Št. 32 (855)     L. XVII
NOVO MESTO, četrtek, 18. avgusta 1966
DOLENJSKI LIST
BLIŽE ZAVAROVANCEM!
To je bistvo sprememb v zdravstvenem zavarovanju, ki sta jih 14. julija sprejela zvezni in socialno zdravstveni zbor zvezne skupščine
Naši ljudje imajo še vedno občutek, da jim pri zdravstvenem zavarovanju (in še kje) nekdo nekaj daje, zato nehvaležno sprejmejo vse ukrepe, ki to »dajanje« omejujejo. Premalo se zavedajo, da gre v bistvu za njihov denar, prihranjen iz njihovega dela; premalo odločajo o njegovi porabi.
Jedro nesporazuma v porabi zdravstvenega zavarovanja je v tem, da določa pravice zavarovancev zvezni zakon, višino sredstev določa republika, toda komunalna skupnost socialnega zavarovanja mora vse to zadovoljiti brez ozira na to, kolikšne so finančne možnostri in resnične potrebe zavarovancev. V tem je vzrok, da ne morejo zaživeti samoupravni organi zavarovancev.
Da bi dobili drugačne odnose, je potrebno spremeniti ves sistem. Zadnje spremembe — da plača nadomestilo do treh dnj delovna organiza-oija in da je odpravljeno zdravljenje v toplicah in drugih klimatskih zdraviliščih na stroške socialnega zavarovanja — sta šele prva koraka v tej smeri. Klimatsko in topli-ško zdravljenje pa bodo lahko uvedle komunalne skupno-
12. vinski sejem s pokušnjo
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo v petek, 26. avgusta, ob 18. uri odprli 12. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme. Po otvoritvi bo po kušnja vin. Sejem bo odprt do 4. septembra
JURNA VAS: zaradi strele 25.000 Ndin škode
sti na svojih področjih, če bodo zavarovanci pripravljeni prispevati zanj. Nova sprememba je tudi v tem, da bodo zavarovanci več sami prispevali tudi za zdravila. Prispevek pa ne bo smel biti nižji od 20 odst. povprečne cene zdravil.
Kljub temu pa s temi ukrepi še ne bo prišlo do večjih prihrankov. Tudi osnovna zdravstvena zaščita ne bo okrnjena. Ko pa se prenašajo nekatere pravice iz socialnega zavarovanja na republike in komunalne skupnosti je znak, da prehajamo v nov sistem, ki ga že pripravljajo. Po njem zavarovanec ne bo imel več občutka, da so njegove pravice in obveze dane »od zgoraj«, temveč bo pri
odločitvah o porabi denarja za socialno zavarovanje sam sodeloval, kar je edino jamstvo, da bo tisti denar občutil kot svoj in da se bo poraba uskladila z resnioimi možnostmi.
Temelji za krški most dokončani
V Krškem zadnji teden be-tonirajo temelje. Potem bo dokončano delo pod savsko gladino in gradnja bo hitreje napredovala. Temeljenje je bilo za graditelje precej trd oreh, vendar so ga z dobro tehnično opremljenostjo in vztrajnostjo uspešno premagali.
Dve zgodovinski obletnici v Šentjan-ški dolini
Ob 25. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte praznuje svoji slavji tudi Šentjanž z okolico, četrt stoletja je minilo, odkar sta v junaški borbi padla narodni he roj Milan Majcen in Jank0 Mevželj, leta 1941 pa so bili tudi prvi prebivalci šentjan-ške doline nasilno izseljeni v nemški rajh. Obletnici bodo prebivalci proslavili v okviru praznovanja občinskega praznika Sevnice med 5. in 12. novembrom. Ljudje sj želijo proslave na Šentjanžu, da bi z zborovanjem počastili spomin na težke dni in herojsko smrt Milana Majcna, ki je s svojim junaštvom hotel preprečiti izseljevanje rojakov, a je 29. oktobra 1941 padel pod sovražnikovimi streli. Družbeno politične organiza-
cije Šentjanža naj bi v povezavi s Krmeljem in Tržičem poskrbele za proslavo; čeprav nas od nje ločita le še dva meseca in pol, o pripravah ni še ničesar slišati. Vsaj skromno se moramo oddolžiti padlim borcem, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo slovenskega naroda!
Boris Debelak
Množica domačinov in gostov si je v Lakovnicah pri Birčni vasi v nedeljo popoldne ogledala mokre vaje in reševanje ljudi, ki so ga pokazali gasilci iz Stopič, šmihela. Stranske vasi in domačini; le-ti so hkrati odprli nov gasilski dom, ki ga je vas zgradila lani in letos predvsem s prostovoljnim delom vseh vaščanov. — Več 0 delovni zmagi Lakovničanov berite danes na novomeški strani! (Foto: Tone Gošnik)
4. septembra vsakoletno srečanje borcev v Metliki
Skupščina občine Metlika je sprejela domicil za 15. brigado, ustanovljeno med NOB na njenem območju, razen tega pa nameravajo 4. septembra organizirati splošno borčevsko srečanje v Metliki-
To srečanje naj bi postalo tradicionalno.
4. septembra letos se bodo borci 15- brigade že dopoldne zbrali na metliškem trgu, kjer je sklicano množično zborovanje, na katerem bo govoril in razglasil domicil predsednik Glavnega od-
bora ZZB Slovenije Prane Leskošek — Luka. Zatem bo na Pungartu kulturni program, ki se bo končal z veselico.
Na belokranjska srečanje borcev vabijo Metličani vse nekdanje borce s celotnega področja Slovenije, prav tako pa tovariše s sosednjih hrvaških občin.
TOVARNA »KRKA« LETO DNI PO GOSPODARSKI REFORMI
V obdobje antibiotikov in neodvisnosti
V novomeški tovarni zdravil KRKA zatrjujejo, da jim bo proizvodnja antibiotikov zagotovila dolgo življenje in pomagala do poslovne neodvisnosti
11.981 nočnin v hotelu na Otočcu
Do konca julija so imeli v hotelu Grad Otočec 11.981 nočitev, od tega je bilo 7671 tujcev- Hotel najraje obiskujejo Nemci, potem pa Italijani. Francozi, Nizozemci in drugi. Hotel je imel v tem času 164 milijonov starih dinarjev prometa, samo v juliju pa kar 40 milijonov. V avgustu menijo zaslužiti 45 do 50 milijonov.
V istem času so imeli na bencinski črpalki na Otočcu nad 192 milijonov starih dinarjev prometa.
Vinska trgatev na Vinomeru
Vinsko trgatev bo priredilo v nedeljo, 21- avgusta, na Vinomeru gostinsko podjetje Metlika. Prireditelji obljubljajo, da bo razen slad kega grozdja z vinomerskih gorio dovolj tudi zabave s plesom Med drugim bodo pekli odojke. Prireditev se bo pričela ob 16- uri ob vsakem vremenu.
Letos že 580 izdanih potnih listov v Krškem
Zanimanje občanov za potovanje v tujino se je v krški občini izredno povečalo. Samo letos so v Krškem izdali 580 potnih listov, v postopku pa so imeli 1960 prošenj (podaljšanje vize, skupinski izleti itd). Od tega so od 19. maja izdali kar 327 novih potnih listov, ki veljajo 10 let- Občani potujejo največ v Italijo. Avstrijo in ZR Nemčijo na obiske, manj pa. da bi se v tujini zaposlili-
OD 18. DO 28. AVGUSTA Trajen dež pričakujemo okrog 18. in okrog 27. avgusta. V ostalem deloma sončno, vendar nestalno s pogostnimi kratkotrajnimi padavinami. Dr. V. M.
Pet glav živine, nepremičnine in celotno gospodarsko poslopje Jožeta Muhiča iz Jurne vasi je 9. avgusta zjutraj upepeljil požar, ki ga je okoli 3. ure zanetila strela. Škodo so ocenili na 25.000 Ndin Gasilci, kd so kmalu po nesreči [grispeti v Jurno vas, so preprečili ogenj, da se ni razširil na sosednje stavbe.
Na čeri gospodarske reforme se je nataknilo preneka-tero podjetje, in še zdaj čemi na njih, in tudi KRKI je pretila nevarnost, da bo obtičala. Bili so dolgi in hudo megleni dnevi, da- se je komaj kam videlo- Toda vedno je vsaj ena rešitev in KRKA je našla svojo. V tem času se je moža izkazal ves njen kolektiv, razen tistih posameznikov, katerim se je zazdelo, da se »barka potaplja«.
Slabšo stran reforme je kolektiv KRKE čutil v žepu do konca leta 1965. ker se je vse do takrat odrekal večjemu delu osebnih dohodkov v korist skladov. In splačalo se je. Skladi so s1 tolikanj povečali, da je podjetje lahko nadaljevalo graditi obrat antibiotikov in da se je odloči lo za postopno rekonstrukcijo. Sele s prvim januarjem 1966 so bih »prisiljeni« povečati osebne dohodke zaposlenim. Tako je znašalo julijsko
povprečje 870 Ndin, s čimer se je KRKA vrnila v zlato sredino osebnih dohodkov v jugoslovanski farmacevtski industriji- Scila in Karibda. med kateri je reforma potegnila tudi KRKO, sta mimo • . .
V Ločni: 30 ton antibiotikov
Staro pravilo, da večji skladi omogočajo večje investiranje, je dobilo v praksi KRIČE popolno veljavo- Leta 1962 so dali na sklade le 14 odst. čistega dohodka, letos pa že 86 odstotkov. Lastnih sredstev torej ni manjkalo, gotovo pa jih je bilo dovolj, da je bilo podjetje kreditno sposobno.
Tako so začeli zidati ločen-ski obrat, ki bo dajal 30 ton antibiotikov na leto- Antibiotiki tetraciklinske skupine bodo osnova za neodvisen razvoj bazične farmacije. Ker je KRKA zdaj predvsem od-
visna od kooperantov (letos je začela na novo sodelovati z 9 farmacevtskimi firmanu iz zahodnih držav), je njena proizvodnja predvsem konfekcijska. Ker pa taka proizvodnja nima dolge življenjske dobe. je kolektiv pravilno postopal, ko se je odločil za bazično proizvodnjo. Kot smo rekli, bo ločenski obrat antibiotikov povzročil, da se bodo začele trgati kooperantske vezi.
Postopno in zanesljivo v rekonstrukcijo
10 odstotkov proizvodnjo KRKA izvozi na zahodna tržišča. Razumljivo je. da morajo biti izvozni izdelki neprimerno boljši od tistih, ki se lahko prodajo na domačem trgu. Ta zahteva in ho ten;e čimveč izvoziti sta privedli do tega, da se je KRKA od:očila za postopno rekon sTukcijo.
Piva faza: rekonstrukcija farmacevtskih oddelkov.
Preustavniki KRKE so s Splošno gospodarsko banko v Ljubljani že podpisali po-grdbt o deviznem kreditu 86 000 dolarjev za uvoz strojev, s katerimi bodo opremili famacevtsko oddelke- Stro-
je bodo uvozili iz zahodnih evropskih držav, nabava pa bc postopna- Zadnja pošiljka bi naj prispela v prvih mesecih prihodnjega leta-
Kaj pomeni ta modernizacija, čisto na kratko: kvaliteta »e bo neprimerno izboljšala proizvodnja pa se bo povečala za 20 milijonov V (.ml
Do leta 1969 namerava KRKA proizvodne in upravne prostore preseliti v Ločno, sedanje prostore v Novem mestu pa prodati. To bi bili druga faza rekonstrukcije.
Zelišča in »PIPS«: devizno blago
Nedavno se je KRKI priključilo podjetje SRBOPLO-RA iz jugovzhodne srbske občine Svrljig. Novomeška tovarna zdravil se je za združitev odločila z namenom, da si zagotovi zdravilna ze'1-šča, po katerih je na zahodnoevropskem trgu veliko po-vnraševanje. Dalmatinske zadruge pa zanjo pridelujejo bolhač. ki je osnovna surovi na za proizvodnjo piretrin-skega ekstrata. KRKA dela iz bolhača preparat »PIPS«. Povpraševanje po njem jo tolikšno, da ne more zadovoljiti trga. Za »PIPS« se zanimajo nekatere zahodne fir-
(Nadaljevanje na 3. str.)
J petek so začeli obirati hmelj tudi v Šentjerneju. **azen domačinov ga obirajo tudi prebivalci iz Brusnic JnGaberja, od koder jih vozi kamion oziroma avtobus *MV. Tudi nekatere ciganske družine prav pridno de-*aJo v hmeljišču. Na sliki: vrsta pri merjenji: škafov JJ&brane »zelene rože«, takih podob pa lahko srečamo *daj vsak dan veliko povsod, kjer hite z obiranjem hmelja. (Foto: Polde Miklič)
Antibiotike tetraciklinske skupine bodo zaceli poskusno proizvajati v prvih mesecih prihodnjega leta v obratu, ki bo veljal 20 milijonov Ndin.
Za stroje, s katerimi bodo opremili (v prvi fazi preureditve) farmacevtske oddelke, bodo plačali 86.000 dolarjev.
V treh letih se bo tovarna v celoti preselila v Ločno in povečala proizvodnjo za 40 milijonov Ndin.
III NAUKA BRIONSKEGA PLENUMA
(Nadaljevanje in konec)
Postalo je torej nevarno, da bi se politične vrednote in kvalitete gradile na takih dvojnih načelih in na teh modrostih makiavelizma. Težko si je zamisliti, kakšna razočaranja in kakšne preizkušnje in nemara tudi krvavi obračuni bi nas še čakali v prihodnosti, če bi dopustih1, da bi se politične, človeške in komunistične vrednote gradile na teh načelih- In ni mogoče preceniti, možno je samo opozoriti na to, da sta prepričanje in občutek, da nekaj takega in podobnega v naši družbi še vedno obstaja, zelo zaviralno vplivala na ustvarjalnost tistih političnih sil in kadrov, ki se nikakor niso hoteli in mogli sprijazniti s takimi »kvalitetami« naše družbe.
Najsi so bili pojavi te vrste po svojem številu še tako neznatni, so vendarle kot mora težili spoščenega, pogumnega, iskrenega in dinamičnega duha ljudskih množic in kadrov. Stalinizem smo premagali v ekonomskih in političnih odnosih; s IV. plenumom so ustvarjene možnosti, da ga premagamo popolnoma tudi v politični morali. Sredstva političnega dela in boja, ki so značilna za razredno družbo in razredne boje, so sicer objektivna nujnost v prvem obdobju graditve socializma, ko je treba obračunavati z njegovimi sovražniki.
Toda dosedanje zgodovinske izkušnje o graditvi socializma opozarjajo na nevarnost, da bi se ta sredstva razrednega političnega boja utegnila ukoreniniti kot trajna vrednost in metoda tudi *> socialistični družbi sami-In ni naključje, da je prav Zveza komunistov Jugoslavije s Titom na čelu bila tista, ki je tudi v tem pogledu odkrito obračunala in bo obračunavala s takšnimi biro-kratsko-etatističnimi deformacijami politikantskega boja za oblast
NOVA SPODBUDA ZA POLET SVOBODNEGA DEMOKRATIČNEGA DUHA
Oetrti plenum je zato gotovo    spodbuda    za polet
svobodnega, lojalnega, demokratičnega duha. Toda ta liberalizacija ni namenjena vsem in vsakomur, kot bi to želeli prikazati in še bolj dočakati nekateri krogi v tujini in tudi pri nas doma. Seveda potrebujemo več sproščenosti, več demokratičnosti, živahnejših dialogov predvsem v Zvezi komunistov, kakor tudi v množičnih političnih organizacijah in v celotnem samo upravnem sistemu.
Potrebujemo vse to zato, da bi laže in hitreje uresničevali naše načrte, gospodarsko reformo in krepili vpliv organiziranih in k čedalje večji produktivnosti težečih proizvajalcev; ne potrebujemo pa nobene liberalizacije za tiste, ki vsemu temu nasprotujejo, ne glede na to, kateri so razlogi, da to počenjajo in h kateri strani neba so obrnjeni.
Pomen plenuma je zato dvojen- Na eni strani je v tem, da je spodnesel tla (milo rečeno) konservativno dogmatski politiki, obsodil njene cilje in metode delovanja. Dal pa je tudi nove osnove in razširil je obzoerja za hitrejšo graditev novih vrednosti in praktično ures ničevanje politike samoupravljanja. Normalno je, da je bila doslej teža politične akcije predvsem na prvem smislu in pomenu plenuma- Bila je torej v tem, da se čimbolj razgali, zavrne in obsodi ta politika in take njene metode.
Najvažnejše in v političnem zanimanju kadrov in množic prvo je torej bilo: zlomiti to politiko. Verjetno smo zdaj že na koncu te prve etape in postopoma prehajamo oziroma moramo preiti v drugo obdobje, v ustvarjalno negacijo tudi teh ostankov birokratizma in etatizma, to se pravi, v nadaljnji razvoj, lahko celo rečemo, preporod Zveze komunistov. S tem pa bo tudi dana možnost še bolj odločno in dosledno in na podlagi novih, čeprav bolečih in človeško nezadost nih izkušenj uresničevati postavljena načela in jih tudi menjati, če se pokaže, da ne ustrezajo več zahtevam in potrebam naše socialistične družbe.
STANE KAVČIČ
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Od prvega do dvanajstega avgusta je v Pekingu zasedal centralni komite komunistične partije Kitajske. Temu zasedanju pripisujejo na Kitajskem izreden pomen, kar navsezadnje ni nič čudnega, saj se je centralni komite zadnjič sestal natanko pred štirimi leti, ko bi moral biti vmes že kongres.
Kitajsko časopisje je svoje bralce obvestilo o plenarnem zasedanju šele potem, ko je bilo že končano. V sporočilu je rečeno, da je plenum vodil predsednik centralnega komiteja KP Mao Ce Tung, da so sprejeli »sklep o veliki proletarski kulturni revoluciji« na Kitajskem in da je plenum potrdil vse sklepe in ukrepe politbiroja, ki jih je bil leta sprejel med obema zasedanjema.
Posebna značilnost, na katero opozarjajo poznavalci kitajskih razmer, je v tem, da sklepi nagla-šajo metodo »razlogov in prepričevanja«, ne pa pritiska in sile. Tako je treba po teh sklepih ravnati celo z »buržoaznimi desničarji«. To bi pomenilo, da so se osnovne organizacije doslej bolj ukvarjale z notranjimi razpravami in da uporabljajo vse mogoče metode pri obračunavanju, hkrati pa da se ne usmerjajo na razkrinkavanje buržoaznih in drugih avtoritet v vrstah vodstev, s čimer se je tako imenovana kulturna revolucija na Kitajskem pravzaprav začela.
Druga značilnost sklepov je v tem da se sklepi obračajo predvsem na članstvo in je iz njih mogoče razbrati nekakšno nezaupanje do srednjih partijskih kadrov.
Po plenarnem zasedanju so se zbrale na pekinških ulicah velikanske množice, nosile so transparente ter z vzklikanjem, bobnanjem in igranjem na pavke izražala svojo
globoko privrženost idejam Mao Ce Tunga. Še preden je bilo plenarnega zasedanja konec, se je pred palačo CK pojavil sam predsednik Mao Ce Tung in spregovoril zbrani množici. Kitajska časopisna agencija je objavila o teh srečanjih s pekinškimi meščani obširno poročilo, v katerem pripoveduje, kako se je Mao Ce Tung rokoval z nekaterimi meščani, drugi pa, ki tega niso uspeli storiti, so vsi presenečeni stiskali roke tistim, ki so se rokovali z njim.
Sploh je zadnje čase Mao Ce Tung močneje stopil v kitajsko javnost. Prvi tak večji »nastop« je bil, ko je plaval po Jangcekiangu 15 km daleč, o čemer so pisali vsi ki-
Plenum CK KP Kitajske
tajski in svetovni časopisi. Sam je vodil plenarno sejo centralnega komiteja in zdaj se je pojavil na pe-kingških ulicah.
Opazovalci opozarjajo posebej še na to, da je v dokumentu plenuma poleg Mao Ce Tunga omenjen le obrambni minister maršal Lin Piao in si to razlagajo tako, da je on postal druga najvplivnejša osebnost na Kitajskem. Morda kaže posebej omeniti, da vladajo med partijo in vojsko na Kitajskem za nas nenavadni odnosi. Vojska namreč na Kitajskem ocenjuje ali so sklepi centralnega komiteja pravilni ali ne. Tako si je namreč moč razlagati uvodnik glasila vojske, ki ocenju-
je sklepe centralnega komiteja ter jih razglaša za dobre. Nekateri pa sodijo, da si je Lin Piao pridobil posebno zaupanje s tem, ko je dejal, da je Kitajski s 700 milijoni prebivalcev potreben revolucionaren nauk, pravilen nauk, skratka nauk Mao Ce Tunga. Po nekaterih vesteh je postal Lin Piao tudi predsednik vojaške komisije CK, kar je bil 30 let doslej Mao Ce Tung, najbrž pa je postal tudi prvi namestnik predsednika CK, kar je bil doslej predsednik LR Kitajske Liu Šao Či. Toda to so le ugibanja, ker niso objavili vesti o kadrovskih spremembah, ki so jih sprejeli na plenumu ali celo neposredno pred njim. Nekateri celo trdijo, da o kadrovskih spremembah na plenumu sploh niso govorili. Tako sta na primer bivši načelnik general štaba Lo Džui Čing in bivši šef agitpropa Lu Ting Ji napredovala na zadnjem plenumu za člana sekretariata CK, ki pa zdaj ne opravljata več svojih partijskih in državnih funkcij. V komunikeju o tem ni besede, kakor tudi ni nič zapisanega o članu politbiroja Peng Čenu, ki so ga bili odstavili z vseh položajev.
Nekateri opazovalci kitajskih razmer opozarjajo tudi na to, da je doseglo poveličevanje Mao Ce Tunga zdaj najbrž vrhunec. Baje je on začetnik vseh ukrepov, kar so jih bili storili na Kitajskem od zadnjega plenuma pred štirimi leti. Potemtakem je tudi on začetek spora s »sovjetskimi revizionisti«, in to od prvega do zadnjega dokumenta. Iz komunikeja o plenarnem zasedanju pa sledi, da izvirajo vse poteze v kulturni revoluciji, kakor tudi vsa zamisel o njej osebno od Mao Ce Tunga.
Nekaj večjega so pripravlja na Kitajskem.
»ELA« z siovim kabelskim čeveljčkom
Za novi izdelek novomeškega podjetja se zanimajo zlasti nekatera večja
podjetja v državi
Male kabelske spojke, ki jih uporabljajo pri raznih električnih gospodinjskih strojih, razsvetljavi motornih vozil, telekomunikacijskih sredstvih in drugod, so morala jugoslovanska podjetja kupovati v tujini. Odkar se je ra-zvedelo, da take reči dela novomeško podjetje »ELA«, pa so se nekatera večja podjetja precej začela zanimati za novi domači izdelek in so ga začela naročati. Do zdaj so največje zanimanje za domačo kabelsko spojko (kabelski čeveljček) pokazali: TAM iz Ma-
ribora, PRETIŠ iz Sarajeva, PAP iz Priboja na Limu ter ISKRA iz Kranja.
Prednost domače kabelske spojke je v tem, da jo je zelo lahko nadomestiti in raz-montirati. To se napravi s pomočjo posebnih klešč, ki imajo okroglaste izreze. Za izdelek trenutno še ni predpisa JUS, vendar pa ga je »ELA« (kot prva lzdeJovalka kabelskih čeveljčkov pri nas) zaščitila.
Poskusna proizvodnja kabelskih čeveljčkov je v »ELI« stekla že lani, serijsko pa so
jih začeli izdelovati pred mesecem in pol. Kabelska spojka je izdelek, pri katerem gre zelo malo surovine v odpad. Tudi surovine je še dokaj lahko dobiti. Zato kaže, da se je podjetje lotilo donosne proizvodnje. Naročnikov je že zdaj veliko, pričakujejo pa še nove. Razmišljanje o tem, ali bi ne kazalo v prihodnje obdržati le proizvodnje kabelskih spojk, torej ni brez podlage. Pogum dajejo »E1LI« tudi številna priznanja in pohvale tistih, ki so njen izdelek že spoznali.
TEDENSK HOTRANJEPOL TIČH PREGLED
■ SLUŽBO DR 2 AVNE VARNOSTI U SKLADITI Z RAZVOJEM DRUŽBE. Izvršni komite CK ZKS je te dni razpravljal o poročilu komisije, ki je bila formirana 20. junija 1.1. z nalogo, da ugotovi stanje v organih Državne varnosti. Na isti seji je izvršni komite razpravljal tudi o delu organizacij ZK Slovenije in izvajanju stališč IK CK ZKJ takoj po IV. plenumu CK ZKJ.
Komisija je med drugim ugotovila, da so bile točne ocene in ugotovitve IV. plenuma CK ZKJ o stanju državne varnosti Slovenije glede resorske zaprtosti, nujnosti odprave birokratskih metod dela, premajhne kontrole javnosti itd. Toda stopnja razvitosti samoupravnega sistema v Sloveniji je otežavala, da bi se lahko služba državne varnosti v Sloveniji organizirala kot sila nad družbo. Komisija ni ugotovila, da bi kdorkoli zlorabljal državno varnost v politične namene. Zastarele in neustrezne metode dela pa so privedle do tega, da je tudi služba državne varnosti v Sloveniji posegala tudi na področja, ki niso v njeni pristojnosti. K utrjevanju takih in podobnih slabosti so po svoje pripomogli tudi politični in državni organi v republiki in občinah s tem, da so se često-krat preveč zanašali na informacije iz teh virov. V teh informacijah so se pogosto pojavljali nepreverjeni podatki o dogajanjih in ljudeh.
V prid službe državne varnosti v Sloveniji je treba reči, da je pogosto kritizirala birokratske in centralistične koncepcije in prakso ter razraščanje obsega dela s strani zvezne državne varnosti.
