UDK : 911(08) GEOGRAFSKI ZBORNIK Milan Orožen Adamič Na zadnjem zborovanju geografov v Postojni smo opazili, da geografi ne po- znajo dovolj slovenskih geografskih publikacij. Ker večino geografske srenje sestavljajo šolniki, sta jim zato najbližja Geografski obzornik in še najsta- rejše slovensko geografsko glasilo Geografski vestnik. Manj znan in nekako v zadšju pa je Geografski zbornik, ki sicer izhaja že vse od 1952. leta. Izdaja ga Geografski inšdtut A ntona Melika Znanstveno- raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Doslej je v 35 letih izhajanja Geografskega zbornika izšlo 26 številk in 27. za leto 1987 je tik pred izidom. V zadnjem desetietju izhaja redno vsako leto po ena številka. Skupen obseg vseh doslej natisnjenih Geografskih zbornikov je okrog 7.500 strani. Do leta 1966 je bil njegov glavni urednik akad. prof. dr . Anton Melik, ki je uredil 10 zvezkov, od 11. zvezka dalje (1969) do 24 zvezka (1985) ga je urejal akad. prof. dr Svetozar Ilešič. Danes je nje- gov glavni urednik akad. prof. dr Ivan Gams in kot sourednik mu pomaga dr Drago Meze. Od leta 1974 ima Geografski zbornik tudi širši uredniški odbor, ki ga ob glavnem uredniku sestavljajo: dr Drago Meze, dr Milan Šifrer, Milan Natek in mag. Milan Orožen Adamič, ki je od leta 1979 dalje nasledil kartografa mag. Marka Žerovnika. Uredniškemu odboru se je z izvolitvijo v dopisnega člana akademije pridružil še prof.dr Igor Vrišer . Geografski zbornik nima revijalnega značaja, ne poroča o kongresih, do- godkih na SAZU in podobnem. Namenjen je objavljanju obsežnejših geograf- skih razprav. Le izjemoma so v njem prispevki, ki bi jim po vsebini in obse- gu lahko dali predznak članek. Razprave so opremljene z izvlečki in povzetki v enem od tujih jezikov. V zadnjih letih, po nenapisanem pravilu, v angle- ščini. Do vključno 26. številke je zbornik priobčil 142 razprav, kar je v posamezni številki, ki ima od 180 do nekako 350 strani, povprečno 5 razprav. mag. g e o . , raziskovalec, SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3, glej izvleček na koncu Obzornika 33 Doslej je pisalo v Geografski zbornik 39 slovenskih geografov. Po številu največ razprav so prispevali Šifrer (21 ) , Gams (17) , Melik (15) , Meze 12, Natek Milan (8 ) , Radinja ( 7 ) , Lovrenčak (6 ) , Orožen Adamič ( 5 ) , Žagar ( 4 ) , Furlan ( 3 ) , Klemenčič ( 3 ) , Kolbezen ( 3 ) , Kranjc ( 3 ) , Natek Karel ( 3 ) , Vrišer ( 3 ) . Po dve razpravi so prispevali še : Belec, Kokole, Košir in Plut. Že iz tega pregleda je razvidno, da so v Geografski zbornik največ pisali sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika, Oddelka za geogra- fijo Filozofske fakultete in sodelavci nekdanje Pedagoške akademije v Mari- boru, ki je danes del mariborske Univerze. Sodelovalo je tudi več geogra- fov, ki so , ali pa še vedno delujejo v okviru Hidrometeorološkega zavoda SRS in še nekaterih drugih ustanov. Že od ustanovitve Geografskega inštituta SAZU je področje njegovega delo- vanja izrazito usmerjeno v proučevanje prenekaterih geografskih značilno- sti slovenske zemlje. Zategadelj je bila njegova raziskovalna dejavnost že od vsega začetka uvrščena med temeljne nacionalne vede. To svojo funkcijo opravlja inštitut še danes, in sicer z