.: 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 48, 49, 50, 51 51a, 52a in 55, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, Špruha, Trdinova ulica, Ulica Bratov Kotar, Ulica Ra-šiške čete št.: 1, 5 in 5a in Zorkova ulica.
VOLIŠČE 4.11.19 -GASILSKI DOM TOPOLE Topole 21,
Topole
VOLIŠČE 4.11.20 -OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ I Š olska ulica 11, Mengeš Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg 8 in 9, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta vsa, razen št.: 2a, 2b in 2c, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Staretova ulica, Steletova ulica, Sve-tčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Ve-selovo nabrežje, Zavrti št.: 45 in 47 in Zupanova ulica.
VOLIŠČE 4.11.21-OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ II Šolska ulica 11, Mengeš
Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Glavni trg ves, razen št.: 8, 9, 13, 15 in 17, Janševa ulica, Jarška cesta, Kersnikova ulica, Linhartova cesta št. 33, Mehletova ulica, Ogrinovo, Slamnikarska ulica št.: 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 13a, 15, 17, 19, in 21, Slovenska cesta od št. 1 do 57, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Trdinov trg št. 18 in Zavrti od št. 1 do 32 in št. 34.
VOLIŠČE 4.11.22 -DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavni trg št. 13, 15 in 17, Kolodvorska cesta št.: 2a, 2b in 2c, Levčeva ulica, Slamnikarska ulica št.: 2, 2a, 4, 6, 8, 10, 12, 14 in Zavrti št.: 33, 35, 36, 3, 39, 41 in 43. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.23 -GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I Trdinov trg 8, Mengeš
Mengeš: Dalmatinova ulica, Glasbilar-ska ulica, Grobeljska cesta vsa razen št. 100, Jelovškova ulica št : 2, 2a, 11, 13 in
15,	Linhartova cesta št. 24, Liparjeva cesta št.: 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 9, 11, 13 in 15, Slovenska cesta št.: 38a, 40, 42, 44, 46, 48, 50, 52, 59, 61, 63, 65 in 67, Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg ves, razen št. 18, Trubarjeva ulica št.: 4, 6 in 8, Vodnikova ulica in Zoranina ulica.
VOLIŠČE 4.11.24 -GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II Trdinov trg 8, Mengeš
Mengeš: Baragova ulica, Cankarjeva ulica št. : 2, 4, 6, 8, 8a, 10, 12, 14,
16,	16a, 16b, 18, 21 in 23, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelovškova ulica vsa, razen št.: 2, 2a, 11, 13 in 15, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta št.:
I,	1a, 2, 2a, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20 in 22, Liparjeva cesta št.: 8, 10, 12, 14, 16, 16a, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 22a, 22b, 22e, 22f, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 32a, 33, 34, 35, 36, 38, 40 in 60, Muljava, Pristava, Rašiška cesta,
Ropretova cesta, Slovenska cesta št.: 54, 56, 56c, 56d, 58, 60, 60b, 62, 64, 66, 68, 70, 72, 74, 76 in 78 in Trubarjeva ulica št.: 1, 3, 5, 7, 9 in 11.
VOLIŠČE 4.11.25 -VRTEC SONČEK Zoranina 5, Mengeš Mengeš: Cankarjeva ulica št.: 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17 in 19, Grobeljska cesta št. 100, Hribarjeva ulica, Liparjeva cesta št.: 37, 39, 41, 43, 45, 47, 49, 51, 53, 55, 57, 65, 66 in 70, Maistrova ulica, Murnova ulica, Slomškova ulica, Slovenska cesta št.: 69, 71, 73, 75, 77, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 90, 92, 94, 96, Ulica dr. Zajca in Za-družniška ulica. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.26 -GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU
Gasilska cesta 46, Loka pri Mengšu Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato.
Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4.11.27 -KMEČKI TURIZEM BLAŽ Dobeno 9, Dobeno Dobeno
VOLIŠČE 4. 11.901 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Predčasno glasovanje. Volišče je dostopno invalidom.
VOLIŠČE 4. 11.970 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale
Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja.
REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA
II.	VOLILNEGA OKRAJA 4. VOLILNE ENOTE
Številka: 042-4/2012 Datum: 22. 2. 2012
NAMESTNIK PREDSEDNICE OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Marko VRESK, univ. dipl. prav.