Na seji izvršnega komiteja so sklenili, da je treba službo državne varnosti uskladiti s
celotnim demokratičnim in socialističnim razvojem družbe. Organizacije ZK naj se odločneje bojujejo pr,oti vsakršnemu omejevanju samoupravnih pravic.
■ ZOŽILI BODO NALOGE SDK. Zvezni sekretar za finance pripravlja spremembe zakona o sredstvih gospodarskih organizacij. Po teh spremembah bodo opustili nepotrebno kontrolo poslovanja podjetij in zožili naloge službe družbenega knjigovodstva. Odpravili bodo namreč razne odvečne obrave, poročila in preglede.
■ SKORAJ MILIJON TUJIH GOSTOV. V prvi polovici leta je bilo v Jugoslaviji skoraj milijon tujih gostov ali 30 odstotkov več ka-
V KORAK 1 RAZVOJEM DRUŽBE
kor v istem obdobju lani. Dotok deviz od turizma je znašal v prvih šestih mesecih letos 27 milijonov dolarjev, oziroma 30 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Pričakujejo, da bodo znašali letos skupni dohodki od turizma 140 milijonov dolarjev, kar bi bil pomemben rekord. Toda s tem še daleč ne bodo izrabljene vse možnosti, ki nam jih ponuja turizem.
■ JESENSKI ZAGREBŠKI VELESE-JEM PRED DURMI. Na jesenskem zagrebškem velesejmu bo razstavljalo 6200 razstavljavcev iz 55 dežel. Glavna prireditev na letošnjem sejmu bo splošni mednarodni se-
jem vzorcev. Vsi razstavni paviljoni bodo merili približno 162.000 kvad. metrov. Pravijo, da bomo na letošnjem zagrebškem jesenskem velesejmu videli marsikaj zanimivega, novega in da se zato izplača obiskati to pomembno prireditev.
■ NOV MOST CEZ SAVO V BEOGRADU. 10. avgusta so začeli prva pripravljalna dela za gradnjo novega mostu čez Savo v Beogradu Nov most, ki bo predvidoma dograjen januarja 1971. leta, bo dolg 1725 m in širok 27,5 metra. Povezoval bo življenjski utrip na obeh bregovih Save.
■ PROIZVODNJA ZAOSTAJA. Julijska proizvodnja je bila približno 16 odstotkov manjša od junijske. T» si razlagajo s tem, da je julija mnogo delavcev preživelo počitnice, da sta bila dva državna praznika itd. Toda julija so zabeležili tudi hitrejše zmanjševanje izvoza in počasnejše zmanjševanje uvoza, kar vsekakor ni dobro. Ce bi hoteli izenačiti letošnjo trgovinsko bilanco s tujino, bi morali dva meseca samo izvažati in ničesar uvažati.
Tudi v Sloveniji ni bilo dosti bolje. Julijska industrijska proizvodnja je bila za 10,8 odstotka manjša kot junijska. Vzroki so bržčas isti — dopusti, dva državna praznika itd. Ali res samo to?
■ DOMNEVNI VZROK NESREČE PRI PLAŠKEM. Poročali smo že, da se je pri Plaškem — na progi Zagreb — Split — pripetila huda železniška nesreča: zgorel je sparni vagon. Nesreča je terjala dve smrtni žrtvi in več ranjenih. Domnevajo, da je nastal požar zaradi petrolejskega gorilnika, ki ga uporablja sprevodnik za kuhanje kave. Sprevodnik je v priporu.
■ KONEC KONFRONTACIJE MED MALEZIJO IN IDONEZIJO. V četrtek so v Djakarti podpisali sporazum med Indonezijo in Malezijo o prenehanju sovražnosti med obema deželama. Dogovorili so se, naj ljudstvo Sabaha in Sa-ravaka na Borneu z glasovanjem odloči o svoji usodi. Dogovorili so se tudi, da bosta obe deželi navezali diplomatske stike. Indonezijski predsednik Sukamo je sprejel premiera malezijske vlade na obisk ter poročajo, da sta se vse četrt ure vljudno pogovarjala.
■ INCIDENT NA GALILEJSKEM JEZERU. Na meji med Izraelom in Sirijo je prišlo do inci« denta. Izraelsko protiletalsko topništvo je sestrelilo dve sirski letali. V Siriji trdijo, da je spopad sprožila izraelska ladjica, ki je zaplula k sirski obali Galilejskega jezera in jo začela obstreljevati. Posredovala so sirska letala, nakar so se vneli boji, ki so trajali tri ure. Predstavnik OZN, ki skrbi za spoštovanje premirja med Izraelom in arabskimi državami, obtožuje obe državi, češ da nc spoštujeta dogovora o premirju.
■ DRUGI SATELIT OKROG LUNE. Tokrat se je tudi Američanom posrećilo spraviti na krožno pot okrog Lune satelit, ki je pravzaprav vesoljski fotolabora-torij. Prihodnji četrtek bo ta začel posnemati in oddajati slike Lunine površine, kar naj bi pomagalo Američanom pri izbiri kraja, kjer naj bi pristali ameriški vesoljci. Ce b« šlo vse po sreči, bodo fotografije neposredno prenašali preko ameriške televizijske mreže.
■ SREČANJE V BOGOTI. V glavnem mestu Kolumbije so x sestali predstavniki petih latinsko-ameriških držav. Scšli so se predsednik Kolumbije Llcras Restrepo, predsednik Cila Eduardo Frei, Venezuele Raul Leoni ter posebna odposlanca predsednikov Peruja W Ekvadorja. »Mali vrh« je odgovor na sedanji val militarizma v L*: tinski Ameriki, saj se državniki zavzemajo za to, da bi postala latinska Amerika zares svobodna.
■ VRNITEV V OZN? Indonezijski parlament je sklenil, naj stori vlada vse potrebne kora»e' da bi se Indonezija čimprej vrnil* v svetovno organizacijo, po w°?' nosti še pred zasedanjem general* ne skupščine, ki se bo začelo septembra. Indonezija pa je že zapr*" sila za sprejem v UNESCO.
■ WESTMORELAND JOHNSONU. Poveljnik amerisKij* čet v Južnem Vietnamu je gj**2 no prispel na pogovore k JflW*»j nu. Sestanek so skrili in o "^T poročali šele potem, ko je "r*r moreland že odpotoval. Vsekano* gre za povečanje ameriške vnp
v  Vietnamu, zadnje čase  P» 4 slišati že glasove, da bi se aw le  ameriške  sile zanlcgti W» kopensko vojno z DR Vietnam«"1-1*
Prešibka zadružna samopomoč
Eden izmed najzanesljivejših znakov, da nam je uspelo zajeziti težko ustavijivi tok razvrednotenja našega denarja, je veliko povečanje hranilnih vlog v bankah in hranilnicah v letošnjem letu. V Sloveniji hranilne vloge že občutno presegajo potrošniška posojila in s tem denarjem lahko vse bolj računa tudi gospodarstvo. Od štednje in vlaganja prihrankov je večkratna korist.
Kako pa je s hranilnimi odseki pri zadrugah? Podpiramo zanimanje zasebnih kmetov za kmetovanje, vendar z besedo pomagati ni dovolj! Zastareli hlevi in druga gospodarska poslopja kličejo po popravilu. Kupiti je treba boljše orodje, industrija ponuja vse več kmetijskih strojev. Kako prav bi prišli v tem času močni hranilni odseki, kjer bi si kmetje lahko denar sposodili. Toda nerazumljivo je, da prav oni neradi vlagajo denar pri zadrugi, čeprav imajo tam prav tolikšne obresti in jamstvo kot v banki. Najbolj nespametno pa ravnajo tisti, ki ga hranijo doma v strahu, da se bo »kaj zgodilo«, namesto da bi z denarjem v obliki samopomoči preko zadružnih kreditnih odsekov pomagali drugim kmetovalcem v svojo in njihovo korist.
M. LEGAN
Francoz zadel Avstrijca
!). avgusta dopoldne je Avstrijec Hennlich na priključku za uviomobilsko cesto v Trebnjem našlo ustavil svoj osebni avtomobil, zato se je vanj zaletel Francoz Jean Avgeri, ki je vozil tik za njim. Gmotne škode je za 700 novih dinarjev.
V obdobje antibiotikov in neodvisnosti
(Nadaljevanje s 1. str.)
me, zlasti angleške. Povpraševanje, ki prihaja čez Kanal, je večje zato, ker je Anglija izgubila kolonijo Kenijo, domovino bolhača-
Predolg postopek za devize!
Komercialna in propagandna služba poskrbita., da KRKI surovin ne primanjkuje. Ce pridejo težave, so kratkotrajne.
Najčešče se zadeve zapletajo ob uvozu surovin iz zahodnih držav, ker banke kljub novemu zakonu o deviznem poslovanju vse prepočasi rešujejo vprašanje kre-gitiranja embalaže za izvoz,
zaradi česar v izvozu ni ve i no najboljšega reda-
V inštitutu: patenti za KRKO in druge
KRKA se zaveda, da ne bo mogla biti večno odvisna od poslovnih partnerjev, k°r odvisnost zamegluje perspeka-vo. Zato je poleg zunanjetrgovinske organizacije, ki ima sedež v Ljubljani in skrbi za izvoz, ustanovila tudi institut za antibiotike, farmacijo in tehnologijo z glavnimi nalogami raziskovati pr" izvodnjo in ji pomagati z no vami odkritji. Čeprav instv tuit nima primernih prostorov in čeprav obstaja malo časa, je že dal nekaj spud
TOVARNA PERILA
»L A B O D«  NOVO MESTO
s podružnicama * v Kostanjevici in Krškem
priporoča svoje kvalitetne izdelke! LABOD, znak odlične kakovosti in elegance!
Koruza bo dobro obrodila
AGRROKOMBINAT v Krškem ima letos posejanih okoli 140 ha s koruzo za zrnje. Ves čas, od setve sem, ob dobri mehanizaciji z njo niso imeli težav. Zdaj, ko je treba koruzo pospraviti in jo shraniti v skladiščih, pa ne vedo, kako bi to napravili. Leta 1965 so nabavili kombajn za pospravljanje in lickanje koruze. S tem edinim strojem pa letošnje koruze, ki dobro kaže, ne bi mogli spraviti pod streho, zato nameravajo kupiti še en kombajn. Kam bodo spravili pridelek, tudi še ne vedo. Lani so zgradili 2 m širok koruz-njak, ki pa je za naše vremenske razmere hudo preširok; dovolj bi bil širok 70 do 80 cm, ker v vsakem širšem koruza  plesni.   Najbrž bodo
Kmetijski nasveti
Pred izkopom krompirja
Ce bi skušali ugotoviti gospodarsko škodo, ki nastane vsako leto zaradi slabega uskladiščenja pridelkov, bi dobili zelo veliko številko. Krompir, naš najcenejši pridelek, ki je tako rekoč reden gost na naših mizah, je posebno prizadet zaradi slabega uskladiščenja in našega neznanja.
Po dosedanjih izkušnjah so za dobro ukletenje potrebni svetloba, zrak in nizka, čimbolj stalna temperatura od jeseni do pomladi. V klet ne smemo z ugretim krompirjem, še zlasti pa ga ne nasuti v debele plasti, ker se bo še bolj ugrel, ovlažil in začel gniti. Prostor za skladiščenje mora biti varen pred vlago in mrazom; njunega pogubnega učinka se marsikateri pridelovalec z nejevoljo spominja-Posebno pazljiv je treba biti pri semenskem krompirju, ki mu škodljivi vplivi manjšajo kaljivost, kar ima za posledico prazna mesta v nasadih, manjši pridelek in zastonj opravljeno delo.
■ štiri najpogostejše nadloge lahko nastopijo, ko imamo krompir že v kleti: nitavost, gomoljčkasto kaljenje, počrnelost in rjasta notranja pegavost. Niti so precej tanj-še od navadnih klic. Domnevajo, da jih povzroča velika toplota suhe zemlje, v kateri ležijo pred izkopom. Pogosto Spremljajo tudi izrojen krompir. Nitasti krompir ni uporabljiv za seme, ker ne da pridelka. Podobne vzroke ima tudi počrnelost gomoljev. Ce imamo pridelek v preveč toplih in svetlih prostorih, se na pomlad namesto kali razvijejo drobni gomoljčki. Tudi tak krompir ni za seme. Ce pa je krompir rastel v peščeni zemlji, kjer so se menjavale hude suše in vlaga, lahko pričakujemo rjasto notranjo pegavost. Pomaga samo sajenje odpornih sort, med katerimi se posebno odlikujeta bintje i n voran.
■ Neprijetno je kaljenje krompirja, posebno tistega, ki smo ga namenili za hrano, ker se s tem gomolji izčrpujejo, nJihova hranilna vrednost peša, veča pa se odpadek pri Pripravi krompirjevih jedi. Kemija je tudi tu iznašla snovi, S kaljenje preprečujejo, ne da bi hkrati kaj vplivale na °kus krompirja. Med vrsto takih snovi so se posebno izkazi: tuberite, protuklijan, abrilen, belvitan itd. Najbolje Je. da z njimi obdelamo krompir že ob spravilu v kleti, da ^a lahko potrosimo v slojih. Na podoben način, ki se je že udomačil pri naših kmetovalcih, se upiramo beli trohnobi jj* gnilobi krompirja, za kar uporabljamo živo apno ali *rosan.
Ni odveč skrb za dobro skladiščenje krompirja, ki ga lahko uporabimo za različne namene in ga ni nikoli pre-Več. Sicer pa niso še tako daleč časi, ko ga ni bilo niti za Prehrano. Takrat je pesnik Srečko Kosovel v svoji pretres-Pvi pesmi »Starka nad vasjo« zapel: Mali sanja, krompir-v oblici, mrzle ročice pogreje ...
morah postaviti še provizo-ričen koruznjak. Računajo namreč, da bod0 letos pridelali okoli 500 ton koruze.
Nova peč za sušenje hmelja v Kostanjevici
Te dni je začel Agrokombi-nat Krško obirati hmelj, ki je kljub julijski suši dobro obrodil. Ker nameravajo povečati hmeljišča še za 7 hektarov, so nabavili novo peč za sušenje hmelja za sušilnico v Kostanjevici. Zaradi večje zmogljivosti sušilnice bodo potrebovali tudi več obiralcev. Kolektiv te proizvodne enote se je dobro pripravil na obiranje hmelja, tako da ga bodo obrali verjetno že v 14 dneh. Tudi tu imajo težave s skladišči. Ker so v preteklosti vse investicije vlagali v proizvodnjo in ni nihče mislil na skladišča, so ta.sedaj ozka grla, ki zmanjšujejo proizvodne uspehe.
Na brežiškem sejmu 160 prašičkov neprodanih
13. avgusta so kmetje na tedenski sejom prašičev v Brežicah pripeljali 725 pujskov v starosti do tri mesece, starejših prašičev pa 40. Za manjše so zahtevali po 900 dO 950 starih dinarjev za kilogram žive teže, za starejše prašiče pa 650 S din. Cene in povpraševanje po prašičih se od prejšnjega tedna ni spremenilo; prodanih je bilo 580 mladih pujskov in 25 prašičev.
Volksvvagen na gramozu
Konrad Zupančič iz Kostanjevi ce se je 14 avgusa pripeljal v Hrvaški brod s volkswagnom. Na ovinku ga je zaneslo na kup gramoza, da se je prevrnil. Avto je zaneslo do obcestnega kamna, kjer se je znova prevrnil in obstal na kolesih kakSn;h 30 m od gramoma
Voznik je prekucljaje srečno prestal, škodo na avtu so ocenili na fiOOO Ndin.
budnih rezultatov. KRKA je med drugim že prijavila nekaj novih patentov, več pa jih je pripravljenih.
V KRKINEM institutu so prav tako rešili vprašanje proizvodnje srebrnega laka-Tak lak potrebuje pri izdelavi kondenzatorjev tovarna ISKRA in ga je morala do ne davnega uvažati.
KRKA in njen institut sodelujeta z mnogimi znanstvenimi ustanovami v državi in inozemstvu, obvezujejo pa ju pogodbe z njimi.
Instituta v KRKI — tovarna ima med 665 zaposlenimi 115 ljudi s fakulteto izobrazbo — ni bilo ežko ustanoviti. Prav gotovo pa bo v obdobju antib.onkov in poslovne neodvisnosti, h kateri teži novomeška tovarna zdravil, svoje sposobnosti še bo .j raz vil in s svojimi dejavnostmi odpiral proizvodni zdravil še uspešnejša pota.
IVAN ZORAN
Hrušk bo letos nekoliko manj
V začetku tega tedna so na plantažnih nasadih AGRO-KOMB INATA Krško začeli obirati hruške. Zaradi slabega vremena se hruške spomladi niso mogle dobro oploditi. Zato pridelek ne bo tak kot so pričakovali. Ker pa je bila zaščita in oskrbovanje nasadov zelo dobra, pričakujejo drugo leto, ob ugodnih vremenskih pogojih, rekorden pridelek.
Kolpa je precej narastla
Minuli vihar z dežjem in točo, ki se je v začetku meseca razdivjal nad Belo krajino, je povzročil, da je bila čez nekaj dni vse do srede avgusta Kolpa precej visoka, deroča in blatna. Tako na metliškem in podzemeljskem kopališču tudi v redkih son čnih dneh ni bilo posebnega obiska, ker kopanje v taki vodi ni nikogar mikalo.
NE DOMA!
Lahko vam ga zgrizejo miši, uniči ogenj ali voda, ukrade tat - ali pa ga morda celo strga vaš nadebudni sinko! DENAR nalagajte v hranilno knjižico
DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO, ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituri v TREBNJEM ter v METLIKI
Ugodne obresti - posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj!
»DOLENJKA«: ŠE 14 DNI DO ZAČETKA GRADNJE
HIUONSKE TRGOVINE V BRSLINU!
Predračun: 8,000.000 Ndin — Soplačniki:  NOVOTEKS in nekatere druge delovne organizacije — Sredstva zagotovljena — Te dni natečaj za izvajalca del
To — dolgo pričakovano in zlasti za bršlinske potrošnike nadvse razveseljivo — novico je minuli teden sporočil direktor trgovskega podjetja »DOLENJKA« Lojze Urbanč. V novi trgovini, ki jo bodo zgradili ob Ljubljanski cesti blizu SGP Pionir, torej v samem središču Bršlina, bodo potrošniki lahko kupovali vsa živila za vsakdanjo prehrano (kruh, mleko, meso), sadje in zelenjavo ter druge špecerijske predmete, kar zdaj lahko dobe le v samem Novem mestu. Razen tega bo v tej trgovini prodajalna tekstila in tekstilnih izdelkov in bife, kjer bodo točili alkoholne in nealkoholne pijače ter pripravljali hladna jedila in tople enolončnice. Uvedeni bosta klasična in samopotrežna prodaja.
če bo šlo vse po sreči, bodo trgovino odprli že v prihodnjem letu, vendar pa trgovsko podjetje »DOLENJKA« s tem v zvezi nima utrjenih zagotovil. Znano je le, da so sredstva < predračun: 8 milijonov N din) zagotovljena, zemljišče izbrano in načrti (izdelal: inž. arh. Marjan Lapa jne) pripravljeni in odobreni ter da bodo začeli delati predvidoma    1. septembra.
Kdo bo gradil, ta čas še ne vedo, vsekakor pa bo »DO-LENJKINO« trgovino gradilo podjetje, ki bo na natečaju nudilo najboljše pogoje. Glavni plačnik stroškov bo »DOLENJKA«, soplačniki pa NOVOTEKS in nekatere druge delovne organizacije.
Trgovina bo za Bršlin, naglo razvijajoče se industrijsko predmestje Novega mesta, velika pridobitev. Sodeč
po načrtih bo to ena najlepših trgovskih hiš v Novem mestu in sploh ena najsodobnejših poslovalnic »DOLENJKE«, ki ima svoje lokale tudi v nekaterih sosednjih občinah. Stala bo na površini 505 kvadratnih metrov in bo dolga 26, široka pa 16 m.
1. september bi morali Bnš-hnčani v koledarjih z rdečim obkrožiti, saj bo to dan. ko bodo lahko rekli: »No, naposled bomo le dobili, za kar smo se toliko let potegovali!« Z dnevnih redov sestankov in konferenc bodo črtali eno prvih točk: vprašanje trgovine. Vsekakor ne bodo nasprotovali temu, da bi »DOLENJKA« to trgovino res kaj kmalu uredila in odprla, ker se bodo potem lahko z večjo vnemo lotili reševanja vrste ''ru»ih, nič manj važnih problemov, kakršen je bil dolga leta ta. -iz-

PISMA UREDNIŠTVU
KAKO DOLGO ŠE PROSJAČENJE?
Tov. urednik!
Ko si je pred dnevi skupina francoskih turistov ogledovala Novo mesto in njegove znamenitosti, sem iz njihovega razgovora razbral, da so zelo navdušeni nad našimi ljudmi, mestom in Jugoslavijo nasploh. Ni bilo še konec tega pogovora, ko se je skupini približalo nekaj dečkov, starih 10—13 let. Nekaj časa so si ogledovali turiste in se vrteli okoli njih kot »mačka okoli vrele kaše«. Končno sta dva fantiča pristopila k turistom in jih prosila za cigarete. Ko so jima ti odkimali, da jih ne razumejo, je eden sklenil roke in pokazal, da bi rad kadil. Sedaj so ga razumeli. Med smehom cele skupine so mu izročili dva zavitka cigaret. Dečke sem nato videl še pred lanom, kjer so sedeli na zidu in kadili. Vmes so hvalili cigarete m se pogovarjali o užitku, ki ga predstavlja kajenje (eden izmed njih je, po pripovedovanju drugih, pred predstavo bruhal).
Nekaj dni kasneje sem videl nekega cigančka, ki je
Starši pozabljajo
2e večkrat smo ugotovili in zapisali, da za mlade ljudi ni na pretek delovnih mest, nasprotno, da jih je zelo malo, ali pa jih sploh ni. Tako je težko, da bi zaposlili tiste, ki so končali osemletko in tiste, ki jih je zadnje šolsko leto zateklo v nižjih razredih. Približno enako je v vseh občinah na Dolenjskem. V trebanjski občini so zaskrbljeni toliko bolj, ker je mladine precej, možnosti za zaposlitev pa malo. Otepljejo se zlasti fantov, ki nimajo popolne osnovne šole. živeti pa je treba, vendar na kmetijah ne morejo vsi ostati". Starši bi radi, da bi se jim otroci zaposlili. To je povsem prav, ni pa prav, da jim ni bilo veliko mart kako njihove hčere in sinovi izdelujejo v šolah, dokler so ti še hodili v šole. Pozabljajo, da se danes več zahteva kot v časih, ko so bili oni mladi.
prosil za denar nemške turiste. Dali so mu nekaj drobiža — eden izmed njih pa je slikal ravno tisti trenutek, ko je ciganček vzel denar. Nato so se med smehom oddaljili in v njihovem pogovoru je bilo večkrat slišati besedo — berač.
Kaj si bodo mislili o nas tujci, če bomo dovolili tako beračenje? Dvomim, da bodo imeli omenjeni francoski turisti še vedno tako lepo mnenje o nas. Nemškim turistom pa bo dogodek dobrodošel, saj bodo lahko sliko o tem vlačili po časopisih.
MILOVAN DIMITRIĆ -Novo mesto
Posojila
za stanovanja upokojencev
Društvo upokojencev v sev-niški občini razpisuje do 30. septembra posojilo za gradnjo stanovanj v okviru sredstev, ki jih namerava dati sklad republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in invalidov. Upokojenci lahko dobijo ob 30 odst. lastni udeležbi posojilo do 15-000 Ndin za dobo 10 let z 2 odst. obrestmi, upokojenci — borci pa do 10000 Ndin za 20 iet z 1 odst. obrestmi, če bo na podlagi prošenj kredit odobren, bodo posamezniki sklenili kreditne pogodbe kar s Kreditno banko v Celju.
Harfistka Ruda Ravnik-Šurbekova je požela hvaležne in iskrene aplavze za nepozabni nastop v soboto zvečer v Lamutovi galeriji
v Kostanjevici
Presenečenje na Lamu t o ve m razstavišču
Se eno prijetno presenečenje nam je pripravila gostoljubna Kostanjevica na Krki preteklo soboto zvečer: zanimivo, visoko kvalitetno razstavo »53 poštnih postaj na cesti Tokaido«, bogato barvno pašo originalnih lesorezov japonskega slikarja Ichiri/u-saia Hiroshige. Dvorano, ki jo je v zadnjih tednih pohvalilo kot eno najokusneje ure. jenih manjših razstavišč v Sloveniji že več sto uglednih gostov od blizu in daleč, je tokrat dekorira! japonski ki-par Mogami Hisauuki iz Tokia, udeleženec letošnjega simpozija Forma viva. Videli smo »ikebano« v praksi: domiselno postavljanje suhih drevesnih rej in živih rož. Dvorana je tokrat v svetlih, mehkih tonih japonskih barvastih lesorezov zares žarela v čudoviti, vabljivo prikupni nevsakdanji lepoti. Gostje — med njimi so bili predstavniki oblastnih in političnih odborov iz Krškega in Novega mesta, prior kartuzije Pleter-je dr. Leopold Lavov in p. Ciril Zver, umetnika Vladimir in Jaro štoviček, prevajalec Tone Potokar iz Zagreba in drugi — so toplo sprejeli japonski pozdrav kiparja Hisa-yukija, ki je pozdravil večer za uvodno besedo L. Smre-
karja. Kustodinja Pokrajinskega muzeja iz Celja tov. Milena Moškonova je predstavila avtorja lesorezov z zanimivimi besedami, opisala pa je tudi čas nastanka in pomen lesorezov, katerih lastnik je zdaj celjski muzej. Kratek prerez japonske grafike nas je prestavil v daljno deželo »vzhajajočega sonca«, katere umetnost nam je morda malce tuja, predvsem pa vedno težko dostopna, pa spet prav zategadelj še bolj mikavna. Nič manj prijetno ni bilo
nato drugo presenečenje večera: solistični koncert har-fistke Rude Ravnik-šurbeko-ve je bil in bo Ostal nepozabno doživetje za vse domačine in prijatelje Lamutovega razstavišča! Kar priznajmo, da srečujemo ta plemeniti instrument posebno v manjših krajih le poredkoma ali skoraj nikoli. V rokah simpatične umetnice je ta večer harfa zvenela v vseh mogočih akordih in nam pričarala svet, v katerega bi se vsakdo izmed nas morai podati večkrat, da
bi si nabral moči za vsakdanje delo. Harf is tki Rudi Rav-iiik-šurbekovi, katero bi radi še srečali na odru Lamutovega razstavišča in še kje drugje na Dolenjskem (kako čudovit bi bil lahko n. pr. njen koncert v prostorih Dolenjske galerije!), smo se z iskreno hvaležnostjo še in še zahvaljevali za resnično umetniško zaigrane skladbe starih in novih mojstrov, pri čemer so bili odlomki iz del slovenskega skladatelja Srebotnjaka za večino izmed nas pravo odkritje.
