St. 289. V Ljubljani, torek dne 17. decembra 1918, Leto II. NAPREJ tt jogoMK mino diokiii Mi izhaja ra trn nedelj Id praznikov vnak dan popoldne. Or.dniitr* >■ vpravniitve * Ljubljani, FrančiSkaniki nlica iter. 6, L «<»« Učiteljska tiskarna. Utrvinlm: po poiti a dostavljanjem na dom u celo leto K 42'—, ta pot l«*u C ir—, ta žetrt leta K 10'50, xa mesec K 3’50. Za Nemčijo eelo lelo K 46, i* eatalo tujino in Ameriko K 54. .liTtJli . itl-I 1(1 Bit isaerstl; Knostopna petlt nstica 30 t; pogojen proitor K I'—; razglasi in poslan* ▼rtlica po 60 ▼; Tečkralnr objav« po dogovoru primeren popuaL Reklamacije aa ust ae poitnine proate. Posamezna Številka 20 vinarjev. LISTEK. Charles Baudelaire. •i •i ’ ; * . ' r . . f ; Cliarles Baudelaire (Šari Bodeler) se je rodil 21. malina travna 1821 I. v Parizu. Njegova detinska leta so l,ila mrzla, brez ljubezni. Šestleten otrok je Izgubil očc-ati se jc vnovič inožila in vzela stotnika Aupicka, m ie s časom postal vojni maršal in poslanik v Cari-Uid u. -on onu in Madridu. Ali očim Charlesu ni nadomestil očeta, k, ga je * ljubeznijo vodil v lepo prirodo 'n muzeje. Charles je žc zgodaj čutil v sebi strastno, globok i "a8njenje do umetnosti, do literature, te nebeške hčer-e* r0 pa očmu in materi ni bilo po Kodu. Poslala sta na potovanje v nadi, da v tujini morda pogine. sc| in videl marsikatere kraje: Indijo, Cejlon, Madagaskar- Vrnil se je, toda ni se nasrkal veselja do trgovine ^kor sta pričakovala očim in mati, ako se vrne živ). Pa silne ljubezni do bleščečega Orienta. Nikoli ni '”°*el pozabiti bajne lepote, ki se mu je razodela na ,em cestovanju; kako divno opisuje v svojih umotvorih /',reče orientalsko nebo s tujimi ozvezdji, pokrajine s Ostrim rastlinstvom, opojne vonjave, zagorele postave v belih oblekah, skratka vso plamtečo, mogočno, sijaj-n° Prirodo vročega pasu. Jugosl. soc. dem. stranka priredi v nedeljo, dne 22. dec. 1918 sledeče ljudske shode: Škofja Loka: ob 9. dopoldne v gostilni Albino Oosel; poročata s. Anton Kristan in s. Alojzija Š t e b i. Rimske toplice: ob U. dopoldne v dvorani poslopja »Nova pošta«; poroča s. P r e p e 1 u h. Ljutomer: ob 9. dopoldne v gostilni g. Štraser-iar poroča s. dr. Koru n. Vrhnika: ob 3. popoldne; poroča s. Pet e j a n. Železničarska konferenca v Ljubljani. Staro razpada in nov.o življenje klije na razvalinah. Razpadla je stara, do mozga trhla Avstrija, in na nje mestu so se porodile nove države, ki naj bi prinesle svobodo narodom. Vsled razpada Avstrije se iz dose-danjih, na Dunaju centraliziranih organizacij porajajo novo organizacije, ki si ustvarjajo podlago za nadaljnje uspešno delovanje v prid svojih članov in delavstva sploh. Železničarska organizacija je sklicala konferenco, ki ic včeraj pričela v hotelu »Union« v Ljubljani ob obilni vdeležbi delegatov iz vseh pokrajin. Samo iz skupin južno Logatca delegatje niso mogli priti. Prišlo je na konierenco tudi prav lepo število lirvatskih sodrugov železničarjev, med njimi sodr. Turkovič. V vodstvo konference so bili izvoljeni sodrugi: Kovač, predsednikom; Ambrožič, namestnikom; Mozetič, zaPistiikarjem; in Zupan, namestnikom. Po naznanjenem dnevnem redu: 1. Situacijsko poročilo; 2. organizacija in taktika; 3. ustanovitev centralnega železničarskega društva za Jugoslavijo; 4. odobritev pravil; 5. občni zbor je sodr. Kopač k prvi točki podal poročilo o položaju. Navajal je, da se je v svrho združitve vseli železničarjev v eno močno organizacijo gojilo razgovoru s predstavniki Z. J, Z., kar pa ni dozorelo do sklepa. Zvezarji so zahtevali od nas nemogoče. Mi bi sc naj odpovedali internacijonali in tako zatajili svoic načela. Imel bi se bil izvoliti železnčarski svet, preko katerega bi se ne moglo odločati o interesih železničarjev. lo pa so gospodje okoli Zveze