26
objave
2. MAREC 20I2
Mali oglasi
od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d. o. o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. GSM 040/414-141.
Ugodni TAXI prevozi! Domžale - Ljubljana (12 EUR), Domžale - letališče Brnik (15 EUR). http:// www.taxikamnik.si GSM: 031/713421. BALTAZARS E. Stankovič s. p., Pot 27. julija 3,1241 Kamnik.
ŠIVALNI STROJI;
servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s. p., Slamnikarska 3 b, Domžale. GSM: 041/920-149
Inštrukcije matematike in fizike v
centru Domžal. GSM: 031/504-357
Izdelava ostrešij, kozolcev, vrtnih ut, nadstreškov, prekrivanje streh.
Tesarstvo Jure Mlakar s. p., GSM: 031/448-053
TAXI PREVOZI!
GSM: 051/848-761
Matija Zibelnik s. p., Zavrti 5, 1234
Mengeš
Za starejšo, delno pokretno žensko, iščemo gospo za nego in gospodinjstvo. Nudimo stanovanje, hrano in plačilo po dogovoru. GSM: 040/215-310, v večernih urah
Iščeva pomoč pri usposabljanju računalništva za dve starejši osebi na najinem domu. E-mail: ivanako-kalj@siol.net
Inštrukcije matematike in fizike za OŠ, SŠ in GIM na vašem domu. GSM 040/168-454
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v januarju in februarju 2012
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
Černivec Alojzij, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
Srček d.o.o., Lukovica	vse vrste kruha, testenin, slaščic in peciva	*
Globočnik Dušan, Radomlje	suhomesnati izdelki (salame, klobase, pršut, bržole, krvavice, pečenice, zaselka, ocvirki)	*
Zavod Jerman, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, pečenice	*
Loboda Štefi, Domžale	različne vrste zelenjave	*
VI-JA d.o.o., Žalec	sveče	*
Svetlin Nada in Viktor, Domžale	ekološki medeni izdelki	*
Kmetija - sirarna Bogataj, Gorenja vas	mleko, fermentirani mlečni izdelki, skuta, siri	*
Žmavc Anton, Bočna, Gornji Grad	med in medeni izdelki	*
Svetek Franc, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, jabolni sok, kislo zelje, repa in kisle glave iz lastne pridelave	torki, srede, petki, sobote
Bohinjec Jamnik Dragica, Kamnik	zelenjavne in okrasne sadike, semena in plodovi	vsi dnevi
Tomažin Vinko, Straža pri Raki	vino Cviček	petki
Ribnikar Dušan, Nasovče, Komenda	različne vrste zelenjave	sobote
Hauptman Martin, Šmartno pri Litiji	različne vrste zelenjave	sobote
Erklavec Valentin, Domžale	različne vrste zelenjave	vsi dnevi
Ocvirk Petra s.p., Laško	različne vrste nogavic	prva sobota v mesecu
Sašo Žaljec s.p., Domžale	nagrobne sveče, nagrobne elektronske, sveče, dekorativne sveče in dišeče sveče	petki, sobote
Opomba: Prodajalci z oznako * imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora		
Steklina - rabies
Steklina je virusna bolezen, ki jo povzroča Lyssa virus iz družine Rhabdoviridae in povzroča vnetje centralnega živčnega sistema. Bolezen se prenaša preko ugriza okužene živali, ki virus izloča s slino, možna pa je tudi okužba z neposrednim stikom poškodovane, opraskane kože ali sluznice s slino, pa tudi s cerebrospinalno tekočino ali živčnim tkivom. Spada med zoonoze, kar pomeni, da se prenaša iz živali na ljudi. Glavni prenašalci bolezni so mesojedi in cibetovke ter tudi netopirji. Klinični znaki so lahko pri posameznih vrstah živali različni, večinoma pa se pojavljajo: spremembe v obnašanju, anoreksija, strah pred ljudmi, umikanje v samoto, razdražljivost, agresivnost, fotofobija, krči, nezmožnost požiranja, slinjenje in penjenje okoli ust, paraliza telesa in posledično smrt. Steklina je bolezen, ki je neozdravljiva in po pojavu kliničnih znakov vedno vodi v smrt. Razširjena je po celem svetu, edina prava zaščita pa je cepljenje. V Sloveniji je večina primerov stekline ugotovljena pri lisicah, zato se divje živali cepi z odmetavanjem peroralnih vab iz letal na gozdni rob spomladi in jeseni. Psi morajo biti po Pravilniku o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline-Rabies (Lyssa) (UL RS, št. 139/06) cepljeni proti steklini prvič pri treh mesecih starosti, nato pa se cepljenje obnavlja vsako leto. Tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale d. o. o. izvajali cepljenje psov proti steklini na terenu, zato vas obveščamo o razporedu cepljenja v vašem občinskem glasilu in na naši spletni strani www.veterinarski-dom.si.