Tudi zaradi domiselnosti, s katero vabi vodstvo Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevico vedno nove umetnike in tako kulturno vzgaja hvaležno občinstvo, zaslužijo organizatorji razstav in vsega javnega življenja v tem prikupnem mestecu na Krki vso pohvalo in priznanje! Hudo nam je le, ko jim tako malo mest in drugih krajev na širšem Dolenjskem pri tem sledi, čeprav nam n. pr. v Novem mestu ne manjka ne prostorov ne pogojev, da bi prirejali take in podobne večere!
T. GOŠNIK
Pojasnilo o gostovanju zbora Macmifico v Krškem
Anonimni avtor je v Dolenjskem listu št. 30 (853) 4. 8. 1966 objavil članek o gostovanju zbora Magnifico v Krškem in podal ne kaj kritičnih pripomb v zvezi z organizacijo gostovanja tega zbora v Krškem, ki je bilo 21. 7. 66. Zaradi pravilne informiranosti želimo vso zadevo pojasniti, tako avtorju članka kot vsem ostalim.
Zbor Magnifico je že letos spomladi ponudil gostovanje in sporazumno določal termin 21. 7. 66. Po tem medsebojnem dogovoru je zbor obljubil, da bo imel lastno ozvočenje. Dan pred gostovanjem 30 . 7 . 66, je prejel organizator br žojavno sporočilo, da je njihovo ozvočenje pokvarjeno in naj skuša DPD Svoboda Krško dobiti za ta večer aparaturo za ozvočenje. Organizator se je trudil, da zado volji željo zbora, vendar se mu kljub vsem naporom nd posrečilo dobiti kvalitetne aparature. 2al Svoboda Krško nima na razpolago sredstev za taksno veliko investicijo, da bi imela stalno na razpolago lastno ozvočenje. Sicer pa je vodja zbora Magnifico že v uvodu pojasnil zadevo okoli njihovega ozvočenja.
člani zbora Magnifico imajo status svobodnega umetnika in popolnoma razumljivo je, da je tudi najemnina za takšno gosto vnje temu primerna, saj je to njihov edini zaslužek ob precej visoki režiji. Organizator je pravočasno objavil reklamo o gostovanju in kot je menda povsod običaj, pričenjajo prodajati vstopni-
ce od takrat naprej, ko je javno objavljeno reklamiranje prireditve. V začetku je bilo zanimanje za to gostovanje zelo zaskrbljujoče in organizator je morda .«s dovolil zaradi tega »spodrsljaja«, da je blagajničarka prodajaia vstopnice za to prireditev tudi doma. To pa menda ni po volji nekaterim. Ce bi bila edino razpoložljiva dvorana v Krškem, ki ima sedaj le 282 sedežev, večja in bi kapaciteta odgovarjala sedanjemu številu občanov, si upamo trditi, da do takšnih in podobnih nevšečnosti ne bi prišlo Tam, kjer se dela, se tudv greši pravi znan slovenski rek. Vendar, vedno je vprašanje, kaj vpliva na to, da se greši? Mar nismo ljud je sami krivi, da smo nestrpni, nedosledni in tudi enostransko kritični?
V zadnjem času je bilo več zelc kvalitetnih kulturnih prireditev, čeprav žal ob le delno zasedeni dvorani. Zakaj ni takrat nihče kritično in javno vprašal, zakaj je do tega prišlo? če je bil ar.o nimni avtor omenjenega članka prisoten vsaj na koncertu Inva lidskega pevskega zbora iz Ljub Ijane, ki je bil v z»}etku julija letos v domu Svobode, bi se lah ko sam prepričal, kakšen je bil obisk. Zal nihče ni javno izrekel nobene graje na račun nezainteresiranosti, ki bi bila veliko umest-nejša kot pa kritika v zvezi z gostovanjem Magnifica.
Upravni odbor DPD Svoboda.
Krško
Podjetje storitvenih obrti
KOVINAR
Kočevje
razpisuje prosta delovna mesta:
1. samostojnega VK ali KV instalaterja centralne kurjave ali
VK ali KV vodoinstalatera
2. samostojnega kleparja VK ali KV
Osebni dohodki po pravilniku. Nastop možen takoj. V mesecu oktobru na razpolago družinsko stanovanje, i
Komisija za razpis mesta direktorja
STANOVANJSKEGA
IN KOMUNALNEGA PODJETJA
BREŽICE
razpisuje  delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
POGOJI: najmanj srednja strokovna izobrazba eko-nomsko-komercialne smeri in najmanj 10 let ustreznih delovnih izkušenj na področju gospodarstva.
Foleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi in dosedanji praksi oziroma zaposlitvah ter potrdilo o nekaznovanju.
Stanovanje ni na razpolago. Vloge bo podjetje sprejemalo do 31. 8. 1966.
OBVESTILO
Knjigarna in papirnica
MLADINSKA KNJIGA
v Novem mestu in Metliki
ima na zalogi vse šolske knjige in šolske potrebščine.
Opozarjamo na veliko izbiro šolskih torb!
Da bo prodaja potekala normalno,
bo poslovalnica v Novem mestu odprla
Sejem šolskih knjig in šolskih potrebščin
pod arkadami pred trgovino od 22. avgusta do 10. septembra 1966 vsak dan od 8. do 18. ure. Obenem sporočamo, da bo poslovalnica odprta tudi v nedeljo, 4. septembra 1966, od 7. do 12. ure.
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE OBVEŠČAMO, DA SMO PREJELI IZ UVOZA PISALNE IN RAČUNSKE STROJE ZNAMKE »OLIVETTI«, KATERE PRODAJAMO PO GROSISTIĆNIH CENAH. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
Bliža se ribniški festival
Letošnji ribniški festival bo trajal od 27. avgusta do 4. septembra. V tem času bo pet do šest kulturnih prireditev. Gostovali bodo: Narodno kazalište z Reke, Drama in Mestno gledališče iz Ljubljane, Celjsko gledališče ter pevski zbor domače Svobode. V okviru festivala bo v prostorih osnovne šole v Ribnici lovska, ribiška in likovna razstava. Vse prireditve bodo v letnem gledališču v gradu, v primeru slabega vremena pa v domu Partizana.
Spominski kotiček Gubčeve brigade
Prihodnje leto bo Gubčeva brigada, ki je bila ustanovljena 4. septembra 1942 v gozdu pri Trebelnem, praznovala 25. obletnico ustanovitve-ZB Trebnje si prizadeva, da bi v domu družbenih organizacij uredila brigadin spominski kotiček, kjer bi si dokumente, slike in spominke lahko ogledali obiskovalci. Prostor in del gradiva že imajo, potrebno pa bo še veliko dela, da bodo poiskali čimveč dokumentov in jih oteli pozabi.
Obiščite razstave v Kostanjevici!
Razstava 55 japonskih barvastih lesorezov v La-mutovem razstavišču v Kostanjevici na Krki je odprta za obiskovalce iz drugih krajev in za turiste vsak dan ob vsakem času, za domačine pa vsako nedeljo od 9. do 11. ure-
Tudi vse druge razstave, ki jih prireja obnovljeno Lamu to vo razstavišče v Kostanjevici, so gostom izven domačega mesta odprte vsak dan. Obiščite Kostanjevico in njene razstave: zbirko grafik in kipov v osnovni šoli, Lamu-tovo razstavišče, razstavo sodobne kiparske umetnosti na prostem, simpozij Forma viva in turistične zanimivosti mesta na Krki!
IZ GOREČE HIŠE STA REŠILA GOSPODINJO v zadnjih trenutkih; dim in ognjeni zublji so jo omamili, s kisikom iz dihamega aparata pa so ji kmalu nato na trati sredi' vasi vrnili že skoraj izgubljeno življenje... Tokrat je bila k sreči le vaja v Lakovnicah pri Bučni vasi, kjer so požrtvovalni domači gasilci v nedeljo popoldne slovesno odprli vrata novega gasilskega doma, katerega so zgradili predvsem z lastnimi močmi in sodelovanjem vseh občanov. Več o tem berite danes na novomeški strani!
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojz Avbar, član kolektiva Ini; Novo mesto; Alojz Tckstor in Alojz Kristan, člana kolektiva Novoteks Novo mesto; Fani Kastelic, članica kolektiva Beti Mirna peč; Alojz Baje, član kolektiva Kmetijska šola Grm; Ncžka Drčar, članica kolektiva SDK Novo mesto; Albina Judež, Ana Mikec, Albina Kacin, Marija Medoš, Slavka Lukšič, Anka čepar, Martina Flesničar in Cvetka Pavlin, članice kolektiva Splošna bolnica Novo mesto; Marica Sepobar, članica kolektiva Labod Novo mesto; Štefka Mežik, Dunja Kerpan, Marija Se-lak, Marija Zupančič in Marija Krese, članice kolektiv? Krka Novo mesto.
4     DOLENJSKI LIST
št. 32 (855)
STARO IN NOVO VEDNO PORAJA TRENJA V KOLEKTIVIH
Vihravo leto očitkov in nezaupanja
Dvomi delavskega sveta v Čateških Toplicah v pravilnost finančnega poslovanja - Ko bodo pojasnjeni vzroki medsebojnih nasprotij, jih bo laže odstraniti - Za samoupravne organe preizkušnja njihovih sposobnosti in znanja še ni končana - Čas jih ne sme prehiteti!
Odkar so se čateške Toplice razrasle v moderno urejeno zdravilišče, je slišati o nesoglasjih v kolektivu, o samovolji posameznikov, o neučinkovitosti samouprave, o različnih pogledih na prihodnost zdravilšča in o nizu drugih protislovij, ki jih je prinesel čas in z njim ljudje.
Korenine vedno znova porajajočih se nasprotij segajo najbrž precej daleč nazaj. Od tedaj se je marsikaj spremenilo in poslovanje po starem se po dograditvi nove zdraviliške hiše ni več obneslo. Obseg dela se je povečal, prišli so novi ljudje in tudi odnose je bilo treba prilagoditi novim razmeram.
Krepitev samouprave je bila ena najpomembnejših nalog, kajti ti organi so morali sprejemati statut podjetja, pravilnike o nagrajevanju in druge samoupravne predpise.
Staro in novo pa se nikakor ni moglo ujeti in v napol skritem, napol javnem trenju so se medsebojni spopadi še poglabljali. Prišlo je celo tako daleč, da so se načelna nasprotja sprevrgla v osebne spore. Škodo je utrpelo zdravilišče, kajti samoupravni organi niso bili vedno dorasli ukrennm ki so jih sprejemali Premalo so poznali zakonodajo in to se je maščevalo
Avtobus tudi ob nedeljah
Dolinci so tako dolgo vztrajali ori zahtevi po nedeljski avtobusni zvezi z Brežicami, da jim je poslovalnica podjetja SAP zares ugodila. Dobili so nedeljske avtobuse in tako niso več odrezani od prometa ob nedeljah in praznikih.
SAP ." - je omogočil zvezo z Brežicami dopoldne in popoldne. Celo • čateške Toplice se zdaj Dolinci lahko zapeljejo, ker se avtobus redno ustavlja pred zdraviliščem. Za razumevanje so prebivalci podjetju zelo hvaležni in upajo, da bodo te zveze lahko za stalno obdržali.
v obliki nepotrebnih denarnih izdatkov.
Marca letos je o napačnih odnosih vodilnih ljudi v kolektivu do samouprave in drugih nepravilnostih spregovoril delavski svet in med drugim zahteval, da komisija Službe družbenega knjigovodstva v Krškem pregleda finančno poslovanje podjetja.
23. julija je minilo mesec dni, odkar se je komisija SDK na zahtevo DS podjetja in ObSS v Brežicah prvič oglasila v zdravilišču. V kolektivu so tedaj zvedeli, da ni mogla ničesar ugotoviti in nekateri jo na tihem celo dol-žijo, da zavlačuje z ukrepanjem.
Vsem tistim, ki so zaradi tega postali malodušni, bo gotovo dobrodošlo pojasnilo predsednika komisije SDK Franca Glogovška iz Krškega. Takole pravi:
»Ko smo prišli prvič v Toplice in zaprosili za dokumentacijo, je bila ta pod ključem. Računovodkmja je bila tedaj na seminarju v Portorožu, direktor pa je bil odsoten zaradi bolezni. Poklicali smo oba travnika — predstavnika samoupravnih organov, da so nato po njunem nalogu nasilno odprli pisalno
mizo in omaro. Dokumente smo našli, vendar si z njimi nismo mogli dosti pomagati. Na zadnji vknjižbi je bil datum 31. januar 1965. Nobena stvar kasneje ni bila več vknjižena.
Potem smo se vprašali, na kakšni osnovi je knjigovodki-nja delala mesečne bruto bilance, trimesečne obračune dohodka in zaključno bilanco za leto 1965. To me je tembolj razočaralo, ker niso zalegla opozorila iz prejšnjega leta, ko je SDK že prejela zaključni račun brez potrebnih prilog,« je povedal tov. Glo-govšek.
Komisija je izdala nalog za ureditev finančne dokumentacije in določila za to rok 30 dni. Rok je potekel 21. julija in 25. julija je komisija sprejela prošnjo za podaljšanje, ker je morala računovodki-nja med tem napraviti polletni obračun in se zaradi odsotnosti direktorja ukvarjati še z upravnimi posli. Podaljšani rok se je iztekel 10. avgusta.
Postopek torej teče in komisija opravlja svojo dolžnost, nima pa še na razpolago preverjenih podatkov o poslovanju.
Vrata politične šole vsakomur odprta
Skupina za idejno vzgojno delo pri občinskem komiteju ZKS v Brežicah se je 6. aprila sestala s predstavnikom delavske univerze in sprejela več sklepov za izobraževanje komunistov v jesenski in zimski sezoni.
Odločila se je za redno politično šolo, ki jo bodo lahko obiskovali člani ZK, člani ZMS, SZDL in sindikata- šola bo torej odprta vsa komur, ki želi dobiti nekoliko širše politično obzorje. To je namreč pogoj za dobro delo v Zvezi komunistom in v samoupravnih organih.
S programom šole je idejno vzgojna komisija letos bolj zadovoljna kot prejšnja leta. Slušatelji bodo v 74 izobraže-
Rokometaši Brežic zmagali na turnirju v Črnomlju
valnih urah res lahko dobili široko razgledanost. Predavanja in razgovori bodo to leto v popoldanskih urah, ker si izobraževanja med delovnim časom občinski komite ZK ne more več privoščiti. Izdatki za tako šolanje so zelo dragi, pa tudi delovne organizacije ne bi soglašale s tem načinom.
Zahvala otrok iz Dobove
Iz Savudrije smo prejeli prisrčno pismo triindvajsetih pionirk in pionirjev iz Dobove, v katerem se najtopleje zahvaljujejo občinski zvezi DPM, ZB, pionirski organizaciji, Rdečemu križu, svojim staršem in vsem, ki so jim omogočili prijetne počitnice ob morju.
Preteklo soboto je bil- v okviru praznovanja praznika črnomaljske občine v Črnomlju rokometni turnir, na katerem so razen domačih sodelovali še gostje iz Brežic, Duge Rese in Karlovca. Zmagovalna ekipa Brežic je dobila prehodni pokal občinske skupščine Črnomelj.
ČRNOMELJ : BREZICE 16:18 (G:8)
Domačini so z velikim poletom krenili v boj proti članom slovenske lige in če ne bi imeli tako slabega vratarja, bi bil rezultat lahko tudi obraten. Za Brežice sta bila najuspešnejša Stinc in Rovan, za Črnomelj pa Puljak, B. šimec in Lozar.
DUGA RESA : KARLOVAC 18:13 (6:6)
Moštvi sta prikazali slabo igro, čeprav smo predvsem od igralcev Dude Rese, ki igra v reško-karlov-ški ligi, več pričakovali. Naj-uspešnjša sta bila Lapič pri Dugi Resi in Rumenovič pri Kar-lovčanih.
ČRNOMELJ : KARLOVAC 16:14 (7:9)
Borba za tretje mesto je bila zanimiva, saj se je domačinom šele v drugem polčasu »odprlo«, da so potem lahko ugnali libtve goste iz Karlovca. Pri .-okometa-ših Črnomlja sta bila najoojjša žunič in D. šimec, pri j^sHh pa Sulic in Kesler. "
BREŽICE : DUGA RES\ 12:10 (9:6)
Brežičani v finalu niso aovolili presenečenja, čeprav so se jim sicer počasni gostje iz Duge Rese že močno približali. Za zmago imata največ zaslug vratar Berglez in Šetinc.
J. S
NOVO V BREŽICAH
■ V PONEDELJEK, 8. AVGUSTA, JE BILA LICITACIJA za izgradnjo veznega mostu v Ulici 21. TOaja. Most, ki"bo povezoval stari de,l mesta z novim naseljem Hra-stnico, bo gradil novomeški Pionir
najugodnejši ponudnik. Delati "Odo pričeli takoj, most pa bo Sotov do občinskega praznika, ^rati bodo asfaltirali cesto do ""cepa protj Bizoljskem. Trasa do j^ostu bo zavzela celotno širino c|'stišča med zgradbo občinske ^kup&čine tn stavbami na drugi *>'rani. Dosedanjo tržnico bodo rre*tavilj v bližino Ulice 21. maja.
■ DELA ZA NOVO TRŽNICO napredujejo. V notranjih prostorih r° Kz uredila svoje paviljone. Na P""^1' kjer je bila do zdaj tržni-^> bodo podrli tudi kostanje, kajti
del
cesto pred gasilskim domom" bo treba dvigniti kar za col meter.
■ CESTO BREŽICE-^DOBOVA so v ponedeljek začeli asfaltirati. Zaradi modernizacije je cesta zaprta za ves promet, ki je preusmerjen po cesti IV. reda Dobova —Sela—Bukošek—Brežice in obratno. Ob lepem vremenu bodo z deli gotovi v petnajsUh dneh. Preostali del ceste bodo asfaltirali prihodnje leto.
■ PRISTOJNI ORGANI OBČINSKE SKUPŠČINE V BREŽICAH so poskrbeli tudi za lepšo podobo mesta. Od stavbe občinske skupščine do gostilne Pri gradu so uredili gredice in nanje posadili salvi je. Zamisel vsekakor pozdravljamo, obenem pa opozarjamo občane, naj nasad čuvajo pred malimi nepridipravi!
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Emilija Pristov-šek iz Pisec — deklico, Jožica Hri-beršek iz Globokega — dečka, Ana Košak iz Brežic —- Mitjo, Justina Vintar iz Loga — Marjana, Jožefa Šiško iz Krškega — deklico, Ana Budna iz Sevnice — Stanislava, Marija Tomažin iz Cunrovca — Jožeta, Ratka Penevska iz Brestanice — Sonjo, Hedvika Kragl iz Mokronoga — Matjaža, Vida Češek iz Sevnice — deklico, Ljubica Lu-kič iz Viher — Romana, Jožica Kuhar iz Brežic — Davorja.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivana Prišlina, delavca iz Gregurič brega, je nekdo napadel ter mu prizadejal poškodbe po desni roki in levem ramenu. Martin Vašcer, upokojenec iz Bukoška, je padel na dvorišču in si poškodoval glavo. Vid Celeč, sin uslužben-. ca iz Dobove, je padel z voza in si poškodoval levo roko. Avgust Ribič, rudar s Senovega, si je pri delu poškodoval desno nogo. Franc Bertole, upokojenec iz Pavlove vasi, je padel s kozolca in dobil poškodbe po prsih. Miroslav Petan, delavec iz Curnovca, je padel s kolesa in si poškodoval desno roko. Vera Arii, uslužbenka iz Velj. Podloga, ie padla z mopedom in dobila poškodbe glave. Jožefa Ce-tin. gospodinja iz Mihalovca, se je prevrnila z vozom in si poškodovala desno ramo. llilmija Murato-vič, delavec iz Krškega, Je dobil pri delu poškodbe po brazu. Vid Švec, kmetovalec iz Zdencev, se je posekal s sekiro po levi nogi.
Kaj se vsak tec'en zgodi pri nas, vam pove
DOLENiSKI LIST!
Lapidarij na Drnovem pri Krškem. Kamnitni spomeniki so ostanki stare rimske naselbine Neoviodunum. Obiskovalci si tam laliko ogledajo tudi rekonstruirano rimsko pristanišče ob nekdanji savski strugi. (Foto: J. Teppev)
S KONFERENCE KOMUNISTOV V »CELULOZI«
Osnovne organizacije: bolj samostojne!
Delo komunistov se mora v kolektivu odraziti v večji meri kot do sedaj — Načela statuta se ne izvajajo v celoti — Nujno je potrebna mehanizacija
lesnega skladišča
V začetku avgusta so imeli komunisti tovarne papirja in celuloze konferenco, na kateri so razpravljali o sklepih IV. plenuma in o aktualnih problemih v tovarni. Poizkusili so najti način, kako bi povečali aktivnost političnih organizacij v kolektivu. V Celulozi imajo tri osnovne organizacije in tovarniški komite. Nekatere organizacije so bile preveč pasivne, ker člani niso imeli čuta odgovornosti za delo v njih. Na konferenci je bilo poudarjeno, da morajo osnovne organizacije delati bolj samostojno- Ne smejo čakati, kaj bo ukrenil tovarniški komite in da bodo oni delali potem po istem kalupu. Komunisti bi morali povzročiti  »plaz« de-
Dober obisk na krškem kopališču
Kopališče v Krškem je letos v treh mesecih in pol obiskalo že okoli 35.000 kopalcev. Tu niso všteti delavci tovarne papirja in celuloze m drugi, ki imajo prost vstop. Kopališče je posebno dobro obiskano ob nedeljah in praznikih, ko pride veliko kopalcev iz Hrvatske. Voda v bazenu ima 22—26 stopinj C in jo menjajo enkrat, po potrebi pa tudi dvakrat na teden.
DVE NOVI BENCINSKI ČRPALKI
Trgovsko podjetje PRESKRBA iz Krškega se je odločilo za gradnjo dveh bencinskih črpalk. Postavilo ju bo v Kostanjevici in Bresta-nrici. Oba kraja sta precej oddaljena od občinskega središča, zato občani pozdravljajo odločitev PRESKRBE, zlasti še tisti, ki imajo svoja vozila. Na lastni koži so doslej izkusili, kako neugodno je. če je pot do črpalke tako dolga-
Preurejanje Manufakture
Trgovsko podjetje PRESKRBA Krško je začelo pred kratkim preurejati prodajalno Manufaktura. Upajo da bodo dela končana že do 1. oktobra letos. Sedaj poslujejo začasno v lokalu nasproti prodajalne Tekstil. Vsa dela investirajo sami; tako bodo letos vložili v obnovo lokalov okoli 100 milijonov S-din.
V Preskrbi so polletni plan presegli kar za 2G odst. Promet bi bil še večji, če bi imeli na zalogi blago, po katerem je največje povpraševanje. Sklade so letos povečali za 101 odst., plače pa za 22- odst., tako da je sedaj povprečni osebni dohodek v podjetju 69.150 S-din.
lovne vneme, tako da bi si pridobili ugled med drugimi delavci.
Medtem ko dosega letos Celuloza zelo dobre količinske uspehe, so finančni zaradi reforme manjši. Ker postajajo kupci vedno zahtevnejši, so na konferenci sklenili .čimprej ustanoviti vse možne službe, ki bi pripomogle k izboljšanju kvalitete izdelkov. Komunisti so bih tudi mnenja, da je treba še povečati izvoz, ker se na domačem trgu pozna, da je začela s polno zmogljivostjo obratovati tovarna celuloze v Sremski Mitrovici.
Na konferenci so se tudi zedinili, da je treba pomagati pri izgradnji komunalnih potreb v občini. Trenutno je najbolj aktualna gradnja mostu, ki je največja investicija v krški občini. Ker je Celuloza lani pogodbeno obljubila, da bo prispevala dej sredstev, so na konferenci sklenili, da je treba to vprašanje čimprej rešiti in bodo zato o tej stvari razpravljali tudi na delavskem svetu. Celuloza bo skušala čimprej poravnati svoje obveze, toda zaradi plačevanja anuitet je to bolj težko.