prepre- izprijeno cvetje, katero je Baudelaire posejal na trohnela, tropična tla moderne, perverzne kulture. »Cvetje zla« jc ustvarilo čisto novo literaturo. Ta zbirka pesni ie moška in inteligentna lirika in vse drugačne poltenosti nego najognjevitejši stihi romantikov: je zavedna. Ponosna, brezmejno predrzna. So bogokletstva in dvomljive molitve, v tonu zaznamovanega, zavrženega človeka, z odmori resne, zamišljene nežnosti. Baudelaire* jeva ci otika jc mistična, potem naturalistična, to pa le ko reakcija, ko streznenje — ali morda zgolj kot izraz, kot efekt naturalistična. Baudelaire je prvi ugnetel v zveneče besede ono prehodno občutje, prvi upesnil one nenavadne odnošajc, ki vladajo med človekom in sve- tom. Čudovito zapleta besede, stihe prepleta z mnogo-pomenljlvimi besedami, slika v živih, plastičnih barvah. Njegove podobe kipe pred bravčevimi očmi eksplozivno in razgrinjajo slikovito, mogočno panoramo, ki lebdi pred čitateljem še dolgo, dolgo. Vonj ima zvok, vsak vonj drugačen zvok, in barvo ima, in barva je muzika in kakor esence močna in ljubkujoča. Baudelaire, človek nesreče in nezgode, je iskal tolažbe v vinu in ljubezni, v opiju in hašiču. Toda vino mu je bistrilo vid in sluh. in ljubezen je bila zanj iglato zglavje; opij pa tnu je večal vsemir, podaljševal brezmejnost, poglabljal čas, širil užitek in prekomerno pre-šinjal dušo s črno in mračno radostjo. Vedno nesrečen, vse življenje trpin, nerazumevan kot pesnik, je zatisnil oči 31. velikega srpana 1867. Pod zemljo ga je spravila paraliza. Baudelairejeva zbrana dela, ki so izšla v sedmih knjigah, obsegajo razen »Cvetja zla« še »Pesmice v prozi« (bleščeči umotvorčki!). »Umetne paradiže«, novele, sestavke, beležke, drobtine in prevode Poevih del, katere je prvič objavil v letih 1856,—1865. Baudelaire piše stroge rime. Njegov upliv je izvati-redno velik. On je oče evropskih simbolistov. Nek francoski kritik ga po pravici nazivlje »zadnjega cerkvenega očaka«. Ta beseda označuje obenem niegov kulturnozgodovinski pomen. Emka. jasno se je to videlo pri šolskem nadzorstvu. Večina današnjih šolskih nadzornikov, rekrutirana in Lampe-Kalteneggerjevih priganjačev, je spravila naše šolstvo polagoma a sistematično na rob propada. Njihova funkcijska doba pa k sreči poteka, imenovati bo treba nove nadzornike in po ljubljanskih kotih in pisarnah že stikajo različni poklicani in nepoklicani zastopniki svoje glave ter si zaupno šepetajo: »Mi toliko —• Vi toliko. Velja? Vdarimo!« Kedo bo zasedel to važno mesto, šolnik ali politik, to je seveda egalno in tega sploh ni na dnevnem redu. Kakor čuiemo, so si že edini. Razdelita si jih obe stranki, vsaka toliko. Pri vseh takih mahinacijah so imeli pa doslej navado, da so vrgli kako drobtino tudi socialistom, češ, bodo vsaj tiho. Pri tej najnovejši kupčiji so pa na socialiste baje popolnoma pozabili, ne oziraje se na to, da konečno tudi socialna demokracija zastopa del naroda in našega učiteljstva. Čuditi se seveda preveč ne moremo, saj korit konečno nikdar ni toliko, kot lcositarjev. Ker pa socialisti šolstva in šolskega nadzorstva nikakor ne smatramo za predmet političnih kupčij, se mi seveda tudi nikakor ne trgamo za mesta šolskih nadzornikov. Odločno pa zahtevamo v imenu svojega naroda in teptane slovenske kulture od naše Narodne Vlade, ki bo imela za enkrat pri imenovanju nadzornikov menda vendarle še zadnjo besedo, da pridejo na ta važna mesta izključno le šolniki in nikakor ne bivši, ali pa še vedno aktivno delujoči politiki. Verujte nam, gospodje, da bo znalo slovensko delavstvo to svojo imperativno zahtevo tudi primerno povdariti, če se merodajni faktorji sami ne bodo zavedali te svoje proklete dolžnosti in če bodo še dalje igrali svojo dosedanjo igro. Če tako-le pregledujemo naše učiteljstvo