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d. o. o. Ihanska cesta 19 a, Zaboršt 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu v občini Domžale.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI PETEK, 16. 3. 2012
9.00-9.30 Vir 9.45-10.15 Količevo 10.30-10.45 Češenik 11.15-12.15 Dob 12.30-13.15 Žeje - Sv. Trojica SOBOTA, 17. 3. 2012 9.00-9.30 Nožice 9.45-10.15 Homec 10.25-11.00 Preserje 11.15-12.00 Radomlje 12.15-12.45 Rova 13.00-13.30 Dolenje 13.50-14.45 Jarše PONEDELJEK, 19. 3. 2012 9.00-9.45 Dragomelj 10.00-10.45 Pšata 11.00-11.45 Selo pri Ihanu 12.00-12.45 Ihan TOREK, 20. 3. 2012 8.00-8.45 Krtina	pri Francu Simonu, Krtina 37
9.00-9.30 Zalog pod Sv. Trojico pri Vinku Kepcu, Zalog 5 9.50-10.45 Študa	pri Gasilskem domu
11.00-11.30 Depala vas	pri Pavovcu, Depala vas 16
11.45-12.30 Domžale	Veterinarski dom Domžale, Ihanska
cesta 19a, Zaboršt
Cepljenje psov za zamudnike je na krajih in mestih kot v rednem cepljenju.
PONEDELJEK, 26. 3. 2012
13.30 Nožice	15.30 Količevo
14.00 Homec	16.00 Dob
14.30 Rova	16.30 Jarše
15.00 Radomlje	17.00 Domžale TOREK, 27. 3. 2012 12.00 Krtina 12.30 Ihan
pri Krajevni skupnosti pri Centru požarne varnosti pri Janezu Gaberšku pri Krajevni skupnosti pri Gasilskem domu
pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28
pri Gasilskem domu
pri Alojzu Černivcu, Kamniška 36
pri Krajevni skupnosti
pri Gasilskem domu
pri Marku Zalazniku, Dolenje 4
pri Gasilskem domu
pri Lukanovih, Dragomelj pri Luku Mivšku, Pšata 36 pri Mihaeli Flerin, Selo pri Ihanu 1 pri Gasilskem domu
13.00 Selo p. Ihanu 13.15 Pšata 13.30 Dragomelj
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov »POTNI LIST - MODRA IZKAZNICA«.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice SE NE SMEJO CEPITI, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev. Ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom, ZAtO S SEBOJ PRINESITE enotno matično številko (EMSO) LASTNIKA PSA. Stroški cepljenja znašajo 31,42 EUR. Ob prvem cepljenju se k tem prištejejo še stroški označitve, izdaje potnega lista in registracije v znesku 29,90 EUR.
Posamezno cepljenjeje v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, IHANSKA CESTA 19 a, ZABORŠT, vsak delavnik med 7. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro.