Ko so 'razpravljali o izvajanju načel statuta v kolektivu, so ugotovili, da jih v praksi ne uresničujejo v celoti. Vzroke za to bodo skušali poiskati pri izvajalcih statuta. Razen tega so tudi ugotovili, da ni povezave med obratnimi delavskimi sveti in centralnim DS, kar se posebno odraža v medsebojnih odnosih. Komunisti so razpravljali tudi o zmožnostih domače komercialne službe'. Ker jim sedaj nabavlja surovine »Papir-les« iz Ljubljane, se sprašujejo, če je to potrebno oziroma če ne bi mogli njihovi komerciali-
sti opravljati tega sami. Ugotovili so tudi, da je nujno potrebno mehanizirati skladiščni prostor, ker samo z delavci težko spravijo velike količine lesa, ki prihajajo v zadnjem času. Sklenili so še, da je treba okrepiti prodajno službo doma in v inozemstvu.
Hotel Sremič zaseden 80-odstotno
V prvi polovici letošnjega leta je bil hotel Sremič v Krškem zaseden 80 odst. Med gosti so prevladovali naši turisti. Veliko je bilo tudi plavalcev, ki so trenirali v olimpijskem bazenu. Da ni bil priliv tujcev večji, je kriva predvsem cesta Zidani most— Krško. Uprava hotela je že imela razgovore s celjskimi hoteli, da bi jim ti odstopili določene skupine turistov, toda zaradi slabe ceste ni bilo iz tega nič. Imajo pa pogodbo s PUTNIKOM. Skupine turistov, ki potujejo s PUT-NIKOVIMI avtobusi v tujino, pri njih večerjajo in pre-spijo, ko gredo v tujino in ko se vračajo.
Piknik v Kostanjevici
Udeleženci letošnje FORME VIVE v Kostanjevici so preživeli v torek, 9. avgusta, prijeten družabni večer na dvorišču kostanjeviškega gradu V družbi direktorice FORME VIVE Vilme Pirkovičeve, predstavnikov kulturnega in političnega življenja krške občine in novinarjev iz Slovenije in Hrvaške so se umetniki dobre volje lep čas zadržali na pikniku pred vinsko kletjo. Navzoč je bil tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Franc Pirkovič.
DROBNE S SENOVEGA
■ REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATOV SLOVENIJE je pretekli petek anketiral 15 ljudi, zaposlenih v rudniku. Anketiranci so izpolnjevali pismene teste z vprašanji, ki se nanašajo na sklepe IV. plenuma ZKJ in uresničevanje gospodarske reforme.
■ PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO na Senovem je dobilo deset novih paradnih uniform, ki jih je društvo kupilo z lastnimi sredstvi. Društvo šteje zdaj 30 aktivnih članov, 18 pionirjev in ima okrog 500 podpornih članov.
■ NA KOPALIŠČU v Dovškem letos ni prave živahnosti; temu je verjetno vzrok muhasto vreme. Stalni kopalci — večinoma otroci — pravijo, da so vstopnice predrage, saj jim starši ne morejo vsak dan dajati denarja.
■ PROSTOR ZA ODLAGANJE SMETI Senovčani že dolgo časa pogrešajo. Smeti razvažajo ob po toke ali kar vanje, ob nalivih, ko vode narastejo, pa smeti ostanejo na bregovih. Higiena je gotovo vredna večje pozornosti!
■ GRADNJA 6-STANOVANJ-SKEGA BLOKA za prosvetne delavce kar dobro napreduje. Blok bo predvidoma dograjen prihodnje leto.
■ OKROG 40 MLADINCEV iz rudnika je bilo letos na taboru predvojuške vzgoje. Zaradi njihove odsotnosti je padla proizvodnja. Občinska skupščina podjetju ni vrnila denarja, ki so ga izplačali mladincem za čas, ko so bili na taboru.
■ V TRGOVINI V DOVŠKEM prodajajo drobno blago kar brez tehtnice ali pa ga tehtajo na sto-kilogramski tehtnici v skladišču, da kupec nima kontrole. Tehtnico so dali v popravilo, podjetje pa za to poslovalnico ni preskrbelo druge.
■ RUDARJI IN SVOJCI, ki so 9. avgusta odpotovali na oddih v sindikalni počitniški dom v Vr-sar, so čakali na avtobus polnih šest ur, nihče pa se jim za to la opravičil! To je bila že peta izmena, ki je letos odšla na morje.
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
Preden se zablesti cvet bele krizanteme
Cvklamni, asparagusi; mačehe, primule, krizanteme . ..
Najlepše rože krizanteme. Z velikimi belimi in rumenimi cvetovi. Z omamnim, vonjem.
Cvklamni, asparagusi, mačehe in primule dozore zgodaj.
Krizanteme so jesenske rože. Razcveto se v oktobru. Ob dnevu mrtvih imajo najlepše in največje cvetove. Nesemo jih na grobove. Njihov vonj je melanholičen.
Ob Cesti herojev ima novomeška komunalna uprava veliko vrtnarijo in v njej nekaj arov krizantem.
V visokem avgustovskem soncu in soparici se krizanteme rahlo pripognejo. Toda niso v nevarnosti, da bi jih vročina ... Tu je Jože Barbo, izkušen vrtnar, da jih neguje, priveze, če je potrebno, in zaliva.
Jože Barbo je pravkar stal upognjen sredi nasada krizantem, ko smo ga vprašali:
»No, mojster, kako kaže letina?« »Dobro«.
»Kaj to pomeni?«
»Da bodo krizanteme in druge rože v redu zacvetele.«
»Se to vselej zgodi?«
»Ce je vrtnar dober, se pravi, če ljubi cvetje, se. Krizanteme so rože, ki potrebujejo večjo nego od drugih. So pa zato najlepše.«
»Kdaj greste najraje mednje?«
»Kadar cveto. Imam občutek, da je moj trud poplačan.«
Trškogorec Jože Barbo je vrtnar že od leta 1937- Izučil se je v Ljubljani. Preden je prišel v vrtnarijo komunalne uprave, je deset let urejal kandijske bolnišnice. To delo je vselej vzorno opravljal.
»Rekli ste, da stanujete na vinski Trški gori. Je kakšna razlika med vzgojo rož in trt?«
»Delo s trto ni tako zahtevno. Toda če hočeš, da rodi, moraš budno paziti na njeno rast.«
Kadar v vrtnariji rože cveto, ima Jože veliko dela. Eni pridejo po šopke, drugi po nasvete. Izkušen vrtnar ima
obojega vselej za zajetne šopke. Prepričajte se!
IVAN ZORAN
Vitamin B 1 — najboljše sredstvo v boju zoper bolezen civilizacije
Strokovnjaki menijo, da uživamo Jugoslovani že desetletja premalo vitamina B 1. Vzroke za to je treba iskati v preveč izumetničeni prehrani. Pomanjkanje vitamina B 1 povzroča nevrozo in motnje v delovanju živčnega sistema. Simptomi te tako imenovane bolezni civilizacije so hitra utrujenost, težave s koncentracijo, čest glavobol, pozabljivost, nespečnost, razdraž-ljivost in naglo razburjenje. Posledica vseh  teh pojavov,
ki se jim često pridružijo še motnje v prebavi, nepravilno delovanje srca, krvnega obtoka in vnetje živcev, je močno upadanje delovne storilnosti.
Vitamin B 1 vsebujejo mnoga živila, kakor ržen kruh, sveža surova zelenjava, precej pa ga najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, ki so zaradi številnih drugih koristnih snovi še posebej priporočljivi za nervozne ljudi. Posebno mnogo vitamina B 1 ima kvas. Znani ameriški zdravnik, katerega knjiga o pravilni prehrani je obšla ves svet, ga priporoča vsem ljudem vsaj kavino žličko na dan. Predvsem za zdravje, pa tudi za lepo kožo.
Nočno sonce
Kot meni angleški arhitekt urbanist M. Granville iz Co-ventrvja, bo lahko v prihodnosti mesto s 100.000 prebivalci vso noč razsvetljeval en sam izvor svetolobe. Le-ta naj bi visel v ozračju nad mestom. Sovjetski znanstveniki se že dolgo ukvarjajo s takšno napravo: namestili naj bi jo okoli 200 metrov od tal. Proučujejo še drug postopek za razsvetljevanje mest: s svetlobnimi baloni.
Orjaški radar
V Clearu na Aljaski so pred kratkim postavili orjaški radar, ki lahko odkrije predmet s premerom 40 centrimetrov na daljavo 4 tisoč km. Radar je težak 185 ton in ima obliko ogromne žoge za golf. Visok je kot šestnadstropna hiša in meri v premeru 42 metrov. Z elektronskim računskim strojem lahko natančno ugotovi pot kake rakete, kraj izstrelitve, cilj in točen čas zadetka.
Vstopnica za gradove
Za enkratno plačilo v znesku približno 4000 dinarjev bodo lahko tuji turisti v letošnjem letu obiskali okoli 400 gradov, palač in muzejev, raztresenih po vsem britanskem ozemlju, ne da bi plačali še kakšno dodatno vstop nino. Za to vsoto bodo imeli pravico do prostega vstopa eno leto. Med spomeniki, ki jih bodo lahko s to skupno vstopnico obiskali, so tudi londonski Tower, Kiplingova hiša v Susexu in edinburški grad.
Še trije množični zločini v ZDA
V kalifornijskem mestu Milpitasu ie našla policija pred dnevi petčlansko družino mrtvo Na vseh truplih so odkri'1 strele v glavo. Policija domneva, da je J2-letna Jeanettc Stuart, '-ti je šele pred kratkim zapustila psihiatrično kliniko, ustrelila svojega moža (45) in svoje tri otroke v starosti med petim in osmim letom, nato pa si je še sama vzela življenje
Ob koncu preteklega tedna je blazneš Joseph Daviš v New Ha venu (ZDA) v bifeju mestne tovarne orožja s samokresom streljal na prisotne, pri čemer je ubil ali ranil šest oseb. Davisa je smrtno ranil neki policaj, tako da je med vožnjo v bolnišnico podlegel.
Istega dne je v Londonu neznani zlikovec v uličnem boju ubil tri policijske agente in nato pobegnil. Sprva so mislili, da gre za pobeglega kaznjenca, vendar je predstavnik jetniš-nice te vesti zanikal. V boju so padli trije policaji, kar je toliko, kot jih je bilo ubitih v zadnjih petih letih skupaj.
Franci Slak iz Trebnjega je v juniju dobil v Dobrniču dve nebogljeni srnici — dvojčki. V dobrem mesecu sta ob njegovi skrbni vzreji že lepo zrastli. Kaj ne bi, saj pospravita na dan že skoraj 2 litra mleka, proti večeru pa ju vodi še na pašo. Toda njima je več za skakanje in raje se spustita v dir po trati. Takrat je pri trebanjskem gradu, kjer oskrbnik in srnici stanujejo, polno otrok, ki jih prihajajo gledat. Noč prespita s kokošmi v kokošnjaku, toda srnjaček je že prav bojevit in z nogami od jeze tolče ob tla, če se spreta s petelinom. (Posnetek: IVI. Legan)
Bralce BE-ČE romanov obveščamo, da bo poleg romana FANTOMASOVI ZLOČIN! izšlo še pet romanov na temo FANTOMAS.
- INŠPEKTOR JUVE PROTI FANTOMASU
- MRTVEC NAPADA
- BEG IZ ZANKE
- KRAJA RDEČEGA DIAMANTA
- INŠPEKTOR RAZBOJNIK
Naši BE-ČE zvezki so prirejeni tako, da jih lahko bralci vežejo in s tem pridobijo lepo knjigo.
Bralcem naj povemo še to, da je igral pri nas v začetku leta film FANTOMAS. V glavni vlogi je nastopil popularni francoski igralec Jean Ma-rais. Film je imel velike uspehe po vsem svetu.
BERITE BE-ČE ROMANE!!!
NA POTI K 3000. JAMI
Bodo Gorjanci kdaj do kraja razkrili svoje temne skrivnosti? Kje je Trdinovo »jezero poc| Kukovo goro«? — Dolenjski jamarji so spet vpisali v seznam slovanskih podzemeljskih čarov nekaj novih biserov — V jami »Pri bosenski bajti« so naš|j 148 cm dolg kapnik-makaron, ki ima premer komaj pol centimetra    Kaj goriva jama pri Brodu, v katero Krka ljubosumno zapira vstop?
G0ir'»ci so jamarjem pred dnevi "lova razkrili svojo no-tranj051. Ljudske pripovedi o teitt.^So »znotraj votli«, da je v Podzemsko jezero itd-kar Je dajalo Trdini povod z& pis^je o skrivnostih gor-jansKeg* Podzemlja, so dobije znova eno svojih potrdil. prj f°'0mu, v gozdovih na meji ^ed republikama, so novo^^i jamarji, skupno z janiarJ1 & drugih slovenskih klut>oV< obiskali štiri jame, jih Plezali, skicirali in znieri11' Medklubske akcije sta 56 Udeležila tudi dva gjiafB angleška jamarja. Ifr redn° ^spešeno delo novo-meŠKiP- kostanjeviških in čr-norflaHSWn Jamarjev v zadnjih ^eh Je pripisati dejstvu, . ^° ta mesec odkrita triti*0^ Jama na Slovenskem (ta K* korana) in da morajo r barski klubi po Slo-veniJ1 registrirati še nekaj ja«1 : s tem prispevati k osref^1..slovenski jamarski aKcift  1 ima naslov »Triti-
.pid^vna odprava na Po-loifl ie^mela nal°go, da razišče ^V(;C jam, predvsem tistih' 1 Jin zaradi pomanjkanj °Preme kostanje viški iai^Nk6 moreJ° obiskati.
-rjfc ib cesti, ki vodi na #01^Je »Jama pri bosenski • Prva stopnja je iaiUaI1';   Popeljala trideset
metr°'^aVpično- °d tam v0" ^jo ir'Je rovi. Prvi je slep,
dru£'lje Šmarje popeljal 5tfdJvlt0 zakopano dvoranico- ,]er s« našli 148 centi-$cf dolg kapnik, makaron ^premeru ima pol cen-tiifletr'' KaJ take§a novomeški ^arji D°lenjskem še = i&0 «Qeli. Tretji rov jih je
globlji predor Ha svetu
jsi/^ otoka Honšo in Tok#! bodo povezali s pod-morž>. Predorom, ki bo Ljgl<21 na svetu: izdolbli „ar» skalo 100 metrov pod Vskim dnom. Predor bo kilometrov, stro-
ški Pa bodo znašali
Okroj. milijard dinarjev. (Pr jo ^ bo povezoval Z Anglijo Pod Ro-nav-s^. Prelivom, bo tekel 38 \Qv pod morskim dO°^o^ dosegel dolžino
popeljal 42 metrov . navzdol. Treba je bilo spustiti lestvice. Dramatični trenutki so bili, ko je član novomeškega kluba ostal na koncu lestvic brez luči, lestvice pa še niso dosegle dna. Pomagal si je tako, da je obvisel na varovalni vrvi in privezal dodatne lestvice, ki so mu jih poslali po vrvi. Brezno se je končalo z majhno dvoranico. Jamo so zmerili in zrisali.
Drugega dne so po dolgem iskanju našli Poganjo jamo, ki je že na Hrvaškem. Voda je zasula vhod in po dolgem kopanju so prišli le kakih deset metrov v notranjost jame, še zanimivost: hrvaški jamarji so barvali izvir nad Poganjo jamo in ugotovili vodno zvezo s Studeno v Kostanjevici. Višinska razlika med obema jamama je okoli 650 metrov.
Tomaševička jama je kakih 30 metrov nad Poganjo jamo. Tu ni bilo kakšnih posebnosti, razen tega, da je jama klasično brezno z navpičnimi stenami. Na poti v dolino so jamarji obiskali še jamo nad Cankarjevo kočo. Z razliko od ostalih je ta jama vodoravna in dolga okoli 30 metrov.
Novomeški jamarji nameravajo ob nizkem vodnem stanju Krke obiskati še jamo na Brodu. Jama je edinstven primer vodne jame v Sloveniji, saj je rov na celi dolžini zalit z vodo. Zaradi težkega dostopa je jama toliko bolj zanimiva in privlačna.
Peter Breščak
Tri iz trebanjskega konca
■ Svojevrstno POTEGAVŠČINO je naredil trebanjskim hribolazcem, ki so se nedavno napotili na Triglav, njihov prijatelj, zaposlen v tovarni kovinske embalaže. Kot udeleženec odprave je imel na skrbi konzerve. Toda glej: ko so jih privlekli na vrh ter jih začeli odpirati, da bi se okrepčali, je bil v vsaki — pesek. Skrbnik za konzerve, tudi sam žrtev potegavščine, ni hotel priznati, da je imel prste vmes. Toda ko so se vrnili na domove je nemudoma poslal brzojavno opravičilo, ker je grozilo, da bodo hribolazci dvignili halo nad nedolžno tovarno konzerv
■ Svojevrstno STAVO so imeli zadnjič na Sela Šum-berku. Med dopoldansko mašo so v gostilni Ozimek možje s stavo pregovorili mež-narja. da je namesto ob dvanajstih že kar ob enajstih zvonil poldne • •
■ Svojevrstno PRESENEČENJE je pripravil Trebanj-cem prejšnjo sredo »znani iluzionist Zanellv«. Vse dopoldne je delal reklamo, kako bo zvečer v prosvetnem domu sekal glave, pri čemer lahko sodelujejo tudi gledalci. Toda, ko so ob napovedani uri gledalci prišli, roKo-hitreca ni bilo od nikoder. Menda se ni zbal za svojo glavo?
DOLGO KOT LAKET odraslega moškega, je zraslo na njivi Franca Goleta, upokojenca iz Velike Bučne vasi pri Novem mestu, ki ima nasad 50 arov brez-nitnega fižola za prodajo. Najdaljši strok je meril nekaj nad 30 cm. Pridelovalec je ugotovil, da da kg že 24 takih strokov, medtem ko je »normalnih« strokov za to težo potrebnih 60 do 80. »Čudo narave« smo slikali v našem uredništvu, velikost fižo-lovih strokov pa je najbolj razvidna v primerjavi z žensko roko.(Foto: Ivan Zoran)
(MESTNA HRANILNICA I V NOVEM MESTU). Meseca julija 1901 je 216 strank vložilo 51-715 K Ol h, 191 strank vzdignilo 48.669 K 13 h, toraj več vložilo 3 045 K 88 h. 7 strankam se je izplačalo posojilo 6.000 K. Stanje vlog 1,665 365 K 07 h Denarni promet 207.005 K 46.h.
(MEŠČANSKA GARDA v Novem mestu) priredi dne 18 t. m- povodom rojstnega dne Njih Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa običaj no vsakoletno cerkveno parado, popoldne ob dveh pa bode odmarširala z godbo na čelu v Kovačevo hosto v žabji vasi, kjer se bode vršila prosta zabava. — Ker že dolgo časa ni bilo tacega izleta, se slavno občinstvo vabi, da se ga mnogoštevilno udeleži. — Skrbijeno bo tudi za dobro pijačo in mrzlo jed
(SNEG NA MESECU). Ameriški časniki pišejo, da so učenjaki Havardske zvez-darne napravili fotografične slike meseca, na katerih se vidi, da je na mesecu sneg-Ako je na njem sneg, bode tam gotovo tudi voda. led in ljudje. Kdor tega ne "eruje, naj se sam prepriča.
DOLENJSKE NOVICE 15. avgusta 1901
ZAČEL SE JE ODKUP BELIH ŽIT
Začetek odkupa se je zaradi I deževnega vremena in kasnejše mlačve nekoliko zakasnil.
V Beli krajini so začeli odkupovati žito 1- avgusta, v novomeškem in trebanjskem okraju pa 9. avgusta. Najbolj so se prvi dan odkupa izkazali črnomaljski kmetje, ki so v enem dnevu oddali vse predpisane količine žita.
V Metliki se le 17 posestnikov ni držalo razporeda, vsi drugi pa so pripeljali žito točno ob določenem času- V KZ v škocjann je doslej pripeljala najlepše žito posest-nica Marija T?upar iz Goriške vasi
VELIK GASILSKI NASTOP V ČRNOMLJU
V nedeljo, 12. julija, je priredila Okrajna gasilska zveza v Črnomlju obsežno prosla-. vo, na kateri je sodelovalo 12 gasilskih društev. Pri dopoldanskih vajah je vzbud'la posebno pozornost četa pionirjev PGD iz Metlike, ki so spuščali ponesrečenca pc vrvi.
18. a\gusta 1951
Dr. Bralko Kreft: (6)
Jurčič in njegov roman ,Deseti brat'
Z njim se včasih tako prešerno, a hkrati tako ljudsko kro-hoče čmerikavemu svetu v brk, kakor se domu in svetu postavljajo po robu s svojim, včasih že kar brezsramnim humorjem razne Shakespearove komične figure od raznih slug do Pištole in Falstaffa. Jurčičevi dovtipneži, premetenci in šegavci iz ljudstva žive v njegovih delih prav tako prvobitno kakor razposajeni Ukrajinci v mladostnih Gogoljevih povestih iz Ukrajine, ko še ni bil zagrenjen.
Jurčič je bil z vsem svojim delom in življenjem napreden, svobodoumen in svobodo ljubeč duh, pri tem pa skoz in skoz demokratičen in toleranten. Njegov neposredni duh je ostal živ v rodu Jurčičev do današnjega dne. štirje pisateljevi pranečaki, vnuki Jurčičevega brata, so bili partizani. Prav tako pa je tudi rod Hočevarjev, ki izhaja iz Jurčičeve sestre, dal svoje zastopnike v osvobodilnem boju in revoluciji. S tem so tudi člani novejšega Jurčičevega rodu izpol-
Gvido Birolla: Manica in Lovro
njevali življenjsko geslo svojega velikega prednika: živeti iz ljudstva za ljudstvo in se boriti zanj. O tem globokem smislu življenja, ki je osnovna ideja tudi socialističnega humanizma, priča vse Jurčičevo življenje in delo. Z njim se je tako neodtrgljivo in nedeljivo zrastel s svojim ljudstvom, še posebej z Dolenjsko, da je naš najpopularnejši pisatelj. Prodrl pa je tudi v široki svet, saj je na pr. njegova povest .»Jurij Kozjak« prevedena v nad štirideset jezikov, česar ni doseglo doslej še nobeno drugo delo iz jugoslovanskih književnosti. »Deseti brat« je že leta 1886, pet let po Jurčičevi smrti, izhajal kot podlistek v nemškem jeziku, po prizadevanju gorečega Jurčičevega častilca in prevajalca Kolednika pa je izšel leta 1960 tudi v lepi nemški knjižni izdaji. Povest »Sosedov sin« je izšla v italijanskem prevodu v zbirki »Dvanajst mojstrskih del«. V tej zbirki je dobil Jurčič častno mesto ob Balzacu, Dickensu, Mickievvi-czu, Puškinu in drugih. S temi navedki pa prevodi njegovih del v druge jezike še niso izčrpani.
Vsem ugovorom navkljub se je »Deseti brat« najgloblje zapisal v srce našega ljudstva in ponarodel, saj je poleg Prešernovih »Poezij« naša najpopularnejša in najbolj razširjena knjiga. Prešeren je imel tenek posluh za literarno pomembnost in vrednost, hkrati pa za pristno in čisto ljudskost. Preden je naša literatura dala zasluženo priznanje Linhartu, mu ga je že davno prej dal Prešeren, ko je med drugim zapisal:
Komu Matiček, Micka, hči župana,
ki mar mu je slovenstvo, nista znana?
Globoko sem prepričan, da bi dal Prešeren podobno priznanje tudi Jurčiču in njegovemu »Desetemu bratu«, če bi ga bil doživel, kajti tudi za Jurčiča velja: vsakdo, ki mu je mar slovenstvo, pozna, ceni in hrani v sebi »Desetega brata« kot dragoceno svetinjo preprostega kova, a z žlahtnim zvenom, ki mu zazveni še danes, če ima posluh zanjo, če pa ga nima, ni kriv »Deseti brat«, kajti ni zmeraj kriva knjiga, če v kakšni glavi ob stiku z njo votlo zazveni — ali pa sploh ne.
105. — »Takoj v Kranjsko goro po reševalce!« se je končno spomnil prvi. Brez besed sta se pognala z mesta in hitela, kolikor so jima dale moči. Vsa obupana sta se čez dobre tri-četrt ure ustavila pri prvi hiši in v pretrganih stavkih povedala, kaj se je zgodilo. Mlad fant, ki je pravkar prišel iz šole, si je pripel smuči in zdrvel naprej. Čez nekaj minut je že planil v sobo, kjer se je Miha poslavljal od svojega znanca. »Cene!« je zadihano povedal fant. »Plaz je zasul smučarja. Dva sta se rešila in čakata pri nas.« Cene je skočit pokonci ter odhitel s fantom. Miha in Činč sta stekla za njima.
106. — Ni minilo četrt ure in že je reševalna ekipa hitela na kraj nesreče. Spotoma so pobrali še oba smučarja in ju spraševali, kje in kako je prišlo do nesreče. »Ali sta zaznamovala mesto, kjer je izginil vajin tovariš?« je poizvedoval Cene. Smučarja sta odkimala. »Skice najbrž tudi nista naredila?« Spet sta odkimala. »Potem bosta morala z nami, sicer ne bomo vedeli, kje iskati,« je rekel eden izmed reševalcev. Izmučena smučarja sta prikimala in hitela z reševalci nazaj. »Koliko časa pa je že, odkar se je usul plaz?« je spet vprašal Cene. »Približno eno uro ho,« je bil odgovor. Cene je stisnil ustnice. Eno uro imajo do tja. Skupaj dve uri.