in iščemo med njimi mož, ki bi bili poklicani '111 sposobni stopiti našemu ljudskemu šolstvu na čelo, tedaj pride gotovo v prvi vrsti v poštev sedanji urednik »Popotnika«, nadučitelj P. F. Ta ni noben pristaš socialne demokracije, pač pa mož, ki ga pozna vsa slovenska javnost po njegovih neštevilnih pedagoških člankih in razpravah. Z vso resnostjo in z vso odločnostjo tedaj vprašujemo prizadete, če je imenovani v listi kandidatov. Ce ne, tedaj zahteva socialna demokracija da se temu znanemu in priznanemu slovenskemu šolnikn poveri ono mesto, ki mu po vsej pravici gre in se ga ne prezre na ljubo raznim politikujočim elementom. Socialna demokracija tudi našega šolstva ne bo j>u-stila brez kontrole in brezobzirno bo zahtevala, da bodo stali njej na čelu strokovnjaki, ne pa politični zaupniki. Radovedni čakamo rezultata. — X. — Delavsko izobr. društvo »Svoboda" priredi v sredo 18. decembra 1918 Cankarjev večer v veliki dvorani »Mestnega doma*. Uvodne besede govori Alojzija Štebijeva. Recitacije iz Cankarjevih del: Oton Župančič in Fran Albrecht. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina: za nečlane sedeži 1 K, stojišča 50 vin. Članstvo in dijaštvo vstopnine prosto. S seje Narodne vlade SHS. S 33. seje v Ljubljani z dno 9. decembra 1918. Odobri se naredba poverjeništva za uk in bogočastje glede draginjske doklade za ljudskošolsko učiteljstvo. Društvo za vojaške domove v Ljubljani ima knjižnico in okroglo 100.000 K denarja. Oboje prevzame Narodna vlada in osnnje v Ljubljani vojaški dom. Slovenskim vojakom, ki delajo v rudnikih na Vestfalskem, se odpoveduje delo; Narodna vlada jim da podporo v denarju in živilih, da se jim olajša povratek v domovino. Upravnemu odboru dnevnih zavetišč v Ljubljani se dovoli za nabavo čevljev revnim šolskim otrokom znesek 29.545 kron. Deputacija iz Medmurja jo predoložda poverjeništvu za narodno obrambo spomenico o grozotah, ki se tam dogajajo. Narodna vlada vzame spomenico na znanje in jo sporoči NV s prošnjo, da zasedejo čimpreje srbske lai druge ententne čete Prekmurje in Medmurje. Okrajni komisar Matej Kaki v Velikovcu so imenuje vladnim tajnikom; svoj delokrog naj razširi po možnosti tudi na tiste dele političnega okraja Volšperka, ki se nahajajo v območju Narodne vlade SHS v 'Ljubljani. Vladna tajnika dr. Miroslav Lukan in dr. Ivan Vertačnik se imenujeta za okrajna glavarja. Mestni zastop v Mariboru se razpusti; vladnim komisarjem v Mariboru se imenuje začasno okrajni komisar dr. Vilko Pfeifer v Krškem. Izvrši se več izpretnetnb v sodni službi, ki jih prinašamo na drugem mestu. Politični pregled. — Smrt brvatskega publicista in politika. Zagreb, 15. dec. (Lj. k. u.) Sinoči je umrl v Zagrebu v dobi 78 let, eden najuglednejših in najvplivnejših hrvatskih publicistov in politikov, tukajšnji odvetnik, predsednik diouičke tiskare dr. S.me Mazzura. — Prestolonaslednik Aleksander lirvatski Akademiji. Zagreb, 15. dec. (Lj. k. u.) Na svoj pozdravni brzojav je dobila Jugoslovanska akademija v Zagrebu od prestolonaslednika Aleksandra odgovor, kjer poudarja, da ga poseono veseli, da je prejel pozdrave od Jugoslovanske akademije, ki ima nalogo, širiti ideje velikega Strossmayerja. Akademija je odgojila može, ki so proslavili jugoslovanski narod pred vsem svetom in pokazali, da ne smemo samo umirati »za krst častni i slo-bodu zlatnu«, ampak da smo tudi vajeni, držati v eni roki ostri meč, v drugi pa knjigo prosvete in vede. Regent Aleksander izraža svoje uverjenje, da bo na temeljih najširjega demokratizma, stroge ustavnosti in popolne ravnopravnosti vseh treh ver zgrajena Jugoslavija najboljša zaščitnica in opora znanosti in umetnosti. Prestolonaslednik zagotavlja akademijo o svoji naklonjenosti, ji obeta najdalekosežnejšo podporo in končuje z vzklikom: Naj živi duli Strossmajerjev, Mazuraničev in drugih velikih Jugoslovanov. *— Francozi v Kotoru. Kotor, 15. dec. (Lj. k. u.) Včeraj je dospel semkaj en bataljon francoskega vojaštva. Domneva se, da bodo prevzeli Francozi poveljstvo nad kotorskim pristaniščem. ™ Italijansko divjanje v Dalmaciji. Split, 15. dec. (Lj. k. u.) Divjanje italijanskega okupacijskega vojaštva v Dalmaciji narašča čimdalje bolj. Dan na dan prihajajo poročila o novih nasilstvih. Podivjani italijanski vojaki vdirajo pri belem dnevu v kmetske hiše in odnašajo, kar jim ugaja. Ako se lastniki protivijo, jih kratkomalo aretirajo, in odvedejo kot politično sumljive. — Cehi v Znojmu. Znojem, 15. dec. (Lj. k. u.) Po tolpah ojačene čehoslovaške čete, ki so tekom poslednjih tednov nemško-češkemu okrožju pripadajoče občine v sodnih okrajih Hustopeč, Porlice, Zidlochovice in Bree-lavo popolnoma, sodne okraje Mikulov, Moravsko, Kru-mavo in Jemnice pa deloma zasedle, pri čemur so večinoma uporabljale orožje, so v minulem tednu vpadle tudi v deželni okraj Znojem. Približale so se mestu Znojmu z očitnim namenom, da se ga polaste. Okrožno glavarstvo v Znojmu je sporazumno z Znojemskim Narodnim vyborom zahtevalo od pristojnih čehoslovaških oblasti, da prepovejo svojim četam morda nameravani napad na mesto. V odgovor na to prizadevanje je čc-hoslovaško vojaško poveljništvo naznanilo okrožnemu glavarstvu v Znojmu, da bodo čehoslovaške čete pod poveljstvom ententnih častnikov zasedle danes popoldne mesto Znojem, kakor tudi vse drugo južnomorav-sko ozemlje. Ko je okrožno glavarstvo protestiralo proti zasedbi mesta po ententi, češ da to ravnanje ne odgovarja določbam pogodbe za premirje, je vodja okrožnega glavarstva z uradniki zapustil Znojem in odšel v Retz, odkoder bo nadalje vodil uradno poslovanje. Neposredno pred prihodom ententnih častnikov, ki so poveljevali čehoslovaškim zasednim četam, je mestni svetnik Teufel na zborovanju pozval Nemce južne Moravske, naj vztrajajo v pravičnem boju za nemško stvar, naj pride karkoli. Ta poziv so navzoči sprejeli z odobravanjem. Ob štirih popoldne so dospeli ententni častniki. Nemci so predali mesto s protestom. — čehoslovakl zasedli Karlove vare. Karlovi vari, 13. dec. (Lj. k. u.) Dopoldne jo prišel podpolkovnik Sle-začek v mestno hišo in je izjavil, da ima nalog, zasesti v imenu Čehoslovaške republike Karlove vari. Zupan je ugovarjal proti temu nasilstvu. Izjavil je, da stoji neomajno na stališču samoodločbe in narodne svobode Nemške Češke, h kateri spadajo Karlovi Vari. Podpolkovnik Slezaček je nato izjavil, da dospe tekom današnjega ali jutrišnjega dne komisija iz Prage. — Preki sod v Jabloncu. Jablonec, 15. dec. (Lj. k. u.) Nad mestom je ploglašen preki sod, ker je bilo po noči več vlomov. — Slovo Cehoslovakov v Italiji. Trst, 15. dec. (Lj. k. u.) Italijanski listi poročajo iz Padove o slavnostnem slovesu češko-slovaških čet, ki so se bojevale na italijanski fronti. V navzočnosti kralja, grofa turinskega, raznih italijanskih generalov, oblastmi in poslanika ministra nove Češkoslovaške republike pri italijanskem kralju, Borskega, so čete slovesno prisegle zvestobo Češkoslovaški državi. Raznim češkim polkom so bile izročene zastave, poklonjene od komitejev raznih italijanskih mest. Med slavnostjo so peli češki vojaki narodno himno, ki je na vse navzoče napravila velik vtis. Slednjič se vse čete defilirale pred kraljem in je godba igrala češke narodne napeve. Razen že organiziranih polkov so defilirali tudi češki vojaki-novinci, topničarji z zaplenjenimi avstrijskimi topovi, oddelki konjenice in kolesarjev ter dva oklopna avtomobila. Češkoslovaške čete se sedaj pripravljajo za odhod na Češko. — Belgija hoče Luksonburško. Rotterdam, 15. dec. (Lj. k. u.) Odgovor na belgijski prestolni govor veli med drugim: Več nego eno leto želi Belgija mulvojvodinu luksemburško, odcepljeno od Belgije proti volji naroda. Belgija bo mogla Luksemburžanom bratsko pomagati. VVilsonov sprejem pri Poincareju. Pariz, 15. dec. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Po prihodu v eliseejsko palačo sta predsednika Poincare in soproga spremila \Vilsona in njegovo soprogo v slavnostno dvorano. Tam je bila pripravljena pojedina za 200 oseb. Predsednika sta sedela drug poleg drugega. Med gosti so bili predsedniki senata in poslanske zbornice, vsi člani ministrstva, bivši ministri za zunanje stvari, veleposlaniki zavezniških držav in maršali. Ob povratku v stan je priredilo občinstvo predsedniški dvojici prisrčne ovacije. Nemški plen najden. Berlin, 14. dec. (Lj. k. u.l Kakor poroča »Journal des Debats« iz Bruslja, so našli sedaj tamkaj vse vrednostne papirje in denarne vloge, prihranke vse Severne Francoske. Ti so bili svojedobno založeni v Liegeju in so jih Nemci odnesli iz zasedenega ozemlja. List dodaja tej vesti, da Nemci vsled naglice dogodkov niso utegnili, spraviti teh dragocenosti na Nemško. — Francozi ne zasedejo Berlina. Bern. 15. dec. (Lj. k. u.) »Kclio de Pariš« označuje vest, da namerava cutenta zasesti Berlin, kot tendenciozno potvorbo. Nemška vlada izkuša s takimi vestmi pripraviti ententi le novih težkoč in si utrditi stališče. Višji častnik, ki je v tesnih stikih z glavnim vojnim stanom, je izjavil v »Information«, da je ta vest le poizkus, dovesti entento do predčasne izdaje svojih namenov. Kntcnta pa nikakor ne bo ravnala lahkomiselno, temveč dobro premislila vse posledice vojaške politike v takem obsegu. Zato francosko višje armadno vodstvo doslej tudi ni ničesar sklenilo v tej stvari. Narod! Deca ti umira! Prelestna od lepote in bogastva je širna zemlja tvoje mlade države, željno pričakovane, z btaženstvom dočakane. Za koga bo lepota in bogastvo, ko zarod gine? Narod, v naši Srbiji nam naša deca umirat Krut, nenasiten sovrag je gospodaril po deželi, mesaril in plenil. V samem Belgradu 8000 sirot veka za roditelji! In nima ne obleke, ne perila, ne obuteli, ne postelje, niti ni odukaj zalog in prilike, ji nabaviti tega. Zima pa huda, ko nedostaje kuriva in razdejane ceste in železnice ovirajo dovoz. Tam nam deca umira. Mi smo trpeli za vojno in še trpimo in vsepovsod je nepregledna škoda, ki nam jo je v živo prizadela na našem zarodu vojna. Ali ta hip ni v mili naši prostrani domovini hujše slike, nego je stiska naše srbske dece za oblačila in perilo. Dajte, pomagajte z denarjem n z blagom! Mi, katerim so ostali neporušeni domovi in nam ni bilo treba begati po tujem svetu, mi, katerim je deca miljena zdrava prebila vse te strašno dni, zahvalimo na. klonjeno nebo in dajmo, obilno dajmo, da se odkupimo usodi! Mi drugi, ki so nam še mokre oči in nam še krvavi srce za predragimi svojci, za ljubim domačim ognjiščem, za vajenim blagom — neusmljeno si nas bičala, vojna nakazen! — mi poznamo gorje srca in bedo telesa, nam ni treba šele poziva, da pomoremo iz svoje revščine. Oni pa, ki nam je vojno gospodarstvo rodilo in množilo blagostanje, dajmo z obema rokama, dajmo zvrhano, da bo blažena in blagrovana naša svojina! Kateri smo — hočeš, nočeš, moraš — žrtvovali tisočake za vojna posojila — suženjske verige so se nam kovale iz njih — žrtvujemo drage volje še za naš naraščaj, temelj svobodne, srečnejše bodočnosti! Kateri nismo imeli, da damo za vojna posojila, imeti moramo zase, za naše sirotke v naši Srbiji njih beda jo naša beda! Tisočero se nam bo obrestovalo, zakaj bogastvo M v mrtvih stvareh, bogastvo je v narodu. Naša deca nam umira, pomoč je nujna! Romoč je nujna: narod, nismo to vprašali, naročili smo obutcl — ne boš je ostal na dolgu! /te pobira narodno ženstvo po Ljubljani