V spomin
France Cerar
Na radomeljskem pokopališču smo se 26. januarja poslovili od Franceta Cerarja, ustanovnega člana Foto, kino in video kluba Mavrica. Skoraj 43 let je bil pobudnik, ustvarjalec, podpornik in izvajalec dejavnosti, ki so ime in ugled radomeljskega društva ponesla tudi v Evropo in svet; dejavnosti, ki so se iz sveta vračale nagrajene z medaljami, priznanji, ustnimi pohvalami in poročili v tujih jezikih. Na začetku se je v društvu vključeval v fotografsko dejavnost in, zavedajoč se pomena kakovostnega
fotografiranja, pripravo tečajev, ki sta aj^rej mojster Majhenič in profesor Bukovec, nato pa dolgi
desetletji mednarodno uv fotograf, umetnik, pedagog, praktik in teoretik Vlastja Simončič. Z rastjo Mavrice, ki je postala pred štirimi desetletji vodilno slovensko društvo za izvedbo filmskih festivalov in fotografskih razstav, pa se je vse bolj predajal organizacijskim nalogam. V njegovih rokah sta bila zasnova in končna izvedba, v kateri so bili vedno biseri: vabila, plakati, nadcestni transparenti, scenska podoba odra in krona vsega - katalogi, ki jih je France oblikoval s predanostjo, strokovno natančnostjo, veščo postavitvijo in razporeditvijo besedila in slik ter izbrušenim in pomensko bogatim jezikom.
France se je rodil 1. ojctobra 1927 v kmečki družini na Škrjančevem. Njegova poklicna pot je bila prepojena z duhom in vonjem po papirju, svincu in tiskarskih barvah. Začel je kot črkostavec v Slatnarjevi tiskarni v Kamniku in v Ljudski pravici v Ljubljani. Od leta 1949 do 1988 je delal v Tiskarni Tone Tomšič v Ljubljani, najprej kot črkostavec, meter, grafični mojster in grafični tehnik, od 1971 pa kot korektor-revizor ter tehnolog. Urejal je sindikalno glasilo Petit na petit.
Vsestransko je bil dejaven, srce pa mu je vedno najmočneje bilo za slovensko besedo. V slovenskih časopisih je pisal o rabi in bogastvu slovenskega jezika, bil je redni pisec tako v
Glasilu Grafičar kot v glasilu občine )omžale Slamnik, kjer je bil tudi član uredniškega odbora. Raziskoval in popisoval je lokalno zgodovino. Stanetu Stražarju je bil v veliko strokovno, tehnično in jezikovno pomoč pri nastajanju kronik naših krajev. Napisal je številne pesmi - dogodni-ce, ki jih je izdal v samozaložbi. Napisal je tudi knjigo Ob Radomeljski mlinščici.
Nekaj svojih »Gutenbergovskih« verzov je prebral tudi na slovesnem odprtju tiskarskega oddelka v Bistri pri Vrhniki, ki ga je pomagal soustvarjati. Tehniškemu muzeju Slovenije je za tiskarsko zbirko podaril predmete in prispeval številne koristne predloge pri ustvarjanju zbirke. Po odprtju zbirke je od leta 2007 do 2010 obiskovalcem na občasnih nedeljskih demonstracijah z veliko predanostjo in ljubeznijo do tiskarske umetnosti predstavljal delo ročnega stavca v času pred digitalno dobo in tako posredoval svoje bogato znanje občinstvu. Predavanja so vedno prerasla v prisrčna srečanja priznanega grafičnega mojstra z muzejskimi obiskovalci vseh starosti, pa tudi z grafi-
čarji, nekdanjimi sode avci in sošolci. ole
uspehe drugih krajevnih društvih.
Poleg Mavrice je bil vpet tudi vnih
Igral je v ljudskih igrah in dramah. Bil je med pobudniki za ustanovitev moškega pevskega zbora, kjer je 40 let pel drugi tenor. Vse življenje pa je bil gasilec, dejaven ob požarih, na tekmovanjih, pri gradnji gasilskega doma in ustvarjanju zbornika o 70-letnici gasilskega društva. Zato se ga bomo spoštljivo spominjali tako v našem društvu kot v krajih in organizacijah, ki jih je bogatil s svojimi mnogoterimi sposobnostmi in nadarjenostjo.
FKVK Mavrica
Tiho skromno si živela tako tudi si življenje imela, zdaj rešena si vseh bolečin, a za tabo, bo ostal le spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenila v 79. letu naša sestra, teta in svakinja
Helena Cerar
iz Domžal, SimonaJenka
Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom. Gospodu župniku Janezu Šimencu in Mari Vilar za lepe besede in zapete pesmi. Vsem hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete
Marinke Černivec
rojene Šarc, po domače Tišlarjeve Marinke iz Nožic
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Društvu podeželskih žena Domžale za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove za svete maše. Še posebej se zahvaljujemo reševalcem ZD Domžale in osebju Nevrološke klinike v Ljubljani za trud pri reševanju njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Lojzetu Hostniku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Vrbančič ter pevcem bratov Zupan iz Tržiča za čudovito petje. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot na pokopališče na Homcu.