107. — Ekipa »Gorske reševalne službe« je štela pet mož, če ne upoštevamo še Mihe, obeh smučarjev in Činča. Opremljeni so bili z vrvmi, s cepini in z lopatami. Dva sta nosila na ramah sonde. To so dolge palice, s katerimi tipajo reševalci v sneg, dokler ne naletijo na ponesrečenca. Cene je imel čez ramo obešeno veliko torbo z rdečim križem. V njej je bilo vse potrebno za prvo pomoč. Eden od reševalcev je nesel čoln za transportiranje ponesrečenca po snegu. Vsi so bili na smučeh, tudi Miha. Ta sicer ni bil posebno slaven smučar, kakor se je izrazil sam, vendar je prav dobro držal korak z ostalimi. Činč je tekel zadnji
108. - Z i2h«Jennafej Spg? ^Vili v cel sneg in po »»V L^eheS?*11 P'oti vrhu. Sneg je &*1        * čmču
se je globoko /f ^ V g zaostajati. Miha ga je nekaj ^ U m spodbujal, ko pa je videl, d» ^^ka,man trudi, da bi jUi dohajal, fL J iu bi\n naložil na štuporamo.. Za ^ e, Wio mc nenavadnega, saj so *fd;jtS hihJafuJl v la" vinskem težaj* gH* 0£o napredovali. Spredaj so u f. mUi * smucara za njimi pa so -g, CS^^stali. Na koncu povorke je W» «*tm na hrb
BRODAR - JEZERNIK:
Činč na sledi
NOVIGRAD V ISTRI: tudi tu je, kakor vsako leto, predvsem veliko letoviščarjev iz Slovenije; tudi Dolenjce najdete vmes. — Podatki govore, da bo letošnja turistična sezona najbrže presegla vse dosedanje rekorde, saj je v Istri, na Kvarneru ter vzdolž dalmatinske obale in vsega našega Primorja v vsakem večjem kraju na tisoče in tisoče tujih ter domačih turistov.
/
VZROKI !N POSLEDICE
Jože Barbo: »Za vrtnarja se nisem odločil iz veselja do rož. To je prišlo kasneje. Zdaj lahko le to rečem, da poklica ne bi menjal. Delo se mi je priljubilo, cvetje imam rad. Užitek je vrtnariti.«
Dolenjska ppetf JB5, in predpis, leti
Gospodarska razstava v Črnomlju
Slovesnosti za občinski praznik Črnomlja so se začele v četrtek, 11. avgusta ob 18. uri z otvoritvijo gospodarske razstave v osnovni šoli. Izdelki domačih podjetij presegajo pričakovanja obiskovalcev, medtem ko so bili roboti mladih tehnikov z Vinice deležni resničnega občudovanja.
Pred otvoritvijo razstave.je o namenu razstave in o razvoju črnomaljske industrije govoril Tone Fabjan, predsednik zbora delovnih skupnosti, nato pa povabil na ogled številne predstavnike podjetij ter političnega in družbenega življenja.
Prvo presenečenje je čakalo že za ograjo, kjer se je Bel-tov viseči oder dvigoval vse do šolske strehe. Zelo domiseln je bil tudi vhod na razstavo — vsak mora skozi rudniški rov (še prej pa odšteje 100 dinarjev). Rov je prav tako kot ga v resnici uporabljajo kanižarski rudarji, ki so prikazali svoje težaško delo še z mnogimi fotografijami in delovnimi pripomočki.
Razstavni prostor se je nadaljeval v prvem nadstropju osnovne šole z ličnimi izdelki poklicne šole kovinarske stroke, v sosednjem prostoru, ki je bil na razpolago mladim tehnikom iz Vinice, pa je bila gotovo največja gneča. Prav zares sta robota sprehajalca, računska robota in veliki robot, raketna postaja z umetnim satelitom, žičnica, mlin na veter'in vrtiljak, vredni občudovanja, šolarji so vse to naredili v tehničnem krožku in zaslužijo vso pohvalo.
Iskra iz Semiča je prikazala del svoje proizvodnje in več vrst kondenzatorjev, medtem ko je razobešen zemljevid Evrope ponazarjal, kje vse ima ta kolektiv poslovne
Tone Fabjan, predsednik občinskega zbora delovnih skupnosti, med otvarja-njem gospodarske razstave v Črnomlju
stike. Zraven smo videli izdelke Iskrinega kooperanta — Obrtnega servisa iz Semiča. Največji ponos tega kolektiva — žetvena naprava za kosilnice Alpina, stoji na prostem. Belokranjske  spominke je
razobesil Turistični biro, izdelki metliške BETI in črnomaljskega obrata tovarne pa so bili najbolj privlačni za ženske. Tako okusne in kvalitetne pletenine, kakor tudi perilo, si je gotovo zaželela vsaka obiskovalka. Belsadovi kompoti, sadni sokovi in marmelada so bili lepo aranžirani, zato jih je vsak z veseljem pogledal. LIč je pokazal svoje stiskalnice in poljsko kovačn''"^ Obrtno komunalno nodietje konalnico v zelenem, ZORA otroške posteljice za izvoz in še nekaj drugih izdelkov.
Pred stavbo in vhodom v rudniški rov so si obiskovalci lahko ogledali še razstavni prostor črnomaljske zadruge, drevesničarsko proizvodnjo gozdnega gospodarstva, fotografije BEGRADOVIH gradenj in izdelke kanižarske opekarne. '
14 gospodarskih organizacij je postavilo svoje izdelke javnosti na ogied ne toliko zavoljo komercialnega uspeha kakor zato, da bi občanom prikazali svoje delo in napredek, dosežen v zadnjih letih. Razstava je bila odprta 4 dni, ogledalo pa si jo je veliko obiskovalcev. M. B.
Slavnostna seja občinske skupščine v Črnomlju
Zanimiva razstava o NOB
V okviru slovesnosti ob občinskem prazniku Črnomlja so v četrtek, 11. avgusta zvečer, odprli v zgornjih prostorih Doma kulture razstavo o NOB, ki jo je pripravil Belokranjski muzej v sodelovanju z občinskim odborom ZZB v Črnomlju-
Razstvaljeno gradivo hrani Belokranjski muzej v Metliki in je obiskovalcem vedno dostopno, vendar so ga mnogi črnomaljčani tu prvič videli. Ljudje so na mnogih fotografijah prepoznali svoje znance in soborce iz NOB, kar je pripomoglo, da je razstava vzbudila precej zanimanja. Razstavljeno gradivo je zajelo predvsem nastanek Prve belokranjske čete.
Odborniki obeh zborov Občinske skupščine Črnomelj so se v petek, 12. avgusta, zbrali na slavnostni seji, sklicani v počastitev občinskega praznika. Po pozdravnem nagovoru podpredsednika Antona Dvoj-rnoča je o težkem življenju Belokranjcev v predvojnih letih, ko je bilo vsega 500 zaposlenih, spregovoril inž. Rado Dvoršak, predsednik skupščine. Spomnil se je še vseh pomembnejših dogodkov iz NOB, zlasti pa prvega oboroženega napada na vojaški vlak
KOT: semiška vina, janjčki in razvedrilo
Veliko vrtno veselico je pripravilo gasilsko društvo v Kotu pri Semiču za nedel.jo, 21. avgusta. Gostje bodo postrežem s priznanimi semiški-mi vini, pečenimi janjčki In z drugim, zabavali pa jih bodo »belokranjski fantje«. Veselica bo samo pet minut od semiške železniške postaje, zveze z vlakom so ugodne.
Po dolgem deževju so naposled tudi v semiško okolico prišli vroči, tako rekoč zakasneli pasji dnevi, saj je termometer pokazal 34* C. Upamo, da bomo lahko nadoknadili zamujeno, še posebno v vinogradih. Sicer pa najbrž lepega vremena tudi v nedeljo ne bo manjkalo!     S. M.
pri Vranovičih, s katerim se je začel na črnomaljskem področju boj z okupatorjem. Temu dogodku je posvečen tudi občinski praznik. Medtem je delegacija odbornikov ponesla lovorjev venec pred spomenik padlim na Gričku.
O uspehih v povojni graditvi na seji niso dosti govorili, pač pa je predsednik povabil vse odbornike na ogled gospodarske razstave, kjer so lahko ugotavljali Jlazvoj in napredek vseh večjih kolektivov. Večina odbornikov se je zatem udeležila še akademije v Prosvetnem domu, na kateri so predvajali tudi barvni film Bela krajina.
KDAJ BODO PRIŠLI DELAVCI?
Na cesti proti Lokvam že več kot dva meseca leži vzdolž ceste na desetine kubičnih metrov gramoza. Na obeh straneh cestišča so postavili tudi znak »delo na cesti«, toda nihče v tem času'še ni videl delavca, da bi gramoz razmetaval po velikih luknjah. Gramoz so navozili in ga pustili tam, vozniki motornih vozil pa se jezijo, ker je zaseden precejšen del cestišča in ker se pri srečavanju z drugimi vozili nimajo kam umakniti.
Črni potok: vsaka družina je prispevala
Lani so dobili v Črnem potoku sodobno kino dvorano, te dni sodoben gostinski lokal, cesto Zajčje polje—črni potok pa bodo popravili še pred jesenskim deževjem. Uredili bodo tudi pokopališko obzidje in mrtvašnico.
Za ureditev ceste Zajčje polje—črni potok, slabe pa so tudi poti v sami vasi in njeni okolici, in za dela na pokopališču so na pobudo vaškega odbora Socialistične zveze organizirali samoprispevek in prostovoljna dela. Vsaka družina je prispevala 20 Ndin in obljubila opraviti 8 ur prostovoljnega dela. Nekateri sicer   pravijo, da ne
Asfaltiranje Podgorske ulice
Prebivalci Podgorske ulice v Kočevju že nestrpno čakajo in želijo, da čimprej začno asfaltirati njihovo ulico. Načrti za to so že pripravljeni, dela pa bo opravljalo domače gradbeno podjetje Zidar. V predračunu so precej sredstev namenili za urejanje okolice stanovanjskih hiš, s tem pa bi primanjkovalo sredstev za asfaltiranje.
Zelo potrebno bi bilo tudi urediti Tomšičevo cesto na novem odseku. Gradnja je precej odvisna od gospodarskih organizacij, ki naj bi prispevala sredstva za asfaltiranje. Imeli so že tudi razgovor s posameznimi gospodarskimi organizacijami, vendar, kot vse kaže, letos še ne bodo začeli z urejevanjem te ulice.
Dela pri novi šoli dobro napredujejo
Dela pri gradnji nove šole na prvem in srednjem traktu dobro napredujejo in bodo prostori do novega šolskega leta usposobljeni za uporabo. Problem pa je z gradnjo tret jega trakta, ker zanj niso dobili predvidenega kredita. Delo bi bilo sedaj neumestno prekiniti, ker bi ponoven dovoz in postavljanje gradbene mehanizacije terjal ponovne visoke izdatke.
bodo plačali, so pa redki in zaslužijo vso grajo.
Za novo kino dvorano, gostinski lokal in uvedbo sa' moprispevka, s pomočjo katerega so se vaščani črnega potoka resno lotili obnove kraja in cest, so hvaležni Albertu Jakliču, ki si je zelo prizadeval, da so uspešno rešili že marsikakšen problem- Odkar imajo kino dvorano, jih potujoči kino iz Kočevja vsak teden obišče, zdaj, ko so dobili tudi gostišče, pa pričakujejo, da se bodo v tem kraju vse češče ustavljali turisti, ki si bodo razen tega lahko ogledali tudi kapniške jame nedaleč od črnega potoka
V prihodnjem letu bodo s samoprispevkom uredili tudi kopalni bazen. Ta zelo in naglo propada, zlasti tisti del, ki ni obzidan. Franc Ožbold si je veliko prizadeval, da so v letih 1956 do 1958 na močvirnatih tleh napravili bazen, dolg 90 in širok 50 metrov. Ko je bilo treba obzidati še
okoli 9 metrov bazena, je zmanjkalo denarja in pri tem je ostalo, če bo šlo po sreči, bo kopalni bazen naposled prihodnje leto le dokončan.
Motorni vlak do Kočevja?
Železnica meni na skoraj zapuščeni kočevski progi uvesti redne motorne vlake. Prebivalci bi radi, da bi začeli voziti kar jeseni, vendar bodo verjetno morali počakati do pomladi, ko bo izšel nov vozni red. Kočevska proga bo že ta mesec obnovljena in bo dopuščala tudi hitrosti do 100 km na uro-
Andrič - jugoslovanski Balzac
V Veliki Britaniji je nedavno izšel prevod Andričeve »Gospodične«. Roman je izdala založba Calder and Bo-yar. Londonski list »Obser-ver« je ob izidu tega dela imenoval Iva Andrica »jugoslovanskega Balzaca«.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ KRAJE POLJEDELSKIH PRIDELKOV so postale tako pogostne, da imajo vrtičkarji in lastniki njiv velike skrbi, kako si bodo obvarovali pridelek. Tatovi ne le kradejo, ampak naredijo prav toliko škode tudi na posevkih, ker kradejo ponoči in ne izbirajo sredstev za uspeh svojega nočnega posla. Občani so resno zaskrbljeni, saj so v pridelek vlagali trud vse leto. Mar res ni nikogar, ki bi tem zlikovcem stopil na prste? Se bomo spet povrnili v čase, ko so nočni čuvaji s he-lebardo čuli nad imetjem prebivalcev!? Iz občinskega proračuna je namenjenih precej sredstev za varnost občanov in njihovega premoženja, zato vsekakor pričakujemo učinkovite zaščite!
■ DELA S PODIRANJEM STARE KLAVNICE hitro napredujejo. Skrajni čas je že bil, da je prišlo do likvidacije tega objekta in vseh barak, prekajevalnic in gnojišč skoraj v središču mesta. Okolica stolpnic ob Rinži bo s tem veliko pridobila, saj bo izginila nesnaga, pa tudi otrokom ne bo več treba opazovati, kako koljejo živino. Na prostoru stare klavnice bodo pričeli graditi samopostrežno trgovino podjetja »Trgopromet«.
■ ZA HIŠAMI NA TRGU SVOBODE 9, 10 in 11 podirajo stare
drvarnice. Postavili bodo nove, ki bodo v skladu z okolico. Na dvorišču hiše št. 11 preurejajo tudi prostore za stanovanje, kar je precej tvegano, saj je pritličje tc hiše zelo vlažno. Poznavalci razmer in sosedje se čudijo, da so pristojni organi dovolili adaptacijo pralnice in kleti za stanovanje.
■ NA VRTU ZA KLUBSKLMI PROSTORI so si upokojenci napravih rusko kegljišče, ki jim je v veliko zabavo. Seveda ne igrajo za klubske žetone, ampak za »tekoči račun«, kot pravijo. Kegljišče privlači v lepem vremenu vedno več kegljavcev v senco košate lipe.
■ ODLOMKI V »DELU« IZ KNJIGE SV. URH so zbudili veliko zanimanje za to knjigo, žal pa je trgovina Dr/avne založbe še nima na zalogi Ne zdi se nam prav, da pridejo knjige k nam toliko pozneje, da jih morajo najbolj nestrpni kupovati v Ljubljani.
M JESEN IN ZIMA STA SPET PRED VRATI in ljudje že pridno pripravljajo drva. Okrog novih stanovanjskih blokov in po celem mestu sploh je vse polno skladovnic metrskih drv. Krajevna skupnost bi morala določiti rok, v katerem bi bilo treba drva pospraviti, saj sicer leže po mesece in mesece zunaj. Skladovnice so naslonjene kar na stene hiš, tako da povzročajo vlago v stanovanjih, kvarijo pa se tudi nove fasade.
■ CIRKUS NAM JE ZAPUSTIL veliko nesnage po mestu. Se dolgo bodo viseli po hišnih vratih s škrobom nalepljeni lepaki. Kdo bo zdaj vrnil mestu spet lepo podobo?
■ 2E MESECE JE RAZBITO Izložbeno okno na Trgu 3. oktobra v upravni zgradbi SGP »Zidar«. Ne samo, da je razbito okno v bližini avtobusne postaje in ni ravno v okras mestu, ampak je tudi nevarno, saj steklo se vedno izpada. Bo nesreča prehitela popravilo?
N
OBVESTILO
OBVEŠČAM  OBČANE, DA SEM ODPRL
ODVETNIŠKO PISARNO
v Kočevju, Rožna ulica 10.
STRANKE SPREJEMAM VSAK DELAVNIK '    OD 8. DO 12., URE IN OD 16. DO 17. URE.
ODVETNIK
JOŽE POJE - Kočevje
Bil sem taboriščna številka 39 689. . .
Janez Lavrič iz Travnika pri Loškem potoku je pred vojno živel kot vsi njegovi sovaščani. Krpa zemlje ga ni mogla preživljati, pa se je zato zaposlil na žagi v Jelenovem žlebu. Ko je izbruhnila vojna, je bilo konec z zaslužkom; začeli so se težki časi pod okupatorjem. Janez je tako kot mnogi drugi iz Trav-nika pomagal partizanom. Nihče izmed njih ne bo pozabil 3. novembra 1943. V vas s0 prišli Nemci in aretirali več Travničanov, med njimi tudi Janeza- Kot interniran-ca so ga najprej odpeljali v Kočevje, od tam na Reko, v Trst, Ljubljano in nato v taborišče Dacliau. 6. decembra
1943 so se za njim zaprla taboriščna vrata, ki so jih šele leta 1945 odprli zavezniki.
Janez se nerad spominja teh dni.- »Spomladi leta 1944 s0 gestapovci izmed jetnikov izbrali skupino mož — med njimi tudi mene — in nas dali v »bolnišnico«. Tri me. sece so nam esesovski zdravniki dajali vsak dan po tri injekcije z bacili malarije. Močno sem oslabel, a malarije nisem dobil, zakaj telesno sem bil zelo močan in odporen. T0 me je rešilo smrti. Mnogo mojih sotrpinov je poskusom z bacili malarije in   drugih   bolezni podleglo.
Po treh mesecih so me premestili na gradbišče, kjer
pa nisem bil dolgo. Stražarji so me spet odpeljali v bolnišnico, človeško mučilnico, kjer ljudi niso zdravili, ampak jih pobijali. Tokrat so začeli z drugačnim postopkom. Dalj so mi mrežo, polno komarjev, ki sem jo moral držati med nogami polni dve uri. Komarji so mi neusmiljeno pili kri. Začela me je tresti mrzlica, dobil sem nad 40 stopinj vročine- Bil sem že na pragu smrti. Komarji so mi povzročali ne-znosne bolečine. Gestapovski zdravniki so triumjirali: komarji so mi z malarijo okužili kri. Bil sem do kraja izčrpan, čakal sem le, da umrem. V času, ko smo ležali v »bolnišnici«, so taborišče večkrat preletavala zavezniška letala. Ob alarmu smo morali vsi v poseben prostor, ki je bil do kolen napolnjen z vodo. Z visoko vročino in do skrajnosti onemogli smo morali tudi po dve uri stati v vodi. Le vaikrepkejši smo ostali prj življenju«.
Janezu bo v novembru 60 let, toda trpljenje v naastič.
nem taborišču ga je povsem izpilo. Po vojni je bil večkrat bolan; mrzlica je pustila svoje sledove: oglušel je, vid mu peša, mnogokrat je še dobil napade malarije. Ko se je vrnil domov, si je zgradil hišo, kjer zdaj živi z ženo m hčerko. Dolgih dni trpljenja v Dachauu ne more pozabiti, čeprav o njih ne govori rad. Nanje ga spominjata taboriščna skodelica in lesena žlica, ki ju hrani v spomin na prestane težke čase. Ostali sta nemi priči grozot nacističnih zločincev. K. O.
Bogata letina jurčkov
Na področju Male in Velike gore so jurčki letos dobro obrodili. Jurčkov je bilo zelo veliko in so se z njimi založile skoraj vse gospodinje. V zadnjih dneu ' bilo v gozdovih, zlastj w>d vznožjem Male gore, polno nabiralcev gob. Narava je poskrbela za vse. Nabiralci so se zadovol >ni vračali domov s polnimi košarami gob
Poravnalni svet v Ribnici
Ribniški poravnalni svet je imel doslej deset obravnav sedem primerov so rešili s poravnavo, dve sprti stranki so nista hoteli poravnati, en primer pa še obravnavajo. Lani je bilo pred poravnalnim svetom 17 obravnav, od katerih se jih je 13 končalo s poravnavo.
Najdelavnejša komisija pri ZB
Komisija za priznavanje posebne delovne dobe pri občinskem odboru ZZB NOV Ribnica je imela doslej polne roke dela. Na sestankih je obravnavala nad 80 vlog za priznanje posebne dobe. Komisija objektivno presoja sodelovanje prosilcev v NOV. V zadnjem času je število vlog za priznanje posebne dobe upadlo. Kakor vemo, je rok za uveljavitev posebne dobe le še do konca tega leta.
Grčaricam kruha in avtobus!
Ljubljanske pekarne oskrbujejo s kruhom Ortnek, Ribnico in Dolenjo vas, tako da vaščanom ni več treba hoditi v oddaljeno Ribnico. Le odmaknjenim Grčaricam ta »milost« ni neklonjena. Vaščani bi kruh tudi draže plačevali, samo da bi jim ne bilo treba hoditi v sedem kilometrov oddaljeno Dolenjo vas, saj nimajo niti avtobusne zveze. Ob času šolskega pouka Di trgovina lahko uredila Pre' voz kruha s šolskim avto°u* som. Vaščani Grčaric menij°, da bi odgovorni lahko uvedli redno dnevno avtobusno progo tudi v času ko ni P^u' ka, da bi se lahko tudi v oddaljenejših krajih preskrbovali z vsem potrebnim.
REZULTATI ANKETE O ŽIVLJENJSKIH RAZMERAH VOZAČEV
PO KRUH IZVEN DOMAČE OBČINE
V trebanjski občini se vozi na delo čez »občinske meje« 1068 ljudi, ki prebijejo na vožnji 12.532 ur na teden - Povprečno zaslužijo 55.700 Sdin, kar je manj kot zaslužijo oni, ki so zaposleni v domači občini.
V začetku julija so vse vozače v občini Trebnje obiskali anketarji in jih spraševali o vseh mogočih rečeh, ki zadevajo njihovo delo. Namen ankete je bil priti do čimbolj vernih podatkov o življenjskih razmerah ljudi, ki se vozijo na delo čez »občinske meje«.
Po zbranih podatkih mora za kruhom v druge občine od 2753 zaposlenih kar 1068 ali 38,8 odst. ljudi, od tega 862 moških in 206 žensk. Večinoma so proizvodni delavci (994), manj pa je uslužbencev (74). Če jih razvrstimo po krajevnih uradih, se jdh največ vozi iz Trebnjega, najmanj pa z Mirne, medtem ko se jih zaradi slabih prometnih zvez malo vozi tudi s Trebelnega in iz dela dobrni-škega "ter gaberskega področja. Največ vozačev (756) potuje proti Ljubljani, nato pa v Novo mesto (130). Tretjina vozačev je nekvalificiranih, tretjina pa kvalificiranih delavcev; nekaj manj je pol-kvalificiranih, medtem ko ima visoko kvalifikacijo le 4,6 odstotkov vozačev, 532 jih nima
lastne obdelovalne zemlje.
Njihovi zaslužki so večinoma v mejah med 35 in 70 tisočaki. Običajno morajo oni z nizkimi zaslužki preživljati več oseb. Skupen povpreček je 55.700 S din, kar je za 3700 S din manj kot povprečno zaslužijo oni, ki imajo zaposlitev v občini. Da so vozači še na slabšem, pa morajo tudi sami plačati del stroškov prevoza na delovno mesto. Polovica vseh prispeva od 2000 do 10.000 S din, nekateri pa tudi več. četrtina vseh žrtvuje 6 do 8 tisočakov na mesec za prevoz.
Posebno poglavje je izgubljen čas. Vsi vozači prebijejo 12.532 ur na vožnji v enem tednu! Pri tem pa ni vštet čas, ki ga porabijo za hojo na postajo vlakov in avtobusov. Povprečno se vozi vsa-
kdo dve uri na dan. Njegov delavnik se potegne na polovico dne, nima dovolj časa niti za družino, kaj šele za druge dejavnosti. Veliko njih ima doma še zemljo, ki jo obdelujejo. Vsakodnevni napori ljudje izčnpujejo, čemur sledi slabša storilnost in nižji zaslužki.
Kot nas primeri v razvitih deželah uče, voženj na delo tudi na večje razdalje ne bomo nikdar odpravili, treba pa bo čimveč narediti za njihovo boljšo organizacijo. Prevoz mora biti sodoben in hiter, čas pa prilagojen delovnemu času zaposlenih. V trebanjski občini, kjer je odstotek vozačev tako velik, pa je treba nenehno stremeti za novimi delovnimi mesti, v industrijskih središčih pa pospešiti gradnjo stanovanj.       M. L.
Novice iz trebanjske zadruge
■ RAČUNI O GOSPODARJENJ L V prvem letošnjem polletju so pokazali, da je imela zadruga v tem času po plačilu vseh stroškov deset milijonov Sdin ostanka dohodka.  Rezultat bi  bil  še ugod-
Ali bo trebanjska črpalka zgrajena do občinskega praznika? Samo pol meseca je še časa! Delo je ovirala talna voda in bili so očitki, zakaj graditi prav tam, kjer je potrebno več dela in stroškov. Povedati je treba, da so pri izbiri lokacije strokovnjaki vedeli za podtalno vodo, ki pa bi delo ovirala, četudi bi gradili malo višje. Ugotovljeno je, da pronica podtalnica pod površino z Grmade in se ne nahaja samo v dolini, temveč tudi po pobočju. Četudi bo črpalka nekaj več stala, je bolje, da je tik ob cesti, ker bodo prihodnje leto naredili črpalko tudi na drugi strani ceste, v bližini črpalke pa so predvideni tudi drugi objekti: motel in kopališče. Na sliki sta delavca, ki pleskata bencinske rezervarje. Te bodo še prevlekli z umetno maso, da ne bi kdaj pozneje puščali in zastrupljali bližnje Temenice (Foto: M. Legan).
nejši, če ne bi utrpeli pri pitanju govedi 26 milijonov Sdin izgube. Ker se je zaprl italijanski trg, ne morejo prodati lepe pitane živine po ceni, ki jo zasluži, ker je zelo majhno povpraševanje po govedu. Ce bi izpraznili pitališče, bi bila izguba še večja, ker imajo za pitance pnpravljeno krmo in poljedelstvo usmerjeno v njeno pridelovanje. Za nove hleve odplačujejo 18 milijonov Sdin na leto, če so prazni ali polni. Finančni učinek je zaradi nestalnih cen razmeroma skromen, čeprav so proizvodnost, pridelki in prirastki višji kot kdaj koli doslej.