blago in denar, nobena vrata naj jih ne odslove praznih rok! Ro vsej domovini zbirajte, prispevajte, pošiljajte! To pot veste, komu: Narod sebi! Narodni sveti, organizirajte zbiranie! Pomoč je nujna —• še ta teden mora biti zbirka končana in zbrana in nabavljeno blago odpravljeno z varnim spremstvom. Siročad naša tam doli v naši Srbiji zaupaj v nas! V Ljubljani, na praznik narodnega ujedinjenia dno 14. decembra 1918. Janez Kalan Franja dr. Tavčarjeva, konsist. svetnik. Dnevne vesti. — Konšumno društvo za Ljubljano in okolico je na svojem nedeljskem zborovanju, ki je bilo polnoštevilno obiskano, odobrilo predložene račune in izreklo obenem soglasno zahvalo vodstvu za uspešno delo. V načelstvo tsa se ponovno izvolila sodr. Josip Zupan (tob. delavec) in Viljem Rudoli (železničar). V nadzorstvo so izbrali delegati zopet sodruge Ant. Zugurtza (kovinar, Jesenice), A. Gasperiča (železničarja), Filipa (železničarja) in mesto umrlega sodr. Magistra (tob. delavca) sodruga Celarca (tob. delavca). — Predloge neačelstva ie zbor soglasno odobril. Prebitek sc razdeli tako, da dobe člani 5% obresti za polno vplačane deleže, 4% dividendo za oddane znamke, 10.000 K se izplača penzij-skemu skladu društvenih uslužbencev, 10.000 K se izplača izobražvalnemu delavskemu društvu »Svoboda«, 300 K v delavski podporni sklad — ostanek pa gre deloma v rezervni, deloma v dispozicijski sklad. Poverjenik za javna dela in obrt ing. Remec radi bolezni do preklica ne sprejema strank. — Vpokojeni učitelji in učiteljico ter učiteljske vdove se v važni zadevi vabijo na razgovor, ki se vrši v četrtek, dne 19. decembra t. 1. ob pol šestih zvečer v telovadnici II. mestne deške šole na Grabnu. Udeležite se zanesljivo. Kdor izostane, na tega se ne bo oziralo. — Trgovci, ki so naročili sol. Trgovci, ki so pred 1. novembrom t. 1. v sedanji nemški Avstriji ali v Nemčiji naročili sol ter jo tudi že plačali, naj javijo vse potrebne p>odatke do 20. decembra t. 1. oddelku za prehrano Narodne vlade v Ljubljani. — Gojenke zaposlovalnih tečajev goriškega ženskega učiteljišča (I. in III. letnik 1917./18.) naj se do sobote zglase pri ravnateljstvu ljubljanskega učiteljišja, da dobe informacije o nadaljevanju študij. Pouk se prične po Božiču v posebnem tečaju. Tudi bivši gojenci moškega učiteljišča dobe istotain informacije. — Odbor okrajnega Narodnega sveta v Litiji za °kraj Litija protestira z vso odločnostjo proti okupaciji iugoslovanskega ozemlja po Italijanih in prosi Narodni svet. Narodno vlado in vse činiteljc jugoslovanskega ujedinjenega naroda, da se z vsemi silami zavzame za to, da Italijani čimpreje izpraznijo okupirano jugoslovan- o ozei"lje in se isto ujedini z jugoslovansko državo. Mapj tajne trgovine in več obzira do ljudi! Pišejo nam: Zadnje dni so prišle k Pollaku v Ljubljano kmetice iz ljubljanske okolice, prinesle jajec in drugih stvari, za kar so dobile v zameno usnja. S tem usnjeni so šle v mesto, toda na cesti so jih ustavili stražniki in jih kot navadne zločinke gnali na policijo, kjer so jih zaprli, žele intervenciji nekega gospoda se je posrečilo, da sp bile kmetice zopet spuščene. Sedaj pa vprašamo naslednje: AH se g. Pollak drži naredeb poverjeništva slede oddaje usnja? Kako naj dobe usnje oni, ki nimajo iaiec in drugih stvari, ki bi jih lahko zamenjali za usnje? Ni Pravično, da se znaša policija nad ljudmi, ki so zamenjali blago, ki v tem ne vidijo sami nobene protipo-stavnosti. Pač pa naj stopi na noge korupciji pri glavi, tam, odkoder izhaja. To bi bila krajša pot in bi vbodoče onemogočilo podobne nerednosti. Nedaj bodo ceno živilom in blagu sploh nižje? Splošno se pričakuje znižanje cen. Vojna je nehala in sklop o niiru ni več daleč, Vendar ostajajo cene potrebščinam skoro enake kot pred letom dni, če niso