Vsi njeni
S^MMIK 2. MAREC 20I2	objave	27
		
Minilo je 20. let, odkar te več ni med nami.
V	naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V	SPOMIN
Tomažu Homarju
Iz Zaboršta pri Domžalah
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
Ferdinand Pliberšek
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, lovskim družinam, vojnim veteranom, vsem društvom, sodelavcem in znancem, za vso darovano cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Milojka in hčeri z družinami, mama Nada ter vsi njegovi
Bolečina se ne da skriti, pa tudi solze utajiti le našega Janija nihče ne more več vrniti.
V SPOMIN
3.3.2012 bodo minila štiri žalostna leta odkar ni več med nami dragega
Janija Inkreta
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te.
Vsi tvoji
Prazen dom je in dvorišče,naše oko zamen te išče. Ni več tvojega smehljaja,le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je tiho zapustil dragi oče, stari ata, pradedek, brat, stric in tast
Janez Mihelčič
iz Vira, Bukovčeva 1
Iz vsega srca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in mašne darove. Iskrena hvala g. župniku Jožetu Tomšiču za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in pogrebni službi Vrbančič. Zahvala tudi kolektivoma Kovinoplastike Piskar in Mapis. Sin Marjan z družino
Vsak človek je zase svet čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček)
V SPOMIN
Franc Marinič
(1920 - 2002)
Deset let je minilo, odkar si za vedno zatisnil oči. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
IN MEMORIAM
Edu
Z večerom si se poslovil, rekoč saj jutri spet na srečanje, z nočjo v jutro si se poslovil za večno, bog ve kako in kaj, zaspal si vekomaj, besede tvoje srčno klene, vedre ne zbudi jih več med besede, a vedi ostajaš v spominih naših vekomaj!
Leon in tvoj krog znanstva
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 87. letu sklenila mama, sestra, babica in prababica
Cecilija Urbanija
rojena Rogelj, iz Vira, Umekova 8
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Tomšiču in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču. Hvala zdravnici M. Zajc Kraševec, sestri in patronažni sestri Miri za pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi gospe Karmen za pomoč na domu.
Vsi njeni
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil naš dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj
Gašper Pirc
iz Goričice pri Ihanu
Iskrena hvala vsem za besede tolažbe, izraze sožalja, darovane sveče, cvetje, sv. maše in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo ihanskim cerkvenim pevkam in župniku Andreju Pozniču za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič, cvetličarni Slovnik, sosedom, prijateljem, Katji za lep govor ob slovesu, sorodnikom, nekdanjim sošolcem, znancem, družbi Tosama, sodelavkam in sodelavcem iz Mikalnice, nekdanjim sodelavcem podjetja Trak, sodelavcem podjetja Lip Radomlje in vsem, ki ste našega Gašperja pospremili na njegovi zadnji poti.
Pogrešamo te! Vsi njegovi
V SPOMIN
23. februarja je minilo 10 let odkar nas je zapustila draga žena, mami, sestra in teta
Silva Perovšek
iz Nožic, Gostičeva 49a
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in se jo spominjate.
Za njo žalujemo vsi njeni.
ZAHVALA
Januarja je minilo 15. leto odkar smo se poslovili od
Feliksa Peterka
in le nekaj dni pred žalostno obletnico se mu je v večnost pridružila še naša draga mami
Minka Peterka
Hvala vsem za izrečena sožalja in hvala vsem, ki se ju spominjate. Oba neizmerno pogrešamo.