■ PRED VRATI JE izkop krompirja. V zadrugi so kupili nov Fer-gusonov rotacijski kombajn za krompir. Na preizkusu se je dobro obnesel, ker ima nekatere drle prevlečene z gumo, tako da gomolje malo poškoduje, kar godi predvsem semenskemu krompirju. Ker ima razmeroma majhno storilnost, bodo uporabljali pri spravilu tudi izkopalnike. V kratkem bodo kupili tudi sortirnik gomoljev, še pravočasno pa bo preurejen hlev v Sentlovrencu v skladišče za krompir, ki so ga do sedaj zelo pogrešali.
■ ČEPRAV SE OBETA dobra letina krompirja, ki potiska cene navzdol, bodo izpolnili pogodbe z zajamčenimi cenami krompirja, po katerih ga bodo kmetom tudi plačali. S tem ne bodo izgubili zaupanja kmetovalcev ter njihove pripravljenosti za sodelovanje.
trebanjske novici:
PRVO DOPOLDNE PRI OBIRANJU. V petek, 12. avgusta, so v Kompolju potegnili z žic prve rozge, polne dišečega hmelja. Obiranje se je začelo in vreme mu je naklonjeno, kar gre v prid obiralcem in zadrugi. Čeprav je sprva slabše kazalo, bo obiralcev dovolj. Hmelj je lep, bogat lupulina, pa tudi pridelek ne bo slab. V soboto in nedeljo so začeli obirati hmelj tudi v Šentjanžu in v Loki. Na sliki so Vida in Anica Mesojedec, Anica in Jože Ravenšek ter Anica Glušič v vročem petkovem opoldanskem soncu pri obiranju. Nekateri izmed njih so prvo dopoldne nabrali že po 5 škafov. (Posnetek: M. Legan)
Prihodnje leto pa verjetno že s strojem!
Čeprav imajo v sevniški zadrugi že deveto leto hmelj, z njim niso imeli še nobenkrat izgube -Ker iz leta v leto primanjkuje obiralcev, bodo prihodnje leto verjetno kupili stroj za obiranje
Lep, zdrav hmelj imajo *e-tos v nasadih sevniške zadruge. S pridelovanjem imajo vse več izkušenj, saj je postal najpomembnejša dejavnost v lastni kmetijski proizvodnji. Nasade v Kompolju in v Loki, kjer je že zdaj skupno 40 hektarov, bodo še povečali. Verjetno pa bodo opustih pridelovanje v Šentjanžu, ker so tam slabši pogoji za hmelj. V Loki imajo že pripravljenih 14 hektarov zemlje. Zdaj jo laže dobijo, saj je cena za kmeta ugodna, ker se je ponekod tudi do trikrat povečala- Več bodo morali narediti tudi za sodelovanje z zasebnimi kmetovalci Ti so zdaj še nezaupljivi do hmelja, če bo hmelja še več, se bo izplačalo postaviti sušilnico in kupiti obiralni stroj, ki nadomesti čez 200
obiralcev. Letos že vse bolj mislijo nanj-
Cena hmelja zadnja leta ni popustila. Posrednik Hmezad, preko katerega prodajajo hmelj v tujino, dobi zanj 2 dolarja za kilogram, zadruga pa dva tisočaka. Kljub temu, da tehnologija pridobivanja piva napreduje in da porabijo za hektoliter piva vse manj hmelja, se skupna poraba hmelja ne zmanjšuje, ker ljudje vse raje pijejo to osvežujočo pijačo. M L-
Rokomet v Krmelju
Krmeljski rokometaši pridno vadijo za kvalifikacije za ljubljansko consko ligo pod vodstvom trenerja in igralca Marjana Zama-na. Igralci upajo, da bodo na kvalifikacijah, ko bodo 27. in 28. t. m. v Ljubljani, dostojno zastopali svoj kraj in se jim bo posrečilo uvrstiti v ligo, kjer so že nastopali pred dvema letoma.
POJASNILO
Podpisani sem avtor članka »Krvodajalska akcija v Sevnici« v DL z dne 4. avgusta, na katerega odgovarjam: katerega dopolnjujem:
ko sem našteval osnovne organizacije RK v občim Sevnica, sem pozabil na osnovno organizacijo RK Blanca, zato prosim, da mi tovarišica Cilka Sovdat oprosti neljubo pomoto.
Da je bilo na Blanci, kakor omenja imenovana, le 10 ali 11 krvodajalcev, za Blanco ni malo, ker je tu raztreseno območje. Poudarjam, da je tudi malo število prostovoljcev dobrodošlo.
STANKO SKOČIR, Loka
V septembru odločbe o dokončni odmeri
Prihodnji mesec bodo kmetovalci v sevniški občini dobili odločbe o odmeri prispevkov iz dohodka iz kmetijstva in zdravstvenega prispevka za letošnje leto. Na podlagi tega se bodo laže odločali za pritožbe, če bodo smatrah, da je odmera previsoka.
Naš sestavek v prejšnji številki: »Davki, davki in še enkrat davki« pa potrebuje majhno dopolnitev. 20 odstotkov davkov odpišejo na vsakega za delo nesposobnega člana družine le takrat, kadar družina nima nobenega za delo sposobnega člana in ne v vsakem primeru, kot bi lahko razumeli v našem sestavku.
BLANCA: odkritje spominske plošče
V nedeljo, 14. avgusta, so na Blanci odkrili spominsko ploščo. posvečeno padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega terorja- Popoldne je bila veselica pri prosvetnem domu.
Tridesetletnica gostilne Majcen
V nedeljo je izredno lepo vreme privabilo številne obiskovalce h gostilni Majcen, po domače Ulčnikovim, v Vr-hek pri Tržišču. Gostilna je to nedeljo praznovala majhen jubilej — tridesetletnico obstoja. Majcnova gostilna je znana po domači kapljici in dobri postrežbi. D. S.
SEVNIŠKI VESTNIK
Jugorčanom ni mar bodočnost lastnih otrok?
V vaseh okoli Jugorja je čedalje manj otrok, številnih družin z 10 ali še več otroki danes ni več, zato je tudi vaška šola vedno bolj prazna. V preteklem šolskem letu je bilo vsega 12 šolarjev, učila Pa jih je ena sama učiteljica in sicer vse hkrati. Pouk za več razredov naenkrat gotovo ne more biti dober in tudi
ni, kar so ugotovili že večkrat svetovalci s pedagoškega zavoda.
Ko pridejo jugorski otroci v višje razrede osemletke v Suhor, imajo pri pouku take težave, da jih le malo konca učno obveznost s popolno osnovno šolo. Ti otroci pa nimajo več nobene možnosti, da bi prišli do kateregakoli
Doklej še?
V Metliki je bil že pred dvema letoma sprejet odlok o javnem redu. Letos spomladi je komunalno podjetje namestilo po mestu lepo število pločevinastih košev za odpadke in pred nekaj meseci je bil celo nastavljen čuvaj, ki naj bi pazil na mestne nasade in splošen red in snago.
Toda kljub vsemu se v parkih in nasadih še naprej pasejo gosi in kokoši in vrečice od lučk in drugi papir in odpadki so dan za dnem na gosto posejani po metliških trgih in ulicah. Meščani, ki jim je pri srcu čistoča in urejenost mesta, se sprašujejo, čemu je bil sprejet odlok o javnem redu, čemu so po mestu koši za smeti in čemu je tu čuvaj. Ali ne bi kazalo nastavljati v parkih strupeno vabo za perutnino in pričeti odmerjati denarno globo tistim, ki ne vedo, da spadajo kokoši na zaprto dvorišče in v kurnik, odpadki pa v koš ali "a domače smetišče?
Doklej bo še trajal v Metliki ta javni ne-r e d , se sprašujejo meščani.
poklica, ker je znano, da danes niti v tovarnah ne sprejemajo na delo otrok brez osemletke, kaj šele da bi jih vzeli v obrtni uk.
Po vsem tem so hoteli ju-gorsko šolo začasno ukiniti, dokler ne bi bilo v vasi več otrok, medtem pa bi poskrbeli za prevoz sedanjih 12 šolarjev v osnovno šolo Suhor, kjer bi jim bil zagotovljen mnogo kvalitetnejši pouk. Ob teh glasovih pa so Jugorčani zavpili:
— šolo nam bodo vzeli! Ne damo je, saj imamo tudi vaščani nekaj besede! Saj smo se tudi mi tako šolali, a vseeno živimo.
Vaščani pa ne pomislijo, da je splošen napredek že daleč od tistega, kar je bilo nekoč in da je vzporedno s tem tudi šolstvo napredovalo. Ne pomislijo, da so tudi oni nekdaj imeli sladkor, bel kruh in meso le redkokdaj pri hiši, medtem ko ga imajo danes skoro vsak dan. če so za napredek na drugih področjih, bi jim naorallo biti mar tudi znanje otrok, če trmoglavi jo, naj bi njihovi otroci še naprej hodili v vaško šolo, kjer jim ne morejo nuditi potrebnega znanja, se hkrati zavzemajo za to, da se nikoli ne bodo mogli uveljaviti v življenju. Mar jim res
ne privoščijo boljšega kruha kot so ga bih sami deležni? O,vsem tem naj bi vaščani še enkrat razmislili, kajti začetek novega šolskega leta je že pred durmi.
Do spomladi oddane zmogljivosti
Pozimi je metliško komunalno podjetje začelo izdelovati betonske bloke za potrebe lastnih gradenj. Ker pa je bilo zanje med zasebniki mnogo interesentov, so jih začeli prodajati še drugim. Cene niso pretirane, zato mnogi graditelji hiš, tudi s sosednjega črnomaljskega področja, prihajajo v Metliko po betonske bloke. Komunalno podjetje zahteva za 20 om široke bloke 250 din, za 30 cm 300 din in za 35 cm široke 350 din-
Doslej imajo za izdelavo betonskih blokov že toliko naročil, da je vsa proizvodnja do marca 1967 že vnaprej prodana.
metliški tednik
Novo šolsko leto se začne, ko bo gotova šola!
V enem letu je v Metliki zraslo najlepše poslopje, nova osemletka - Otvoritev bo med 10. in 15. septembrom, dotlej pa dobra vest za šolarje: podaljšane počitnice!
Gradnja metliške osnovne šole gre prav zares h koncu, čeravno je minilo slabo leto dni, odkar sta na tem mestu poslanec Niko Bo-lopavlovič In predsednik občine Franc Vrviščar zasadila v zemljo prvi lopati. Otvoritev šole bo med 10. in 15. septembrom, kar Je odvisno bolj od gradbenih kot od prosvetnih oblasti. Pouk bi se moral že prej začeti in ker v stare prostore nočejo več iti, je domenjeno, da se za metliške šolarje začne pouk tedaj, ko bo gotova šola. Kolikor dni bodo zamudili, toliko manj bodo imeli zimskih počitnic.
Priprave za selitev so že v polnem teku. Poskrbeli so za nekaj novih učnih moči in vse potrebno, da bo pouk takoj po otvoritvi nemudoma stekel.
Zaenkrat bo v novi šoli na razpolago 12 učilnic s fizikalnim in kemičnim laboratorijem, s kabineti, z upravnimi prostori, s pevsko sobo, z risalnico in s sobo za tehnični pouk, medtem ko bodo telovadnico in stanovanje za hišnika dokončali pozneje, ko bo zbranega spet kaj denarja. Pouk telesne vzgoje zato ne bo posebno trpel, saj je tik šole dom Partizana z lepo telovadnico.
V letošnjem šolskem letu bodo poučevali še vedno v dveh izmenah, šolarji prvih treh razredov bodo hodili v šolo samo popoldne, učenci 4. in 5. razredov bodo imeli en dopoldanski in en popoldanski razred, za vse učence višjih razredov pa bo pouk samo v dopoldanskem času.
šola bo dobila tudi novo opremo in precej novih učil, tako da bo okolje za učence in učitelje bistveno drugačno.
In kaj bo z dobedanjimi šolskim: prostori?" Večino •Klnic v gradu dobi Belokranjski muzej za razširitev razstavnih prostorov, nekaj sob je namenjenih tudi Ljudski knjižnici in Delavski univerzi, staro šolo pa sc ponudili delovnih organizacijam. Kot kaže, je zanjo najresnejši kandidat in najboljši ponudnik domače konfekcijsko podjetje KOMET.
Priznanje gasilcem v Lakovnicah
Lepo gasilsko slavje in prireditev so imeli zadnjo nedeljo popoldne prizadevni prost v .lini gasilci v Lakovnicah pri Birčni vasi. Ob sodelovanju PGD iz Stopič, Stranske vasi, šmihela in novomeške gasilske enote so odprli nov gasilski dom, ponos Lako^Tiic in njihovih najbližjih vasi oz. zaselkov.
Slavje se je začelo z mokro gasilsko vajo in s praktičnim reševanjem ljudi iz »gorečih hiš«, pri čemer So sodelovali člani naštetih društev. Sredi vasi je Evstahij Janežič, predstavnik občinske gasilske zveze razložil ljudem tudi sodoben način gašenja bencina in podobnih tekočin z vodo, kjer z visokim pritiskom lahko zadušijo požar na klasičen način. Pred novim domom so Se nato zbrali vsi gasilci in vaščani; med gosti je bil tudi predsednik ObO SZDL Slavko Doki. Veteran lakovniških gasilcev Franc šušteršič je z odra opisal dosedanje delo domačinov, da bi bili organizirani kos nesrečam in požarom. Društvo so ustanovili že aprila 1937 in od 27 prvih članov jih 9 še vedno aktivno dela v sedanjem društvu. Le-
HITRO! HITRO! HITREJE! — to je »borbeni klic« gasilcev, katerim gre največkrat za sekunde, kaj šele za minute! Prizorček z nedeljske mokre vaje gasilskih društev iz Stopič, Stranske vasi, Šmihela, Lakovnic in enote iz Novega mesta v Lakovnicah, kjer je domače PGD odprlo nov gasilski dom. (Foto: Tone Gošnik)
ta 1940 so se pojavile želje, da bi imeli lasten gasilski dom, za katerega je pok. Hro-vatič podaril tudi zemljo-Druga svetovna vojna je preprečila vse take načrte; leta 1942 je okupator požgal vas in uničena je bila tudi stara ročna brizgalna.
Povojna leta so bila čas obnove tudi za Lakovnice. Mar-ca 1958 je PGD spet zaživelo; člani društva so si veliko prizadevali, vaščani so darovali gasilcem les, denar, obljubili vožnje in pomoč z delom za
Novo mesto en dan brez vode in kruha
V petek, 12. avgusta dopoldne, je počila glavna napajalna cev za novomeški vodovod nekaj desetin metrov pred rezervoarjem na Grmu. Tako je ostalo vse mesto brez vode do sobote popoldne, čeprav so delavci »Vodovoda« takoj pričeli z obnavljanjem in končali delo v soboto ob 5, uri. Rezerva vode se je namreč tako zmanjšala, da je trajalo več kot pol dne, preden je bil rezervoar spet poln.
Hudega razburjanja v pekarni in prodajalnah kruha bi bilo v soboto dopoldne in opoldne verjetno precej manj,
ko bi ne bilo zastoja pitne vode. Zaradi pomanjkanja vode je novomeška pekarna spe-kla za soboto 7,5 tone kruha manj kot druge sobote v sezoni, kruh pa so lahko dobili le nekateri gostinski lokali v Novem mestu. V pekarni so pojasnili, da bi kruh lahko pripeljali iz Ljubljane, ko bi vedeli, da se bo popravljanje vodovoda tako zavleklo. Peči kruha brez vode iz vodovoda niso mogli, ker ni bilo pare. Ko je v soboto popoldne naposled le prišla voda, so delali podnevi in ponoči, da so lahko poslali kruh v novomeške prodajalne in v Šentjernej, Kostanjevico, Dolenjske
Toplice in druge kraje, ka-' mor kruh drugače redno dostavljajo.
In še pojasnilo tistim, ki krivijo za sobotno pomanjkanje kruha samo pekarijo: vodo za zamesitev moke bi pokanja še dobila, toda ker peče kruh s pečmi ha paro, lec teh brez vode iz cevovodov sploh ni smela prižgati. — V vseh takih primerih je najtesnejše sodelovanje pekov in ljudi iz podjetja VODOVOD več kot nujno, saj bi si v skrajni sili še vedno zares lahko pomagali s hitrim prevozom kruha iz velikih, modernih pekarn v Ljubljani!
SPET PREKRŠEK. ZA KATEREGA NI KAZNI
Mesto brez moči proti cirkusu Kolumbiji
Komunalno podjetje: »Cirkus je lepake nalepil brez naše vednosti!« — Sodnik za prekrške: »Ne morem ukrepati, ker je odlok o javnem redu in miru pomanjkljiv!« — Javnost: škandal!«
V Novem mestu se ne spominjajo, da bi že kdaj imeli s kom toliko sitnosti kot z internacionalnim cirkusom »Kolumbijo«, ki se je-prejšnji teden utaboril na Loki in začel s po dvema predstavama
na dan zabavati občinstvo.
Inšpekcijske službe, komunalno podjetje in sodnik za prekrške si že več dni belijo glave, ker ne morejo ukrepati proti cirkusu, ki je z lepljenjem plakatov na nedo-
Novomeška kronika
■ KIOSK PRI AVTOBUSNI POSTAJI, v katerem bo Mariborčan Bajramovič prodajal burek, je že mesec dni zaprt. To je njegova tretja poslovalnica v Sloveniji, vendar mu je občinski sanitarni organi še ne dovolijo odpreti zaradi pomanjkljivih sanitarij.
■ DA JE LE SE TRI TEDNE do začetka pouka v novomeških šolali, zgovorno priča vedno večje povpraševanje po šolskih knjigah v Mladinski knjigi. V ponedeljek, 22. tega meseca, jih bodo maturanti gimnazije zaceli prodajati pod arkadami, da ne bo nepotrebnega prerivanja.
■ PREBIVALCI MESTNIH NJIV se zdaj, ko je asfaltirana Koštialova ulica, bojijo, da bo kolunalno podjetje povsem pozabilo na Prisojno pot, ki ob vsakem nalivu postane podobna strugi hudournika.
■ ZVEDELI smo, da je ves kolektiv IMV na enomesečnem neplačanem dopustu. Ko smo hoteli dobiti natančnejše podatke, so nam odgovorili, da ne dajejo nobenih informacij. V tovarni ie ostalo le osebje, ki vzdržuje stroje.
■ kemijski iN biološki laboratorij na novomeški gimnaziji bosta gotova do konca meseca. Vodstvi gimnazije in osnovne šole tudi upata, da se bodo občani v anketi za samoprispevek odločili, da bodo del svojih osebnih dohodkov prispevali za gradnji) centralne kurjave za obe šoli, saj starši dobro vedo, da se njihovi otroci v premalo ogrevanih prostorih vsako zimo prehlade. Gradnja centralne kurjave bi po predračunu veljala okoli 70 milijonov starih dinarjev: občani Novega mesta bi z enoodstotnim samoprispevkom zbrali v enem letu 60 milijonov   starih   dinarjev, drugo
pa bi prispevala novomeška podjetja.
■ SODELAVCI STEZIC, novomeškega srednješolskega glasila, bodo v tem tednu izvedli anketo o samoprispevku med 140 občani na področju med Ulico Majde Šile in Trdinovo ulico. Anketa Socialistične zveze naj bi pokazala, kateri komunalni problem je v Novem mestu trenutno najbolj pereč.
■ V HOTELU METROPOL so imeli v sedmih mesecih letošnjega leta že skoraj toliko tujih turistov kot lani vse leto — 1119, ki so v hotelu prespali 3593-krat. — V istem času je 5127-krat prenočilo 4421 domačih gostov, kar Je približno toliko kot lani. Med tujci je največ Francozov, ne dosti manj pa Italijanov, Nizozemcev in Nemcev. Ker ima hotel le 37 postelj, so sobe za glavno sezono najeli še v Pionirskem samskem domu in domu milice.
M GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Jožefa Vovk, Nad mlini 29 — Aleksandra, Jelka Cvelbar z Mestnih njiv 9 — Matejo, Dragica Nedelko s Paderšičeve, n. h. — Petra, Marija Mehak iz Gubče-ve 21  — deklico.
Kapitelj spet pod žarometi
Novomeško turistično društvo se je odločilo, da bo kapiteljsko cerkev ponoči osvetlilo. Delo, ki bo veljalo preko milijon starih dinarjev, so prevzeli delavci novomeškega Elektra. Računajo, da se bodo žarometi prvič prižgali pri hodnjo soboto, seveda če ne bo nagajalo vreme in ne bo težav z materialom. Kapitelj bo osvetljen le v glavni poletni sezoni vso noč, saj se bodo reflektorji avtomatično prižigali z javno razsvetljavo.
nov gasilski dom. Pred 2 letoma je vas spet dobila motorno brizgalno, v istem letu pa so začeli zbirati tudi gradivo za dom. Lani je bil postavljen v surovem stanju, zadnje tedne pa so ga dogralili. To je zasluga vseh članov PGD Lakovnice in vaščanov. Ljudje so skupaj z gasilci prispevali nad milijon 276.000 starih dinarjev, opravili nad 8000 prostovoljnih delovnih ur in 4fi0 voženj, v denarju so dali vaščani nekaj nad 2,488.000 din, gasilci pa so zbrali s prireditvami nad. 2 milijona. Občinski sklad jim je prispeval še 390.000 din in danes je novi dom vreden nad 8 milijonov dinarjev!
Tudi E. Janežič je nato opisal rast gasilstva v občini in pozdravil delovno zmago Lakovnic v imenu občinske gasilske zveze in občinskih vodstev kot Gasilske zveze Slovenije. Zdaj je v občini že 40 PGD, ki imajo 41 domov, polovica domov pa je bila zgrajena s prostovoljnim delom gasilcev in občanov samih. Razdelil je gasilska priznanja zaslužnim gasilcev in dal še posebno priznanje društvu, v imenu ObS in gasilskega sklada pa tudi manjšo denarno pomoč. Kuverto z denarjem je izročila ob tej priložnosti domačemu društvu tudi tov. Pepca Jenič, botra nove briz-galne in častna članica društva. — S prijetno zabavo so Lakovnice zaključile pomembno delovno zmago, h kateri jim je treba čestitati! Tg
PRED DNEVI SO ASFALTIRALI še eno prometnih novomeških cestišč. Asfalt je dobila Koštialova ulica, ki se pri Novakovi gostilni odcepi od Ceste herojev in drži do novih blokov na Mestnih njivah. Prav gotovo je z modernizacijo te ceste, četudi je kratka, zelo ustreženo voznikom motornih vozil in osebnih avtomobilov, pa tudi stanovalcem ob njej, ker jim ne bo treba več požirati prahu. Hkrati je ta del Novega mesta dobil lepšo zunanjo podobo. (Foto: Ivan Zoran)
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE ZA LETO 1966
Petsto tekmovalcev iz 19 kolektivov
Pojasnilo »VODOVODA«
V petek popoldne in soboto dopoldne je bil del Novega mesta in okolice brez vode. Ker je pomanjkanje vode in oslabljen pritisk v vodovodnem omrežju povzročil motnje v preskrbi, se čutimo dolžne, da javnosti damo naslednje pojasnilo:
oslabljen pritisk v vodovodni mreži in pomanjkanje vode, ki je bilo kritično zlasti na območju, ki se napaja iz rezervoarja nad pokopališčem, je bil posledica okvare na glavni vodovodni cevi na Grmu (cev oz. spodnji komad je počila zaradi posedanja zemlje). Za okvaro smo zvedeli v petek ob 13.45 uri, popravljati pa smo jo pričeli ob 14.30 uri. Kljub vsem naporom smo napako odpravili šele v soboto ob 4.30 uri zjutraj. Tako so potrošniki v nižjih delili mesta imeli vodo ob 7. uri zjutraj, šele kasneje pa je prišla voda v višje predele in na območja, kjer imamo prešibko vodovodno mrežo.
Odjemalce vode prosimo da sprejmejo naše pojasnilo z razumevanjem.
»VODOVOD« Novo mesto
5. septembra se bodo s svečano otvoritvijo začele delavske športne igre za leto 1966. Zadnje so bile že pred tremi leti, med tem časom pa jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev občinski sindikalni svet v Novem mestu ni mogel organizirati. Letos je potrebna sredstva že zagotovila novomeška občinska skupščina. Da bi kaj več izvedeli o pripravah in poteku najbolj množične športne manifestacije v naši občini, smo za kratek razgovor zaprosili Adolfa ŠUŠTARJA, enega najbolj delavnih tovarišev v tehnični komisiji DSI 66.
»Delavske športne igre še vedno niso dosegle take množičnosti kot bi jo želeli. I .etos sodeluje na njili lc 19 sindikalnih podružnic, kar je zelo malo, če pomislimo, da jih je v novomeški občini kar 110. Sodelovanje so odpovedali celo tako močni kolektivi, kot sta Iskra iz Žužemberka in novomeški Kremen, ne nastopa pa tudi nolw?n zavod razen prosvetnega, pa še ta samo v šahu.«
Na programu letošnjih delavskih športnih iger je enajst panog za moške in Šest za ženske. Zanimivo je, da se je največ ekip prijavilo za streljanje — kar 21, slede pa: kegljanje 20, šah 18, balinanje 16, odbojka in namizni tenis 12 itd. Čeprav je bil določen zadnji rok za priiavo udeležbe na DSI 28 junij, se lahko prijavijo ekipe ali posamezniki za streljanje in atletiko še vključno do 3. septembra. Tehnična komisija je že prapravila koledar tekmovanj, ki bodo trajala do 21. oktobra, 23. oktobra pa bo zaključna sloves-noal in podelitev nagrad ter pokalov.. Čeprav je glavni namen delavskih športnih iger, da poživijo
delavski šport, letos ne bodo podelili pokala za množičnost, ker je 1963. leta prišlo prav zaradi njega do sporov.