nekatere še višje. Z ozirom na to je včeraj Narodna vlada sklenila na predlog poverjenika za socialno skrb, sodr. Ant. Kristan, da se začne z vso energijo delovati za tem, da se cene znižajo. Na soboto dne 21. t. m. je sklicana enketa z dnevnim redom: ureditev blagovnih cen. tej etiketi povabi poverjništvo za socialno skrb 6 zastopnikov konsumentov, poverjeništvo za trgovino in ° rt šest zastopnikov trgovine in obrta in poverjeništvo za kmetijstvo šest zasopnikov poljedelcev, vinogradni-°v in lastnikov gozdov. — Upati, da se s tem začne nc-a-' fes dobrega za težko preskušano konsuniente. Za okupirano ozemlje potrebujemo točnih infor. c 1 R'ede sedanjih razmer; dalje glede vseh kulturnih ruštev, političnih in gospodarskih organizacij. Statistika naj bo kolikor mogoče točna tudi glede analfabetov, ostati je treba ljudsko štetje z leta 1910., oziroma treba m. 'k- I?°^atkov ““inovejšega datuma. Za vsako občino 'iSC i 7. dobro’ d® k' imeli v tem smislu natančna pojasni a. or more poslati kako pojasnilo, naj se zglasi v p,sarm Narodnega sveta oziroma v pisarn, za okupirano ozemlje, kjer dobi potrebne informacije. ~ Razpis. V službenem področju finančnega dežel-"ega ravnateljstva v Ljubljani se namestita dva koncli-v a s Prejemki XI. činovnega razreda. Pravilno kolko-N ane in opremljene prošnje naj se v lože do dne 28. de-cutnbra 1918 pri podpisanem predsedstvu. Vojni invalidi Pred°' S° Sicer sposobni za tako službo, prednost. — •iani Sedstvo finančnega deželnega ravnateljstva v Ljub- avst ,zredlli °*>čnl zbor kranjskega deželnega društva stv r* zaklada za vojaške vdove In sirote ter za var-°b 1 °tr°k ,n osJ,rbo mladine se vrši dne 28. decembra v ”• “rl popoldne v veliki dvorani mestnega magistrata nik *ani- Dnevni red:: 1. Poročilo odbora in prcglcd-. v- 2. Izprememba pravil zastran imena in področja voli Vne,Ca c,ru5tva' nadalje v tem pogledu, da vsem en'm odbornikom in razsodnikom doteče poslovna doba z dnem izrednega občnega zbora. 3. Volitev 20 novih odbornikov, razsodnikov in preglednikov. Ako sklicani občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši ob pol 7. uri drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih društvenikov. — Imenovanje štabnih častnikov v seji Narodne vlade dne 11. decembra 1918. Imenovani so: Za podpolkovnika major Franc Zvini. Za majorje generalnega štaba: stotnika g. Št. Viktor Andrejka pl. Livnograd in Jernej Ankerst; za majorje: Viljem Dereani, Evgen Miiller, Anton Krejči, Anton Lukane pl. Savenburg, Matija Šte-fin, Avgust Kolšek, Franc Jurkovič, Bogumil Burnik, Dragotin Pož, Edmund Scinvinger in Martin Colarič. — Imenovani so: za polkovnika z nasl. in značajem generala major Rudolf Maister, pov. voj. obm. pov. v Mariboru; za polkovnika.v generalnem štabu: podpolkovnik Milan Ulmansky; za polkovnika: major Herman Vidmar; za majorja v generalnem štabu: stotnik Alfred pl. Lavrič; za majorje: stotniki Edvard Vaupotič, Emil Knific in Ivan Orehek; za nadoskrbnika: oskrbn.k Anton Satran. — Praški višješolski svet je izdal naredbo, po kateri morejo starši ljudskošolskih in srednješolskih učencev prosto določati, ali naj so njih otroci navzoči pri verouku ali ne. — »Obrtnički Vijesiiik«. Po štiriinpolletnem odmoru je v Zagrebu zopet začel izhajati »Obrtnički Vijesnik«, glasilo deželne zveze hrvatskih obrtnikov. — Hrvatsko vseučilišče in hrvatska tehnika. Vseučilišče v Zagrebu, ki je doslej nosilo naziv Franca Josipa L, se imenuje odslej Hrvatsko vseučilišče v Zagrebu. Obenem je NV sklenilo, da se otvori v prihodnjem letu v Zagrebu tudi tehnika, katere ustanovitev so Madžari neprestano zaprečevali. — Pruski državni tajnik za uk in bogočastje Adoli Hoffmanu je izdal naredbo, po kateri so odpuščeni vsi duhovniki, ki so okrajni šolski nadzorniki na