Robi in Nevenka
4-v
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. solza, žalost, bolečina te ni zbudila, ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 46. letu starosti sklenila naša draga mamica, babica, sestra in teta
Jožica Keržan
rojena Kocjančič, iz Zaboršta, Krumperška40
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala gre tudi gospe Pavli za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb s sveto mašo ter pogrebnemu zavodu Vrbančič. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni
Srce je omedlelo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 88. letu starosti je zaspala naša sestra in teta
Angelca Kovač
iz Domžal
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Hvala ga. Olgi za poslovilne besede v imenu Turističnega društva Domžale. Hvala g. župniku in g. Antonu Štruklju za lepo opravljen obred, gasilcem Stob-Depala vas, ga. Mari Vilar in njenim pevkam, narodnim nošam, pevcem Krt, pogrebni službi Vrbančič ter vsem ki ste se v velikem številu poslovili od nje in jo pospremili k večnemu počitku.
Vsi njeni
Ne, ni umrl,
oči le častne je zaprl,
da se po trudu in boju
oddahne v blaženem spokoju.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in tast.
Edvard Koderman
Srednje Gameljne 34A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvala PGD Gameljne za poslovilne besede ob grobu in izvedbo pogreba, hvala tudi ostalim društvom, ki ste ga častno pospremili na zadnji poti. Zahvala župnikoma g. Avseniku in g. Čižmanu za tolažilne besede in opravljen obred. Hvala vsem zdravstvenim ustanovam in domu upokojencev Domžale, ki ste mu lajšali zadnja leta življenja. Hvala pevcem
za zapete žalostinke in hvala trobentaču za odigrano tišino. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranite ga v lepem in trajnem spominu. Pogrešamo ga.
Vsi njegovi
Veš mami,
na tvoj vrt je pomlad prišla, sedla je na rožna tla, sprašuje nas, kje si ti, in joka, joka, ker te ni!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi moje zlate mami,
Ivanke Grm
z Vira, Zrinjskega ulica 9
se iskreno zahvaljujem osebju nevrološke klinike, pogrebni službi Vrbančič, našemu dragemu sorodniku, gospodu župniku Francu Godcu, in gospodu župniku Jožetu Tomšiču, za lepo pogrebno mašo in obred, našim dragim sosedom iz ulice, Društvu upokojencev Vir, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radi in mojim sodelavcem Radia HIT.
Hvala vsem za vsak ljubeč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, hvala za vsako iskreno besedo v tolažbo. Hvala vam za spremstvo na njeni zadnji zemeljski poti, darovano cvetje, sveče in maše.
Hčerka Breda z družino in njen Jaka
ZAHVALA
V 85. letu je za vedno zaspala naša babi
Anica Gale
iz Domžal, Prešernova ulica 34
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani in sočustvovali z nami ob boleči izgubi. Hvala za vse tople in sočutne objeme, iskrene besede tolažbe in ljubeče tolažilne stiske rok. Posebej hvala Darinki za sočutje in pomoč ter sodelavcem podjetja Sij d. o. o., Domžale za razumevanje in podporo.
Lepa hvala tudi patronažni sestri Romani, osebju in zdravnikom UKC Travmatološke klinike in Negovalne bolnišnice Ljubljana, posebej pa osebju Doma počitka Mengeš, enota Trzin za vso skrb, nego in besede vzpodbude v zadnjih mesecih njenega življenja. Hvala tudi Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred.
Vsem še enkrat prav iskrena hvala!
V imenu žalujočih
28
slamnik
2. MAREC 20I2
Visoka kakovost bivanja v sodobnem in energetsko varčnem objektu v Domžalah
Družba IMP, d.d. iz Ljubljane zaključuje gradnjo 16.500,00 m2 velikega objekta, medgeneracijskega centra Bistrica v Domžalah. V objektu bo poleg 82 oskrbovanih stanovanj še 69 sob institucionalnega varstva, dnevni varstveni center, center za družbene dejavnosti, lokali z različnimi tržnimi dejavnostmi in 116 parkirnih mest v kletni etaži.