»Največje težave imamo z vodstvi posameznih panog, ki jih ne moremo in ne moremo priklicati na sestanke.« je potožil tov. Šuštar. »Ix? nekaj ljudi res dela in verjetno bo na njih ohvisela tudi vsa teža celotne organizacije.«
Igrišča in sodnike je vodstvu delavskih športnih iger obljubila občinska zveza za telesno kulturo, tako da zdaj nimajo več posebnih težav. Točkovanje za končno razvrstitev je novo: prvoplasirana ekipa v svoji panogi dobi toliko točk, kolikor je prijavljenih moštev, vsaka naslednja ekipa pa po točko manj. Sindikalne podružnice lahko za vsako panogo prijavi-
jo poljubno število ekip, vendar pa se za končno razvrstitev šteje le uvrstitev najboljše. Zanimivo je, da za kolektive ne smejo nastopati njihovi štipendisti, kakor je bilo to doslej v navadi. Pokal delavskih športnih iger za leto 1966 bo prejela sindikalna podružnica, ki bo dosegla največ točk v vseh panogah za moške in za ženske.
Komisija pri občinskem sindikalnem svetu je že prejela prvo pritožbo. Odbojkarji Iskre iz Novega mesta so se pritožili, ker jim je žreb določil za nasprotnika v prvem kolu moštvo Novoteksa, in celo zagrozili z odstopom. »Zgodi se tudi to.« je dejal tov. Šuštar, »pa čeprav vedno poudarjamo, da je glavni namen delavskih športnih iger množičnost!«
S. S.
Bodo Novomeščani odstopili?
Niti dva tedna nas več ne ločita od začetka jesenskega dela zahodne skupine druge republiške košarkarske lige, novomeški košarkarji pa še vedno čakajo križem rok. Ob koncu spomladanskega dela so se Novomeščani trdno zasidrali na zadnjem mestu, saj niso nobenega srečanja odločili v svojo korist, zato bi toliko bolj pričakovali, da bodo čas med obema deloma izkoristili in se kar najbolje pripravili. Res je sicer, da ima trener Andrej Petrič deljen delovni čas. vendar to ne more biti vzrok, da v dveh mesecih košarkarji Partizana niso imeli niti enega treninga, »če takoj ne začnemo resno trenirati, nimamo kaj iskati v ligi,« je dej«l Andrej Počrvina. Medse mislijo spet po-
klicati starejše igralce, kot sta Franko in šetina.
Škofja Loka je že skoraj zanesljivo osvojila prvo mesto v tej skupini, medtem ko sta razen Novega mesta najresnejša kandidata za odhod iz lige Sežana in ljubljanski Stadion. Predsednik Partizana Janko Petrič pravi, da mladi ne pokažejo dovoljo resnosti za treninge. »V tako kratkem času se ne da več popraviti zamujenega, še posebej pa ne morejo izboljšati svoje slabe kondicije. Skoda je, da bi tako nepripravljeni hodili na tekmovanja in zapravljali denar.«
Če bodo novomeški košarkarji res odstopili, bo temu kriva zgolj njitova neresnost ali malomarno«!.!
voljenih mestih kršil 6. člen občinskega odloka o javnem / redu in miiru. Propagandna služba cirkusa je namreč plakate pritrdila povsod tam, odkoder bi naj bili kar najbolj učinkovali na mimoidoče, plakati pa so se pojavili na stebrih, vratih, oknih in zunanjih stenah obcestnih hiš.
»Nas ni nihče vprašal, ali sme to napraviti,« zatrjujejo v komunalnem podjetju, ker je v občinskem odloku samo temu podjetju dovoljeno plakatirati na »za to določenih mestih«. Prekršek so takoj prijavili občinskemu sodniku za prekrške in zahtevali, naj ukrepa.
»Vlogo komunalnega podjetja sem zavrnil, ker nimam moči za kakršenkoli ukrep. V odloku o javnem redu in miru ni določb za kaznovanje tistih, ki kršijo 6. člen. Priporočil sem komunalnemu podjetju, naj plakate odstrani, povračilo stroškov pa naj izterja od cirkusa preko rednega sodišča. Sicer pa se mi ni zgodilo prvič,« meni občinski sodnik za prekrške Branko Lukič, . »da nisem imel možnosti izreči kazni. Pomanjkljive so namreč tudi določbe za kaznovanje mladoletnikov, ki kršijo lovske zakone.«
Komunalni inšpektor tudi ni »prišel« dalj kot do 6. člena odloka . : .
Novomeška javnost med tem vztrajno zahteva, da se odpravi madež (neokusni cirkusovi plakati) s hiš in zahteva, da se povzročitelj »plakaterskega škandala« kaznuje.
Cirkusa »Kolumbije« pa zaradi tega prekrška ne morejo kaznovati, ker je odlok o javnem redu in miru pomanjkljiv.
Morda bo ta primer spodbudil občinsko skupščino, da bo pregledala in dopolnila ne le ta odlok, temveč tudi druge odloke. Malce smešno je, če pokličemo kršitelja na zatožno klop samo zaradi tega, da ga »lahko vidimo«, ne moremo ga pa kaznovati!
(OPOMBA uredništva: enako »packarijo« s plakati je zapustilo vodstvo cirkusa »Kolumbija« pretekli teden tudi v Kočevju!)
Novomeški upokojenci se pripravljajo na zimo
Po smrti dolgoletnega Uijnika Društva upokojencev v Novem mestu Vinka Sovnika je delo v društvu skoraj zamrlo. Vzrok je deloma tudi čas počitnic in dopustov, vendar to ne bi smelo popolnoma zavreti društvenega dela in priprav za prihodnjo sezono. Na občnem zboru je bil za novega tajnika izvoljen tovariš God-nik. Zdaj nadaljuje delo pokojnega Savnika, ki je gotovo med najzaslužnejšimi, da so novomeški upokojenci spet dobili svoje stare prostore in si v njih uredili klub. Upokojenci imajo t svoji hiši primerne in lepo urejene prostore, kjer se radi zbirajo zlasti ob večerih in se v mira o marsičem pogovore, za boljšo voljo pa lahko dobe tudi kozarec vina in prigrizek. V klubu bodo zdaj imeli tudi sestanke, seje W občne zbore, pa tudi manjše klubske prireditve.
V soboto, 6. avgusta, so se upokojenci' prvič zbrali v večjerri številu. Med njimi je bilo največ članov nekdanjega mešanega P6*" skega zbora in dramske skupine. Ker je zbor prenehal delati, so se prisotni odločili, da ga P?' novno ožive. Prav tako, kot W?f pevci jeseni začeli redno vaditi, bo tudi dramski krožek za zimo pripravil krajši program. .
O  programu  za delo  v J**^2 se   bodo   dokončno pogovorili soboto,  20.   avgusta  ob  19.  ur ' Vse člane pevskega zbora in d™",j ske skupine vabijo, naj  se teb sestanka gotovo udeleže.
Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in nov' naslov!
10
DOLENJSKI   l, I S T
št. 32 (855)
t
SC Voest iz Linza v Novem mestu
Ljubitelji atletike bodo v ne-deljo, 21. avgusta, zares prišli na svoj račun. Novomeški atletski klub, ki iz meseca v mesec žanje večje uspehe tudi v republiškem in državnem $ merilu, bo sprejel v goste atlete iz Linza. Oba kluba bosta nastopila v najmočnejših postavah; atleti bodo tekmovali v osmih, atletinje pa v petih disciplinah. SC Voest iz Linza do zdaj še ni poslal poimenskih prijav, vendar lahko pričakujemo, da bodo gostje prišli s svojimi najboljšimi močmi in bo borba prav do konca izenačena in zanimiva. Za Novomeščane bo ta nastop obenem izbirno tekmovanje, saj bodo le tisti, ki bodo na tem srečanju dosegli normo, odšli na gostovanje na Češkoslovaško in bodo tako vrnili obisk gostom iz Bratislave, ki so se pred nedavnim mudili na taboru novomeških športnikov v Portorožu. Prav zaradi tega so morali povratno srečanje z atleti Linza preložiti na prihodnje leto — datum bodo določili na srečanju v Novem mestu.
Ljubitelji kraljice športov, ne pozabite: v nedeljo ob 9.30 bo na stadionu bratstva in enotnosti prvo mednarodno srečanje novomeških atletov!
Prejšnja kazen mu ni iti zalegla!
Teniško prvenstvo Novega mesta
Pristaši belega športa v Novem niestu so gotovo veselo presenečeni ob novici, da bo na teniškem Prvenstvu Novega mesta sodelovalo kar 16 igralcev. Tenis je letos r&s doživel velik razmah, vendar nekateri še vedno menijo, da gre bolj za muho enodnevnico kot za trajen uspeh, vsekakor pa prej za rekreacijo kot za tekmovalni šport. Skoda je le, da v svoje vrste ne morejo pritegniti tudi deklet.
Osem zmagovalcev iz prvega ko-« se bo pomerilo med seboj za naslov prvaka Novega mesta. Mednje sta se do zdaj žc uvrstila Mikec in J. Splihal, ki sta v norijo odpravila svoja nasprotnika "o končanem prvenstvu posameznikov se bo ra najvišji naslov po-nnerilo še osem parov.
Presenečenje: Penko na dnu
7. avgusta se je v Ljubljani začelo republiško šahovsko prvenstvo, na katerem sodelujejo tudi Sunjič in Penko iz Novega mesta, Osterman iz Kočevja ter Levačar iz Krškega, ki so v prvih sedmih kolih igrali takole:
I. kolo: Longer : Osterman 0:1, Penko : Podkrajšek 0:1, Levičar : sunjič 1:0, ii. kolo: Osterman ■ Podkrajšek TO Kržišnik : Levi-car 1:0. Longer': Penko 0:1. šu-r--"c : Bukovac 0,5:0,5, III. kolo: Osterman : Kržišnik 0.5:0,5, Penko : Bajcc 0:1, Levičar : Cuder-man 0:1, Ivačič : Sunjič 1:0, IV kolo: Ankerst : Osterman 1:0, Iva--čič : Levičar 1:0, Vošpernik : Penko 0,5:0,5, Sunjič : Longer 1:0, V- kolo: Osterman : Ivačič 0:1. Vošpernik : Sunjič 0,5:0,5, Penko : Bukovac 0,5:0,5, ljevičar : Br-var 1:0, VI kolo: Petek : Oster-l^an 0,5:0,5, Cojhter : Levičar 0,5: "•5, Sunjič : Penko 0.5:0,5, VII. ko'o: Osterman : Penko 1:0, Levičar : Longer 0,5:0,5, Sunjič : cojhter 0,5:0,5.
Po 7. kolu vodi Ankerst s 5,5 *očk:imi pred Pucom in Stupico. J jih imata po 5. Osterman s M-firni ročkami deli 7. do 9. mesto, 'nerUern ko Imata Levičar in Su nJič po tri, Pcoko pa 2,5 točki.
Slabi uspehi na šoferskih izpitih
Letos je v občinah Krško, Brežice in Sevnica opravljalo šoferski izpit 1261 kandidatov, naredilo Pa le 560 ali 44 odst. Kandidati so zelo slabo pripravljeni, nekateri gredo °a izpit kar »na srečo.« Uspehi so v Sevnici bi Krškem slabši kot v Brežicah, ker v prvih dveh oblinah ni več šoferskih tečajev. Izpiti so dvakrat ali trikrat na teden, tako oa kandidatom ni treba čakati več kot 14 do 20 dni.
Ivan Jereb in Janez Pucelj, oba iz okolice Šentjerneja, sta že dalj časa sprta. Slabi soseski odnosi so bili povod za nešteto prepirov med obema družinama in celo za pretep, ki se je končal z lažjimi poškodbami in s kaznijo
pred sodiščem. Sprti stranki pa to še ni spametovalo.
Lani na Štefanovo sta oba gospodarja pila v Kirnovi gostilni na Prekopi, domov grede pa je Jereb pričakal soseda na mostu pred Gručo ter s kolom večkrat udaril Puc-
Pobesnel zaradi slabega stanovanja
27. marca letos je J. 2-, delavec iz Novega mesta, pripeljal pred hišo na Cankarjevi cesti št. 13 nekaj prijateljev, ženo in pohištvo ter zahteval od gospodinje ključ zaprte sobe- Ker mu ključa ni hotela dati — zaprta soba je namreč še last bivšega lastnika hiše, sedaj stanujo-čega v Ljubljani, se je Z. nekajkrat zaletel v vrata, da so se odprla- Ko so poklicali miličnika, se je še upiral, končno pa se je le moral umakniti s pohištvom vred.
Občinsko sodišče v Novem mestu je pred kratkim ta primer obravnavalo ter kaznovalo 2. z 200 Ndin denarne kazni, pogojno za dobo dveh let. Pri izreku razmeroma mile kazni so upoštevali, da je bil obtoženec že povsem živčen zaradi slabega in zdravju škodljivega stanovanja, v katerem živi z ženo in majhnim otrokom. Nameraval je že sam graditi, a
ni dobil lokacije; za stanovanje je prosil v podjetju in na občini, toda nikjer ni uspel, zato si je hotel pomagati sam. Taka nasilna vselitev pa seveda ni dovoljena, zato ga je sodišče obsodilo.
:ja tako močno, da je hudo poškodovan obležal. Tako je ponoven pretep spet obravnavalo novomeško občinsko sodišče.
Pred sodniki se je Jereb izgovarjal na silobran, vendar so ugotovili na podlagi prič in drugih dokazov, da v tem primeru o silobranu ni bilo govora. Ker je obtoženemu Jerebu tekla še prejšnja pogojna kazen, jo je sodišče ob novem kaznivem dejanju preklicalo in izreklo enotno kazen 10 mesecev zapora. To bo menda zadostovalo za po miritev hude krvi in sovraštva, ki se razplameteva brez resnejše osnove.
Lotila se ga je celo še na sodišču!
Na 300 Ndiriarjev kazni je občinsko sodišče v Novem mestu nedavno tega obsodilo F. G- iz okolice Stopič. V slepem sovraštvu do soseda namreč kar izgubi pamet, grozi z ubojem in postaja nevarna. 2e večkrat je imela opravka na sodišču, a nič ne zaleže. Ženska je močno razburjena, sosed pa se ne pusti zmerjati, tako se tožbe ponavljajo
Tokrat je bila kaznovana zato, ker je 25. novembra lani z 2 m dolgim kolom grozila, da ga bo ubila, grožnjo pa je celo ponovila na hodni-
Spet nesreča zaradi vštric vožnje s kolesom
Franc Kocjan se je 17. aprila letos peljal s kolesom iz Dolenje v Gorenjo Stražo vštric z znancem. Za njima je vozil motorist in ker sta kcve5arja zasedla večji del cestišča, je že od daleč hu-pal, naj se umakneta. Zaradi vetra kolesarja znakov sirene nista slišala, medtem pa se je razdalja med naglo vozečim motoristom in njima nevarno manjšala.
šele tik pred srečanjem se je Kocjan na ponoven znak motorista skušal umakniti, toda bilo je že prepozno. Motorist ga je zadel. Pri nesreči .se je ob padcu laže telesno poškodovala motoristo-va žena, bilo pa je tudi precej materialne škode-
Kolesarja Franca Kocjana
Ne samo Krka, tudi Kolpa je bogata rib
V Kolpi pri Petrinji je mnogo rib. Tako je pred kratkim živko Borić, član RD Ščuka, ulovil 59 kg težkega in preko 2 m dolgega soma, ki ga je ujel na blinker (debelina vrvice 0,50 mm). Bo-rič se je boril s somom okoli 90 minut, preden ga je izvlekel na suho. Tako piše o ribičevi sreči v zadnji številki Jedinstva iz Siska.
Francoskega turista odbilo na bankino
Gunter Junkovski in Martin Busljeta, oba iz Dortmunda, sta 10. avgusta dopoldne pri Dobru-ški vasi s svojima osebnima avtomobiloma prehitela tovornjak, ki ga je vozil avtoprevoznik Slavko Turk iz Dol M.iharovca. Voznika osebnih avtomobilov sta se zatem odločila, da se bosta ustavila in sta zmanjšala hitrost. Medtem pa ju je Turk že dohitel in je, da se ne bi zaletel v avtomobil, ki ga je vozil Busljeta, zavil v levo. Tedaj je Turku nasproti pridrvel osebni avtomobil, ki ga je vozil francoski turist Marcel Point. Francoz se je zaletel v tovornjak, njegov avtomobil pa je odbilo na bankino. Nesreča ni terjala ran, temveč le gmotno škodo, ki jo cenijo na 900 Ndin.
bo takratna vštric vožnja veljala 100 Ndhiarjev kazni, iz. rečene na novomeškem ob skem sodišču, pogojno za leto dni, zaradi ogrožanja javnega prometa. Ugotovili pa so, da je bil delni sokrivec tudi motorist zaradi precej na.^le vožnje. Menili so, da v aanrh okoliščinah ne bi smel prehitevati-
OSNOVNA ŠOLA TREBNJE
razpisuje
3 ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDIJ NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI:
1 za slovenski in srbohrvatski jezik, 1 za matematiko in fiziko, 1 za glasbeni pouk in 1 štipendijo za 3. letnik gimnazije
pedagoške smeri.
Prošnje pošljite do 25. avgusta 1966.
DIJAKI MED POČITNICAMI
»Za knjige, za šolo, za počitnice...«
Razen učencev, ki imajo obvezno prakso, se je letos zaposlilo veliko šolarjev — tudi na svojo željo. Zaprosili smo nekaj teh dijakov za odgovor na vprašanje: zakaj so se zaposlili in kakšen je odnos rednih delavcev do njih?
Rajko šarman — Tovarna zdravil KRKA: »Zaposlil sem se, da bi zaslužil denar za zimske počitnice na Voglu. Delo mi ni bilo všeč, ker Je bilo umazano. Z redno zaposlenimi sem se pa dobro razumel.«
Marjan Kopač — Tovarna stekla INIS: »Na prakso sem šel zato, ker potrebujem denar za počitnice. Nekaj sem ga že porabil za taborjenje ob morju, nekaj pa ga bom pozimi v Kranjski gori. Z delom sem bil zadovoljen, saj so bili moji delovni tovariši izredno prijazni.«
Nada Sintič — Pekarna .n slaščičarna: »Zaposlila sem se, da bi koristno porabila del počitnic. Z delovnim mestom sem zadovoljna in tudi z nameščenci se dobro razumem. Prislužcni denar bom porabila za knjige in počitnice.«
Boštjan Kovačič — NOVO LES: »V službo sem šel zato, ker sem želel spoznati delo v podjetju. Delovno mesto ml je bilo všeč; ni mi pa bil všeč odnos nekaterih delavcev 3o nas praktikantov. Vedli so se preveč neprijazno, domišljavo in ukazovalno. Denar, ki ga bom zaslužil, bom porabil za smučarsko opremo in zimske počitnice.«
Lidija Mrak — Tovarna KRKA: »Zaposlila sem se, ker potrebujem denar za knjige. Z delom sem zadovoljna Ji tudi delovni tovariši so z nami prijazni.«
Vinko Jerman — prodajalec mlečnega sladoleda: »Sladoled prodajam zato, da bom zaslužil denar za knjige In ostale šolske potrebščine. Delo mi ugaja in tudi prenaporno ni.«
Z razgovorov Je razvidno, da so se dijaki zaposlili z željo, da bi zaslužili denar za počitnice oziroma knjige in šolske potrebščine. Tako so koristno izrabili čas ter spo . znali odnose in delo v naših t kolektivih. M. D
I
ku občinskega sodišča- Tudi na razpravi ni dala miru in se je kar tam, vpričo sodnikov, hotela lotiti »sovražnika«. Zadnji dve grožnji je izrekla, medtem ko ji je tekla pogojna kazen zaradi enakega kaznivega dejanja, zato je sodišče prvotno kazen preklicalo in izre'./o enotno, ostrejšo sodbo. Pri odmeri kazni pa so upoštevali, da je obto-ženka razburi j iva zaradi težke mladosti, da je bolehna in da mora sama skrbeti za ne-doletnega obroka.
Kaj pa izobrazba šefov in drugih?
V več delovnih organizacijah trebanjske občine so na odgovornih mestih ljudje, ki nimajo ustreznih spričeval za delo, ki ga opravljajo. Z raznimi analizami so ugotovili, da je pomanjkanje kvalifikacij sploh šibka točka zaposlenih. Strokovnjakov na splošno manjka. Na posvetu, ki je bil 29. julija v Trebnjem, so o teh vprašanjih veliko govorili in priporočili delovnim organizacijam, naj izboljšajo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Zahtevali so, naj delovne organizacije od zaposlenih zahtevajo, da si čimprej pridobe kvalifikacijo.
Znova so se pokazale potrebe po organizacijsko kadrovski šoli, katere oddelek bi naj odprli za več dolenjskih občin. Ko izvajajo re.'or-mo, se v podjetjih čedalje bolj zavedajo, da bodo napredovali le s strokovnjaki.
Vas Senovo bi rada uredila pot
Prebivalci vasi Senovo bj radi uredili 1 km dolgo občinsko pot, ki povezuje njihovo vas z glavno cesto. Pred leti je občinska komisija že opravila meritve in dala dovoljenje za gradnjo. Ko so vaščani zgradili 20 m ceste, je nadaljnje delo ustavil kmet, ki je lastnik polja, čez katerega pelje pot. Vaščani upajo, da bo občinska komisija uredila vprašanje privatne lastnine in omogočila nadaljnjo gradnjo poti. Z neznatno pomočjo krajevne skupnosti in SZDL bi nato s prostovoljnim delom uresničili svoje želje in potrebe. S tem bi bila razbremenjena tudi glavna cesta Senovo — Brestanica.
Študentje-etnologi v Metliki
V začetku avgusta so bili v Metliki študentje — etnologi, ki so pod vodstvom svojega profesorja dr. Vilka Novaka proučevali materialno kulturo v dveh bližnjih vaseh: na Lokvici in na Primo-stku- Tako so v praksi dopolnjevali svoje znanje, obenem pa so si na krajših izletih ogledali še nekatera druga etnografsko zanimiva naselja v Beli krajini.
212 mrtvih!
Nad 5000 prometnih nesreč smo že imeli v Sloveniji letos od 1. januarja do 13. avgusta. Nič manj kot 212 ljudi je pri tem izgubilo življenje, 1934 je bilo huje, 2014 pa laže ranjenih. Skupna škoda je v tem času dosegla nekaj nad milijardo in 700 milijonov starih dinarjev škoda
Napadalec je pobegnil v koruzo
8. avgusta zvečer je 20-letni delavec na cesti med Stopi-čami in Vel. Orehkom grobo napadel 65-letnega Martina Bana in mu vzel denarnico s 3000 S din ter novo koso. Ko je hotel objestnež napadenemu sneti še i.ahrbtnik, se je Po cesti pripeljal neki motorist. Napadalec se je zbal in je pobegnil v koruzo. Ban je nadaljeval pot proti domu na Zajčji vrh.
OKUŽEN STUDENEC: Prebivalci Hrastja pri .Šentjerneju so na lepem ostali brez dobre pitne vode. Gnojnica, ki priteka v studenec iz zadružnih hlevov na Vrhovem, jim sproti onesnaži vodo. Nujno je treba nekaj ukreniti. Na sliki je studenec, ki so ga leta 1928 zgradili sami domačini, pa ga sedaj ne morejo več uporabljati. (Fo-to: Polde Miklič)
Mopedistko je zasukalo
Proti mimopeski železniški postaji se je 14. avgusta popoldne peljala na mopedu Štefka Dragan iz Mirne peči. Ko ji je pripeljal naproti motorist Anton Pate iz Dol. Kamenja, je zavrla, zato je moped zasukalo in ga potegnilo na levo stran ceste pred motorista. Trčenje je bilo neizbežno. Mopedistka je padla in se hudo ranila, škodo na vozilih cenijo na £00 Ndin.
Med vožnjo zapiral okno in skrenil
13. avgusta dopoldne je Francoz Jean Matousis med vožnjo pri Skopicah zapiral okno osebnega avtomobila,. skrenil s ceste in se zaletel v obcesti betonski smernik. Vozilo je od smernika odbilo na njivo ob avtomobilski cesti, kjer se je ustavilo. Potnikom ni bilo nič, škode pa je za 500 Ndin.
Ljubljančan v koruzi
Z osebnim avtomobilom je 13. avgusta dopoldne proti Zagrebu potoval Jože Kopač iz Ljubljane. Na avtomobilski cesti pri vasi Vi-hreje je zapeljal na levo stran, vozil nekaj časa po bankini, nato pa zapeljal na njivo, kjer je po sto metrih obstal v koruzi. Voznik in njegova 7-U-tna hči sta se lažje ranila. Škodo na osebnem avtomobilu so ocenili na 10.000 Ndin.
Vlečni drog je počil
12. avgusta se je na avtomobilski cesti pri Karteljevem pokvaril motor tovornjaku osiješkega podjetja »Panonija«, zato je to vozilo na vlečnem drogu vlekel neki tovornjak iz Bugonja. Pri Otočcu se je drog zlomil, tako da je pokvarjeni tovornjak trčil v vozilo, ki ga je vleklo, škodo cenijo na 500 Ndin
Trčenje na ozkem mostu
Jovo Badovinac iz Zagreba se je 11. avgusta popoldne peljal iz Metlike v Jurovski brod. Franc Oražem, ki mu je pripeljal nasproti, se na zoženem mostu ni umaknil dovolj v desno, zato sta se osebna avtomobila zaletela. — Voznika se nista ranila. Gmotne škode je za 5000 Ndin.