neposrednim proučevanjem geograf- ske stvarnosti (geografskega okolja) slovenske zemlje in odnosov slovenske- ga človeka in družbe do tega okolja. S področja proučevanja naravnih danosti in elementov (fizično geografskih sestavin okolja) je bilo doslej največ študij inštituta namenjenih morfoge- netskim problemom slovenskega ozemlja ter njegovim kraškim značilno- stim, še posebej razvoju in pokrajinskim značilnostim kvartarnega razvoja reliefa, kakor tudi posameznim podnebnim problemom. Zato tudi ni slučaj, da je v Geografskem zborniku preko 60% takih razprav, ki bi jim lahko dali predznak fizično geografske razprave. Od teh jih največ, 34, lahko uvrstimo med geomorfološke razprave. Doslej je bilo v zborniku objavljenih 28 razprav, ki so posvečene proučeva- nju poplavnih področij na Slovenskem. Leta 1972 so bile v okviru Geograf- skega inštituta Antona Melika opravljene temeljite priprave za metodologi- jo teh proučevanj, ki naj v kar se le da kompleksni luči osvetle pokrajino poplavnih področij. Proučena so bila praktično vsa večja poplavna področja v Sloveniji. Posebej so bile izključno hidrogeografskirrr¡raziskavam posvečene razprave o visokogorskih jezerih v Sloveniji (G&ms GZ 7),raziskavo o jezeru pod Krimom je prav tako napisal Gams (GZ 8 ) . V isti številki Geografskega zbornika je Melik, ki je bil rojen na Ljubljanskem barju v Črni vasi, pisal o dvestoletnici prvih osuševalnih del na Barju. O klimatogeografiji v Sloveli ji je največ pisal Furlan, ki je analiziral izjemne snežne padavine v letu 1952, padavine v Sloveniji in v posebni publikaciji SAZU Dela tudi temperature v Slovgiiji. Gams je pisal o mikroklimatologiji vrtač in kraških polj in Bogič o vremenu v oktobru 1959 in elektrogospodar- stvu Slovenije. 34 Poseben sklop raziskovanj zavzema proučevanje naravnih nesreč, kot so snežni plazovi, zemeljski usadi, geografski učinki pozeb in žleda, večjih neurij in povodnji, posledic sušnih obdobij, zemeljskih plazov, potresov itd. Vsega skupaj je bilo izključno tej problematiki posvečenih 13 razprav, od katerih so jih napisali: Šifrer 4, Orožen Adamič 3, Melik 2, Karel Natek 2 ter po eno še Radinja in Sore. Že vse od leta 1946 je posebna skrb inštituta namenjena vsakoletnim merje- njem, opazovanjem in proučevanjem Triglavskega ledenika in od 1948 dalje tudi ledenika pod Skuto. Evidentirana in proučevana so bila tudi vsa pomemb- nejša snežišča v Julijskih ter Kamniških in Savinjskih A lpah. Glaciologiji in nivologiji je bilo doslej skupaj v Geografskih zbornikih posvečenih 14 razprav (Šifrer 4, Gams 3, Meze 3, Melik 2 in Košir 2 ) . f V okviru agrarnogeografske problematike (14 razprav) so v Geografskem zborniku obravnavane planine v Julijskih Alpah (Melik), kakor tudi vse druge izven alpske planine na Slovenskem. Cela skupina razprav je posveče- na proučevanju hribovskih kmetij na Slovenskem. Največ teh razprav je prispeval vodja teh proučevanj v okviru Geografskega inštituta ZRC SAZU Meze ( 7 ) , sodelovali pa so tudi drugi: Gams, Natek Milan in Orožen Ada- mič . O delovni sili iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji in posebej v Ljublja- ni je pisal Milan Natek (GZ 11). Posebno raziskavo o prostorski diferencia- ciji Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva pa je prispeval Vladimir Klemenčič (GZ 12). Vladimir Kokole in Igor Vrišer sta v Geografskem zborniku pisala o slovenskih naseljih. Prvi je analiziral centralne kraje v Sloveniji, Vrišer pa mesta in urbano omrežje v SR Sloveniji. Obe razpravi uvrščamo med temeljne slovenske urbanogeografske raziskave. Precej velika skupina, kar 18 razprav, je posvečena regionalnogeografskim raziskavam. Gams je raziskoval Slovenjegraško kotlino, Pohorsko Podravje in geomorfologijo z izrabo tal v Pomurju. Habič (GZ 7) je pisal o Vrhniki, Kokole o gospodarski geografiji in geografiji naselij v področju med Savo in Sotlo (GZ 4 ) , Kranjc o kraškem svetu Kočevskega polja in izrabi njego- vih tal (GZ 13). Slava Lipoglavšek Rakovčeva je prispevala tipično mestno- geografsko raziskavo o Tržiču (GZ 2 ) . Lovrenčak o raziskavah v Krajni vasi in pomembno fitogeografsko raziskavo o zgornji gozdni meji v Kamniških Alpah (GZ 16). Melik je za 7. številko Geografskega zbornika prispeval znano regionalnogeografsko raziskavo z naslovom Bovec in Bovško. Milan Natek je pisal o Gomilskem, tipični hmeljarski vasi v Savinjski dolini (GZ 7) in Podkornu (GZ 8 ) . O družbenogeografskem razvoju Zgornjega Dravskega polja (GZ 11) in kolonizaciji Slovencev v Banatu (GZ 8) je pisal Mirko Pak. Monografijo vasi Soča in njene okolice je napisal Janez Planina (GZ 2 ) . O gospodarski geografski Goriških Brd je v isti številki Geografskega zbornika objavljena razprava, ki jo je prispeval Igor Vrišer , na isto temo je v 10. Geografskem zborniku razprava o Kozjanskem (Marjan Žagar) . 35 Doslej je bilo v Geografskih zbornikih objavljenih 9 razprav, ki smo jih uvrstili po vsebini med razno, tako je Gams pisal (GZ 14) o zgornji gozdni meji na jugovzhodnem Koroškem, Grad in Nosan sta pisala o geologiji Kozjanskega in Voglajnske pokrajine z Zgornjim Sotelskem. Milko Kos je pisal (GZ 9) o gospodarski preteklosti Bovškega, Roman Savnik o problemih piranskih solin (GZ 9) in Marjan Žagar o značilnostih cestnega prometa v Sloveniji. (GZ 10). Geografski zborniki so že tradicionalno, navkljub svoji sivomodri naslovni- c i , bogato opremljeni s številnimi fotografijami in drugirri grafičnimi pri lo- gami. Posebej izstopajo številne tematske geografske karte, od katerih so mnoge izdelane tudi v več barvah. Spočetka je izdelovanje teh kart vodil kartograf Vilko Finžgar, ki ga je s številnimi izjemnimi dosežki nasledil Marko Zerovnik, katerih prizadevanja nadaljuje Milan Orožen Adamič. Brez dvoma lahko trdimo, da je ni slovenske geografske publikacije, ki bi se lahko merila s kvaliteto in bogastvom vsebine tematskih kart, objavljenih v Geo- grafskih zbornikih. V tem pregledu vsebine dosedanjih številk Geografskega zbornika smo na- vedli le nekaj avtorjev in naslovov njihovih razprav. Upamo, da smo s tem uspeli prikazati poglavitne problemske dkupine razprav in pestrost doseda- nje vsebine. Nekatere starejše številke Geografskih zbornikov lahko še vedno dobite za simbolično ceno. Pregled vsebine vseh dosedanjih, tudi še neobjavljenih razprav do vključno 1981. leta, ki jih je opravil Geografski inštitut A ntona Melika ZRC SAZU, je razviden iz ciklostirane publikacije inštituta, ki je prav tako še vedno na razpolago. 36