Skrb za trajnostni razvoj in minimalno obremenjevanje okolja ter energetsko učinkovita gradnja so trendi sodobnega časa, česar se zaveda tudi investitor. Zato je bilo pri načrtovanju in gradnji takšnega objekta varčevanje z energijo eden glavnih ciljev. To pomeni,
da hiša za ogrevanje in hlajenje, pripravo tople sanitarne vode in prezračevanje porabi čim manj energije. Stroški energije po vsem svetu že dolgo naraščajo in cilj je bil znatni prihranek, kar je velikega pomena za uporabnika. Zaradi zahtev, ki jih je potrebno izpolniti pri takšni gradnji, je priprava projekta toliko pomembnejša. Zato so že od idejne zasnove dalje sodelovali arhitekt, projektant strojnih in električnih inštalacij, strokovnjak za gradbeno fiziko ter graditelj. Arhitektura objekta je zelo kompaktna, kar pomeni da ima čim manj izstopajočih delov, je optimalno orientirana, dopolnjuje pa jo tudi ravna
Pri odločanju o izgradnji MGC Bistrica je investitor zasledoval tri ključne cilje:
•	sodoben program centra z bogato vsebino,
•	energetsko učinkovitost z uporabo obnovljivih virov energije,
•	z nizkimi obratovalnimi stroški omogočiti široki množici bivanje v centru.
streha s 40 cm izolacije. Oskrbovana stanovanja so od 2. do 6. nadstropja, od tega jih je polovica obrnjena z balkonom na sever, druga polovica pa z ložo na jug. Vsakemu stanovanju pripada tudi shramba v kleti ali v loži. Objekt je v celoti projektiran kot energetsko varčna stavba, z maksimalnim izkoristkom obnovljivih virov energije. Toplotna izolacija ovoja hiše iz mineralne volne v debelini 16 cm nudi poleg zadostne toplotne zaščite v zimskem času tudi zaščito pred vročim poletnim soncem. Stavbno pohištvo je največji vir toplotnih izgub, zato so v objekt vgrajena okna in balkonska vrata iz tipskih PVC profilov s troslojno zasteklitvijo na severni strani in dvoslojno zasteklitvijo na južni strani. Poleg tega so vsa okna in balkonska vrata na južni strani opremljena z zunanjimi senčili na elektromotorni pogon, s katerimi bodo stanovalci lahko poleti preprečili pregrevanje prostorov. Med stanovanji je
poskrbljeno tudi za ustrezno zvočno zaščito.
Za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje se bo kot primarni vir energije uporabljala podtalnica, kot rezervni vir pa zemeljski plin. Vse porabnike toplote bodo napajale toplotne črpalke na odprti sistem voda-voda. Oskrbovana stanovanja bodo ogrevana s talnim gretjem, ostali prostori v objektu pa večina tudi s stalnim gretjem, delno pa z nizkotemperaturnimi ven-tilatorskimi konvektorji. Dobra toplotna zaščita objekta in sodobna ogrevalna naprava nista dovolj, če potrebe po toploti ne moremo prilagoditi trenutnim potrebam v prostorih, kjer prebivamo. Zato bo v vsakem stanovanju sobni termostat s katerim bo uporabnik skrbel za dobro počutje in gospodarno rabo energije.Poraba energije za ogrevanje za posamezno stanovanje bo merjena s kalorimetrom, ki bo vgrajen v razdelilni omarici na hodniku. Priprava tople sanitarne vode bo ravno tako vezana na toplotno črpalko in vsako stanovanje bo imelo svoj merilnik porabe. Vsi merilniki za vodo, elektriko (stanovanje in shramba) in ogrevanje bodo nameščeni v omaricah na hodniku pred stanovanjem, kar pomeni, da bo uporabnik stanovanja plačeval stroške po dejanski porabi.
Vsako oskrbovano stanovanje bo prisilno prezračevano z napravo za prezračevanje z vračanjem (re-kuperacijo) energije z visoko stopnjo izkoristka odpadne toplote.