Norvežan ni vedel za obvoz
11. avgusta zvečer je po avtomobilski cesti proti Ljubljani potoval z osebnim avtomobilom Norvežan Gunnar Steen. Pri Jezeru je med vožnjo spregledal prometne znake, ki opozarjajo voznike, da morajo na obvozno cesto, in se je zaletel v rampo, ki zapira desno polovico avtomobilske ceste. Gmotne škode je za 900 Ndin.
Voznik zavrl pred pešcem
10. avgusta popoldne je Jože Poljanski iz Jezice hitro ustavil osebni avtomobil v Trebnjem, ker je pred njim prečkala cesto Marija Kresal, ta pa se ni prepričala, če je cesta prosta. Za Poljanskim je v kratki razdalji vozil osebni avtomobil Zagrebčan Ivo Palčič. Presenečeni Palčič je sicer zavrl, vendar je kljub temu zadel osebni avtomobil Poljanskega. Gmotno škodo so ocenili na 2500 Ndin
ZAVOD ZA KOMUNALNO DEJAVNOST KRŠKO
razpisuje za posamezne dejavnosti naslednja prosta delovna mesta:
a) 4 delavce - cestarje
b) 1 grobarja za pokopališče Krško
c) 1 tesarja - krovca
d) vodovodnega instalaterja - kleparja.
Za delovno mesto pod a) se zahteva kvalifikacija kvalificiranega ali polkvalificiranega cestarja, pod b) nekvalificiranega delavca, pod c) kvalificiranega ali polkvalificiranega tesarja — krovca, pod d) pa
kvalificiranega vodovodnega instalaterja — kleparja.
Zavod za komunalno dejavnost Krško
KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE
bo prodala
na LICITACIJI, 21. avgusta 1966
po sklepu zadružnega sveta naslednja osnovna sredstva:
ob   7.30   V VELIKEM GABRU — razvaline zadružnega doma
ob   9. uri V ŠENTLOVRENCU — gospodarsko poslopje
ob 11. uri V VELIKI LOKI — mlatilnico
ob 12. uri V TREBNJEM — 4 gumi vozove, 1 mlatilnico
ob 14. uri V MIRNI-ZAPUŽE — mlatilnico in stari silos.
IV TEM TEDNU VAS ZANIMA

Petek, 19. avgusta — Ljudevit Sobota, 20. avgusta — Bernard Nedelja, 21. avgusta — Ivana Ponedeljek,  22. avgusta — Timotej Torek, 23. avgusta — Zdenka Sreda, 24. avgusta — Jernej Četrtek. 25. avgusta — Ludvik

Ivici Zupančič iz Črešnjic želi za praznovanje vse najboljše sestra Kristina in ostali.
Ljubi mami Ivanki Ciril za njen praznik še mnoga leta hčerka Zofka z družino In sin Ivan z družino. Ostalim pa lep pozdrav.
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube  mami,  tašče,  stare mame, sestre ln tete
Marije Mišjak
upokojenke
se prisrčno zahvaljujemo vsemu sorodstvu, prijateljem, znancem in vaščanom za sočutne izraze sožalja in darovano cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo prof. dr. Bajcu, dr. Antonu Šavlju, dr. Capudru, dr. Moreli, dr. Mastenovi, dr. Novakovi in drugemu medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, ki so v zadnjih dneh lajšali trpljenje naši ljubi mami. Iskrena hvala gasilcem iz šmihela, ki so jo peljali na njen poslednji dom in vsem, kn so jo spremili na njeni zadnji poti. Mišjakovi
Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
Margarete Koiman
iz Trebnjega
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter
ji poklonili vence in cvetje.
Žalujoči:    hči    Mirni, Štefka
in  Jože  z  družino   in drugo
sorodstvo
Ob izgubi moje-ga dragega moža
Mihaela Gačnika
iz Regcrče vasi št. 34
ao iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili do preranega groba in mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala dr, Starčeviču in drugim    zdravnikom    ter častita duhovščini. Žalujoča žena Francka v imenu vsega sorodstva
Ob izgubi našega dragega očeta in moža
Jožeta Medica
se iskreno zalival j u jemo vsem, ki so sočustvovali z nami in darovali cvetje. Posebna hvala kolektivu SDK Novo mesto za cveitje in izraženo sožalje. MEDICE VI Meniška vas, 16. avgusta 1966.

PRODAM NOV plinski kuhalnik »Ignds«. Naslov v upravi lista.
PRODAM kuiiinjijko opremo in vzidljiv levi štedilnik. Paderši-čeva 18, Novo mesto.
UGODNO PRODAM štiridelno kuhinjsko kredenco. Ogled po 15. uri. Slavko Pavlic, Gotna vas 26. Novo mesto.
KOMPLETNO TV ANTENO, 120 basni klavir, harmoniko Welt-meister in radio sprejemnik Tesla 58 A z dvema zvočnikoma ugodno prodam. Vukomanović, Zagrebška, stolp D, Novo mesto.
KOZOLEC DVOJNIK na Mali Ci-kavi, s šestimi okni, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (889/66). Ogled v nedoljo.
PRAZNO SOBO v centru Novega mesta iščem takoj. Nekaj plačam vnaprej v gotovini. Ponudbe pošljite na upravo lista (886/66).
MLADA INŽENIRKA išče sobo v Novem mestu. Plača vnaprej. Ponudbe na upr. lista (898/66.)
IŠČEM enosobno stanovanje ali večjo sobo — najraje podstrešno — v okolici Novega mesta, pod šifro »Mirna upokojenka«.
ODDAM LETO prazno sobo solidni osebi. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista (902/66).
UPOKOJENEC — VDOVEC žela spoznati osebo (lahko vdovo) s pokojnino, brez otrok, staro do 55 let za skupno gospodinjstvo — možnost poroke. Imam stanovanje z vsem inventarjem. Slika je zaželena. Oglasite se na Dolenjski list pismeno ali ust-meno pod šifro »V dvoje je boljše živeti«.
OD NOVEGA MESTA do Hrušice sem izgubila denarnico s ključi. Poštenega najditelja prosim, da vrne ključe na upravo lista (905/66).
POMOŽNO NATAKARICO ali pridno dekle, ki ima veselje do dela v gostilni, sprejme takoj privatna gostilna na Gorenjskem. Ponudbe pošljite pod šifro »Gorenjska«.
GOSPODINJSKO POMOČNICO išče tričlanska družina. Vida Drobež, Ljubljana, Linhartova 98/1.
SLUŽBO DOBI gospodinjska po močni ca — lahko začetnica. Dr. Tilka Praprotnik, Kranj, Smled-niška 11 b.
NA STANOVANJE sprejmem mirnega dijaka. Ogled popoldan. Naslov v upravi lista (897/66).
DOBRA FRIZERSKA POMOČNICA dobi službo v lepem kraju na Gorenjskem, blizu LJubljane. Plača dobra, nedelja in ponedeljek prosto. Ivan Bočko, Medvode 29.
GOSPODINJSKO   POMOČNICO —
gospodinjo — k tričlanski družini (s šoloobveznim otrokom) sprejmemo. Pogoji dela ugodni, plača dobra. Ponudbe pošljite na naslov: Dr. Jože Kerstein, Trbovlje, Ulica 1. junija 34/a.
GOSPODARSKO POSLOPJE prodam (skedenj 10x6 m). Zupančič, Grm 5, Trebnje.
ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU nudim hrano in stanovanje, poskrbim dobro službo. Inž. Mar-telanc, Robičeva 2, Ljubljana.
POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini sprejmem. Plačam dobro. Inž. štefica Arzenšek, Ljubljana, Kolarjeva št 34
PRODAM   PREVOZNI CIRKUI.AK
za žaganje drv. Naslov v upravi lista (911/66).
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini v Ljubljani. Pogoji ugodni. Zgla-site se pri Kovač, Nad mlini 22, Novo mesto.
GOSPODINJSKA POMOČNICA dobi zaposlitev. Mehanizirano gospodinjstvo. Miška, Mestno njive blok 8, Novo mesto.
NA ŠMIHELSKEM POKOPALIŠČU prodam črn marmornat spomenik (piramida) in železno ograjo. Grobišče za 2 groba na lepem prostoru na razpolago. Informacije: Novo . mesto, Glavni trg 6/1.
PRODAM TELEVIZOR z anteno Ovčak. Gotna vas 7, Novo mesto.
ZARADI SELITVE prodam ku hinjsko in sobno pohištvo. Dža-rovič. Nad mlini 23, Novo mesto.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 19. AVGUSTA: 8.05 Operna matineja. 10.15 Domače viže — domači ansambli. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Maček: Cee poletje se razvija jablanov rak. 12.40 Vaški kvintet s pevci. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Kapotki za turiste. 15.4H V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Bolgarski pevski zbor »Gusla« iz Sofije. 20.25 Drobne orkestralne skladbe. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 20. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Operni koncert. 11.00 Turistični napotki za tujo goste. 11.15 Nimaš prednosti. 12.30 Kmetijski nasveti — Franc Kvaternik: Živinoreja v Loški dolini nekdaj in danes. 12.40 Igrajo Zadovoljni Kranjci in trio Vitala Ahačiča. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert orkestralne glasbe. 20.30 Zabavna radijska igra — Jerome. K. Jerome: Trije možje v čolnu 22.10 Oddaja za naše Izseljence.
N EDEMA, 31. AVGUSTA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Zvonimir Furtinger: Na divjem zapadu. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... a) Vladislav Grad—Kijev: Ognjeni krst, b) Ivan Sibl: Podvig Gigčove čete. 10.25 Pesmi borbe in dela. 12.05 Naši poslušalci čestitajo !n pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.05—16.00 Igrajo majhni zabavni ansambli. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 20.00 »Iz tisoč in ene noči«. 21.00 Kličemo letovišče! 22.10 Nočni zabavili zvoki.
PONEDELJEK, 22. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Lahka orkestralna glasba. 10.15 Emil Adamič: Otroška suita. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Julij Mayer: Zaključek čebelarskega leta in priprava čebel za zimo kot prvi ukrep za novo čebelarsko leto. 12.40 Branka Strgar in Božo Grošelj pojeta narodne ob spremljavi ansambla Jožeta Kelbla. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pojeta Ljubljanski oktet in Ženski vokalni kvartet. 17.05 V svetu opernih melodij. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Panorama zabavnih melodij.
MIZARSKEGA VAJENCA sprejme mizar črtalič, Dobrava 1, Kostanjevica. Pogoj: fizično sposoben, dokončana osemletka. Hrana in stanovanje zagotovljeno.
PRODAM MALO RABLJENO visečo omaro in delovno mizo, vse iz ultrapasa. Ogled vsako popoldne od 15. ure pri Grahek, Zagrebška, novi blok, Novo mesto.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNTK
— telefon 21-129, in STANDARD
— telefon 21-158.

Brežice: 19. in 20. 8. indijski film »Svetloba v temi«. 21. in 22. 8. ameriški barvni film »Nedelja v New Yorku«. 23. in 24. 8. francoski film »Lepo življenje«.
Črnomelj: 19. in 21. 8. francoski barvni film »Meč in pravica«.
23. in 24. 8. švedski' barvni film »Dragi John«.
Kočevje: 18. in 19. 8. francoski film »Bridkosti ljubezni«. 19. in 21. 8. ameriški barvni film »Londonski lopov«. 22. in 23. 8. nemški barvni film »Grofica Marica«.
24. in 25. 8. švedski film »Deviški vrelec«.
Kostanjevica: 20. 8. švedski barvni film »Ali so še angelčki«. 21. 8. italijanski barvni film »Siegfried«. 24. 8. angleški barvni film »Nezaust avl jeni«.
Metlika: 20. in 21. 8. ameriški film »Fedra«. 21. in 22. 8. francoski barvni film »Salambo«. 24. 8. ameriški barvni film »Moja draga Klementina«.
Metlika: 22. in 23. 8. japonski barvni film »Olimpiada v Tokiu«. 24. in 25. 8. jugoslovanski barvni film »Amandus«. 26. in 27. 8. ameriški barvni film »Upornik brez razloga«.
Novo mesto »Krka«: 19. do 22. 8. angleški barvni film »Strogo zaupno — iperess«. 23. do 25. 8. jugoslovanski  film »Svetovljan«.
Ribnica: 20. in 21. 8. mehiški-špansko-italijanski barvni film »Lopovi ranča Časa Grande«.
Sevnica: 20. in 21. 8. ameriški film »Had«.
Sodražica: 20. in 21. 8. ameriški barvni film »Dvoboj na soncu«.
Šentjernej: 20. in 21. 8. film »Trideset  let  smeha«.
Trebnje: 20. in 21. 8. italijanski barvni film »Kapitan Ogenj«.
Jože Sašek s Pangerč grma 15, Stopiče, obžalujem dejanje, ki sem ga v razburjenju napravil tov. Jožefi Nose iz Gabrja 41, Brusnice, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Preklicujem vse trditve in žaljivke, ki sem jih izrekel proti novinarju Jožetu Primcu 7. avgusta 1966 v gostilni »Kmet« v Kočevju in tudi v drugih dneh v raznih gostiščih. Janez Zgonc, Kočevje, Kolodvorska JI
Ana Mirtič, Sela pri Zajčjem vrhu 9, Stopiče, prepovedujem vsako vožnjo, hojo in pašo po mojem posestvu. Kdor tega preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Obžalujem besede, izrečene Marici in Viliju Zubaku ter se zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Alojz Ašič, Krško, Nova Resa 6.

Z NOVOMEŠKE PORODNišNiCE&uI
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Kristina Majcen iz Drage — Jožeta, Terezija Kržič iz Puščave — Martino, Terezija Slapničar iz Straže — Andrejo, Katarina Flajnik iz Hrasta — Jožeta in Ivanko, Pavla Pavlin iz Podhoste — Zvonko, Angela škrbe iz Stavce vasi — Jelko, Justina Bobnar iz Srednjega Globodola — Jožeta, Frančiška Hočevar iz Brezovice — Simona, Pavla Gorenc iz Jablana —- Andreja, Katarina Kramaršuč iz Straže — Renato, Ivanka Mitrovič iz Črnomlja — deklico, Marija Jarc iz Velikega Lipovca — dečka, Ana Gorišek s Križnjega vrha — dečka, in Ivanka Lavrin iz Mihelje vasi — dečka.
Z avtom 100 m po strmini
14. avgusta je vozila Slavka Poz-nič iz Domžal osebni avto iz čr-mošnjic proti Novemu mestu. V nepreglednem ovinku je zapeljala čez cestni rob. Vozilo se je zn;iš-lo na strmini in je začelo drveti v dolino. Po 100 m se je na travnatem bregu ustavilo, ne da bi se voznici in potnikom kaj zgodilo Gmotna škoda znaša okoli 2500 Ndin.
Na podlagi 10. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. 1. SFRJ št. 43/65) v soglasju s skupščino občine Kočevje razpisuje:
STANOVANJSKO PODJETJE KOČEVJE JAVNO DRAŽBO
za prodajo naslednjih nepremičnin:
1. STANOVANJSKA HIŠA v Kočevju, trg svobode št. 41, M stoji na stav. parceli št. 73, vlož. št. 163 k. o. Kočevje Izklicna cena je 23.970,00 Ndin
2. STANOVANJSKA HIŠA v Kočevju, Trg svobode št. 52, ki stoji na stav. oarc. št. 22, vlož. št. 1457 k. o. Kočevje. Izklicna cena je 36.808.00 Ndin
3. STANOVANJSKA HIŠA z gospodarskim poslopjem v Dolnjih Ložinah št. 1, ki stoji na stav. pare. št. 73/3, vlož. št. 560 k. o. Koblarji.
Izklicna cena je 3.872,00 Ndin. Stanovanjske hiše so nastanjene.
Dražba bo 27. avgusta 1966 ob 10. uri v prostorih Stanovanjskega podjetja Kočevje v Kočevju, Ljubljanska c. 19/1. Interesenti si hiše lahko ogledajo. Podrobnejše podatke dobe pri Stanovanjskem podjetju Kočevje v delovnem času. Pred licitacijo je treba položiti varščino v višini 10 % iz-klice cene, in sicer na žiro račun 513-1-559 ali neposredno lici taci jski komisiji.
TOREK, 23. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Milan Dolenc: Vzreja žrebet. 12.40 Dobri znanci in an sambel Andreja Blumauerja. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 14.05 Sredi poletja. 15.40 V torek na svidenje. 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij. 20.00 Poje Učiteljski pevski zbor. 20.20 Radijska igra — Štefan Bekeffv: Pes, ki mu je gospod Bozzi ime. 21.35 Iz fonoteke radia Koper.
SREDA, 24. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Kaj so peli otroci v preteklem šolskem letu. 9.30 Godala, v ritmu 10.45 človek in zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje go ste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Lojze Funkl: Gozdno ;n lesno gospodarstvo v srednjeročnem programu razvoja. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 14.05 Lahka glasba. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 črnske duhovne pesmi in izraelske pesmi 17.05 Na obisku pri Leošu Janačku. 18.15 Iz naših študijev. 20.00 Giu-seppe Verdi: Rigoletto. 22.50 Literarni nokturno.
ČETRTEK, 25. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Lepe melodije. 10.15 Iz treh slovenskih oper. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž.   Milan Erjavec:
Rejsko delo v Pomurju naoredu-je. 12.40 čez hrib in dol. 14.05 Orkester RTV Ljubljana vara predstavlja. 15.40 Literarni sprehod. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Paleta operetnih melodij. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Izvajajo: Ansambel Avsenik — Trio Rudija Bar-dorferja in Kvartet Zvonček — Trlo Jožeta Krežeta — Koroški akademski oktet.
RADIO BREŽICE
NEDELJA, 21. avgusta: 10.20 — Poročila — Stane Škalor: Nekaj ml«H o osnutku zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v Sloveniji — Erik Sla.tner, dipl. ekonomist: Rezultati gospodarjenja ob polletju v občini Brežice
— Ta teden v Delavski enotnosti
— Za naše kmetovalce: inž. Vlado Kovačič:   Priprava  vinskih sodov
— Deset minut, narodno zabavne glasbe z Veselimi vandrovčki ter Brežiškimi fanti — Ma.gnetofonski zapis: Razgovor z ravnateljico šolskega centra za blagovni promet tovarišico Elizabeto Ušina — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo ln pozdravljajo. 14.00 — Turistično propagandna glasbena oddaja.
TOREK, 23. AVGUSTA: 20.00 — Obvestila in filmski pregled. 20.10
— Filmska vzgoja: švedski film. 20.20 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
Z mopedom v osebni avto
Vera Djordjevič iz Brežic, kandidatka za voznika osebnega avtomobila, je 8. avgusta popoldne vozila v spremstvu inštruktorja Ivana Božiča iz Brežic. Na cesti III. reda pri klavnici v Brežicah je na desni strani vozilo ustavila. V tem trenutku se je zaletel v njo mo-pedist Ivan Miler iz Župelevca pri Brežicah. Pri padcu je bil lo laže poškodovan, na avtomobilu pa je povzročil okrog 150 Ndin materialne škode.
Brez vednosti staršev vzel avto in ga razbil
9. avgusta popoldne je 14-letnd Stojan Lebar, doma iz Čateža, brez vednosti staršev vzel osebni avtomobil in se s prijateljem Janezom Kulčanom odpeljal po poljski poti ob savskem nasipu v Čatežu. Zaradi prehitre vožnje ga je zaneslo v levo na nasip, kjer se je prevrnil na streho, od tu na pot, se ponovno prevrnil in obstal pod potjo na kolesih. Na srečo sta bila oba le laže poškodovana. Na avtomobilu je za okoli 15.000 Ndin škode.
Motorist se je zaletel v konjsko vprego
Na cesta III. reda v naselju Sli-novce pri Kostanjevici se je 10. avgusta zjutraj pripetila prometna nesreča. Voznik motornega kolesa Alojz Smukovič iz Podbočja je peljal od doma proti Kostanjevici. Na nepreglednem ovinku je iz neznanih vzrokov zapeljal na levo stran ceste in se zaletel v konjsko vprego Janeza Pavloviča iz Gornje Pirošicc pri Cerkljah ob Krki. Padel je pod konja in obležal v nezavesti. Takoj je bil odpeljan v novomeško bolnišnico. Tudi konj je dobil poškodbe. — Materialna škoda je neznatna.
Nepreviden na parkirnem prostoru
Avstrijski državljan Johann Poslušen z Dunaja je 10. avgusta popoldne parkiral pri bencinski črpalki v Čatežu. Ko je s kombijem hotel odpeljati s prostora, je zadel v osebni avtomobil, last Muja Ljubijanca iz Bosanske Gradiške. Na obeh vozilih je povzročil aa okoli 800 Ndin škode.
Trčenje kolesarjev
Pri dijaškem domu v Brežicah sta 11. avgusta zjutraj trčila kolesarja Jože Kovač, -star 15 let, iz Čateža in Ivanka Slopšek iz Brezine. Prvi je vozil iz Čateža proti Brežicam in zavijal v Sej-marsko ulico, Slopškova pa je pripeljala po Prešernovi ulici in tudi zavijala v isto ulico. Pri trčenju se ni nihče poškodoval, na kolesih pa je za 30 Ndin škode.
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI
vseh znamk
MONTAŽA — NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS
VSE INFORMACIJE DOBITE PRI
BRAČKO, NOVO MESTO, Riiirovska 7
PEROTTI-EXPORT
S. FRANCESCO 41, TRST
Trčenje na parkirnem prostoru
Franc Lapuh iz Brezine je U. avgusta dopoldne hotel speljati s parkirnega prostora na cesti Prvih borcev v Brežicah. V tem se mu je postavil za vozilo voznik osebnega avtomobila Stjepan Sostarec iz Zagreba, ki je na tem mestu hotel parkirati. Prišlo je do rahlega trčenja. Gmotna škoda na obeh vozilih je ocenjena na 30 Ndin.
Nenadno prečkanje ceste
Voznica mopeda Vera Arh iz Velikega Podloga je 11. avgusta popoldne vozila po Gubčevi cesti v Krškem. Iz gostilne »Vanič« ja nenadoma prišel Branko Perec iz Krškega in prečkal cesto, ne da bi pogledal če je prosta, čeprav se mu je Arhova umaknila v levo, nesreče ni mogla preprečiti. Padla je po cesti in se teže poškodovala. Odpeljana je bila v brežiško bolnišnico. Pešec, ki je ostal nepoškodovan, je po nesreči pobegnil.
Neznani voznik pobegnil
Na tretjerazredni cesti v Jeseni-eah na Dolenjskem se je 14. avgusta zjutraj zgodila manjša prometna nesreča. Iz Bregane proti Brežicam je vozil voznik osebnega avtomobila Ivan Falica iz Zagreba. Na nepreglednem ovinku se je srečal z neznanim voznikom osebnega avtomobila VW, ki je pripeljal preveč po levi strani in pri srečanju oplazil njegovo vozilo. Po dejanju je pobegnil proti Samoboru. Na vozilu, last Falioe, je povzročil za okoli 900 Ndin gmotne škode.
Motorist in kolesarka sta trčila
Kolesarka Kristina Klobasa iz Brestanice je 14. avgusta dopoldne peljala po cesti v smeri Dol. Lcskovca. Po prednostni cesti HI. reda v Brestanici je pripeljal voznik motornega kolesa Maks Ursič iz Rožnega, ki je zavijal v desno prav v trenutku, ko je kolesarka zavijala na prednostno cesto. Pri trčenju je bila kolesarka teze poškodovana. Materialne škode je za približno 60 Ndin.
Avto prevrnjen na streho
Hudo prometno nesrečo na avtomobilski cesti med Mačkovcem in Karteljevim so 14. avgusta dopoldne doživeli Gloria Batella in njeni sopotniki Iz Italije. Ko so se peljali po klancu, je voznica izgubila oblast nad krmilom osebnega avtomobila in zapeljala v usek. Vozilo se je odbilo, se prevrnilo in obstalo na strehi sredi ceste. Vsi štirje potniki so morali iskati zdraviliško pomoč v novomeški bolnišnici. Voznico Glorio Batella so odpeljali v bolnišnico, ko je bila v lezavesti. škodo na osebnem avtomobilu cenijo na 10.000 Ndin.
^OBVESTILA §
VSA STRUGARKKA DELA, garniture gumi vozov ter ostala razna dela, kot tudi napajalnike, že tudi narejene, izdeluje Karel Blatnik, kovaštvo, Ivančna gorica.
OBVEŠČAM    VSE    KMETE in
dobavitelje žita, da imam na zalogi kvalitetno moko vseh vrst in druge mlevske izdelke za zameno za žito. Merica ali plačilo v denarju po stari tarifi. Mlin Kovači č, Novo mesto.
OBVESTILO
Osnovna šola v Kostanjevici bi pogodbeno vzela za šolsko leto 1966/67 učitelja angleščine, ki bi se trikrat na teden vozil na delovno mesto v Kostanjevico. Za začasno zaposlitev sprejmemo tudi absolventa, ki dobro obvlada angleški jezik. Ponudbe sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Plačamo po dogovoru.
Svet osnovne šole Kostanjevica na Krki
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novd mesto, R*D' niča, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legat > Marjan Moškon, Jože Prime, Jožica  Teppev in Ivan Zon •
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (jg starih dinarjev) — Letna naročnina 20 novih dinarjev• iwy starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 s^ni narjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo S'^tAtarle dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške a°'V9
— Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: »*j
— NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, u» trg 3 — Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 — R°k/?P' „ELO fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje
v Ljubljani