To pomeni, da s toplim zavrženim zrakom grejemo sveži hladen zrak. Poleti bo zrak v prezračevalnih napravah dodatno ohlajen in raz-vlažen, pozimi pa dodatno ogret. Sistem deluje tako, da se zrak dovaja v »čiste« prostore, kot so spalnice in dnevna soba, odvaja pa se iz »umazanih«, kot je kopalnica. Zrak se ves čas giblje iz »čistih« proti »umazanim« prostorom. Z zračenjem skozi okna porabimo pozimi za gretje ali poleti za hlajenje svežega zraka veliko toplotne energije. Oken pozimi in poleti tako ni več potrebno odpirati. Svež zunanji zrak je tudi dobro filtriran (prah s ceste, pelodni prah itd.), s stalnim prezračevanjem pa poleg CO2-ja odstranjujemo iz hiše tudi ostale nevarne in neprijetne snovi, ki jih sicer ne čutimo. Za vse interesente je na ogled vzorčno dvosobno stanovanje velikosti 52,43 m2, v 2. nadstropju s pogledom na Kamniško--Savinjske Alpe. Stanovanje ima opremljeno kopalnico, vgrajena vsa vrata, položen panelni parket po celotni površini stanovanja ter stekleno balkonsko ograjo in lesen tlak na balkonu. Dostop do stanovanj bo omogočen preko stopnišča ali z dvema sodobnima dvigaloma. V primeru izpada elektrike bo eno dvigalo delovalo na rezervni vir električne energije - diesel električni agregat. Uporabnikom v oskrbovanih stanovanjih MGC Bistrica bo zagotovljena tudi možnost uporabe celodnevne pomoči s preprostim pritiskom na gumb. Storitev "klic v sili" bo vseh 24 ur na dan izvajalo osebje iz institucionalnega varstva v domu, zato bo le-ta lahko izvedena nemudoma po klicu. Stanovalci oskrbovanih stanovanj bodo imeli možnost izbirati posa-
mezne storitve ali pakete storitev, kot so pomoč pri bivanju, organizirana prehrana, pomoč pri pranju, sušenju in likanju perila ter pomoč pri vzdrževanju osebne higiene. Storitve oz. paketi storitev bodo odvisni od obsega pomoči, ki jo vsak posameznik potrebuje, glede na njegovo zdravstveno stanje. Oskrbovana stanovanja bodo imela oskrbnika oz. vzdrževalno tehnično službo, ki bo stanovalcem oskrbovanih stanovanj nudila 24-urno pomoč.
V pritličju objekta je poleg drugih lokalov predvidena restavracija odprtega tipa, kamor bodo stanovalci lahko odšli na zajtrk, kosilo, večerjo ali pa si bodo prehrano naročili v svoje stanovanje. V prvem nadstropju objekta bo stanovalcem na voljo tudi ponudba zdravstvene dejavnosti in sicer zdravnik, zobozdravnik in fiziote-rapevt. Nadstropje nižje je predvidena lekarna. V objektu bodo tudi družabno-rekreacijski prostori, v katerih se bodo odvijale različne delavnice in prireditve. Te se bodo izvajale tudi v parku ob objektu. Stanovalcem bo na voljo tudi knjižnica in internetni kotiček. Objekt je zgrajen in organiziran tako, da bodo skupni prostori za vse stanovalce centra samo v pritličju, kjer bo tudi 24-urna recepcija. V stanovanjske etaže bo dostop omogočen samo lastnikom stanovanj s posebnim sistemom kontrole pristopa. Objekt bo začel z obratovanjem predvidoma v juniju 2012. Oskrbovana stanovanja investitor že ponuja na trgu. Za vse dodatne informacije je na voljo tudi predstavnica investitorja IMP, d.d., Vanja Lovšin, 031 684 849, vanja. lovsin@imp.si.
Oglasno sporočilo
OTVORITEV
5. MAREC
Poslovalnica domžale
Vodja poslovalnice Domžale Darko Osolin
www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360
V

Dobrodošli v novi poslovalnici v Domžalah, kjer vam ponujamo zasebnost, udobje, individualni pristop in celostno obravnavo. Seveda pa tudi kakovostne bančne storitve in dragocena darila, kot so zlati kovanci* ali zlate naložbene palice*. Obiščite nas v Poslovalnici Domžale, Ulica Nikole Tesla 19, ali pa pokličite vodjo poslovalnice Darka Osolina na telefonsko številko (01) 729 57 00.
Opozorilo: * Zlato ni enako depozitu, ne prinaša obresti in ni vključeno v sistem zajamčenih vlog. Pri nakupu investitor prevzema tveganje, da bo ob njegovi prodaji dobil manj, kot je investiral. Banka jamči stranki, da ima zlato čistino in maso, navedeno v pogodbi o prodaji zlata, ne jamči pa za odkup prodanega zlata.
ABANKA
Banka prijaznih ljudi