Pruskem. — Kruppova tovarna odpusti delavce. Velikansko podjetje Kruppovc tvrdke v Essenu je imelo zaposlenih nad 200.000 delavcev. Sedaj, ko je minula vojna, jih bo obdržalo le še 12.000, druge pa odpustilo. Iz ententinih dežel se je raznesla vest, da namerava zasesti ententa vse Kruppove municijske tovarne v ESsenti. —• Stavka v Mariboru končana. V petek so imeli mariborski železničarji shod (nad 2500), na katerem so zaupniki predložili dogovor, ki se je zvršil v Ljubljani med železniškimi zaupniki in poverjeništvom. Novi dogovor je znatno ugodnejši nego ga je zahteval general Maister in Narodna vlada. Dogovor je naslednji: 1. Na-čelništvo in druga vodilna mesta, doslej po odredbi generalnega ravnateljstva južne železnice zasedena po Slovencih, ostanejo provizorično zasedena. Ljubljanska vlada pridržuje si pravico, zahtevati od generalnega ravnateljstva južne železnice, da imenuje na vodilna mesta provizorno nameščence v zmislu njenih predlogov. 2. Za vsa podrejena mešat si pridržuje jugoslovanska vlada pravico, da ostanejo provizorno zasedena kakod doslej, ali da se imenujejo nanje uslužbenci, ki jih bo predlagala sama. 3. Jugoslovanska vlada zahteva, da vsi uslužbnci in delavci južne železnice, kj se povrnejo zopet na delo, prisežejo jugoslovanskemu zastopniku južne železnice pričo vladnega zastopnika za dobo svoje zaposlenosti v tej državi. 4. Glede delavnic v Mariboru si pridržuje vlada z ozirom na vodstvo in obrat v sporazumu z generalnim ravnateljstvom južne železnice svoje odločilne pravice. 5. Ro povratku delavcev k delu se zaradi te stavke ne sme postopati proti nikomur. Pač pa bodo kaznovani oni, ki so zakrivili kako dejanje sabotaže (zlobnega poškodovanja), zavajanja k sabotaži ali njenega pospeševanja. 6. Priznavajo se zaupniki delavcev in uslužbencev, ki imajo nalogo, da čuvajo materijalne koristi delavstva. Pri glasovanju so naposled sprejeli gornji dogovor, prav tako tudi predlog zaupnikov, da prično jutri zjutraj ob sedmih zopet delati. — »Špartanska priprostost« nemškega cesarja. Ko je cesar Viljem Zadnji stopil z eno nogo že čez prag svoje vladarske hiše, se je še vedno našel časopis, ki je pisal, naj vsakdo spozna in zve, kako priprosto je živel ubogi cesar. Cesarska jedilna miza je bila po mnenju tega časopisa, vzor »špartanske priprostosti« med vojno. Marsikdo si v duhu predstavlja, kako je priprosti cesar užival repo in zelje ter pil kavino mešanico. Toda tako hudo nikakor ni bilo. V velikem glavnem stanu, kjer je bival tudi nemški cesar od časa do časa, se je živelo prav razkošno, in sicer v času, ko je civilno nemško prebivalstvo stradalo v pravem pomenu besede. Le en zgled naj služi, da spoznamo »špartansko priprostost« velikega glavnega stana in nemškega cesarja. Pred nami leži jedilni list z dne 3. septembra 1916, kakor je bil napisan za nemški glavni stan. Ta dan cesarja ni bilo v glavnem stanu. Jedilni list pa vsebuje naslednja jedila: Prvi zajtrck, jerebice, stročji fižol; ribje paštete, jerebice z jabolčnikom, dunajski puding, sadje; raki z rižotn, srna s salato, jajčna jed, sadje. Kadar pa je bival v glavnem stanu nemški cesar, je bila »vojna hrana« še okusnejša, kakor priča to naslednji jedilni list. Veliki glavni stan, 5. decembra 1916. Opoldanski kraljevi obed: Juha na kraljevi način, pečeni morski jeziki, srna, jabolčnik, salata, zeleni paradižniki, breskin kompot, sadje. Taka Je bila »špartanska hrana« nemškega cesarja na bojišču, dočim so hranili vojake z vodenimi kašaml in suhim sočivjem. Lahko je izračunati, kako se je visoka gospoda hranila šele doma! Tako je živela cela vrsta raznih nemških kraljev in princev. Saški kralj na primer je dobival vsak teden 36 funtov sirovega masla, 80 funtov mesa, za štirinajst dni 50 funtov moke itd. Ljudstvo, zapomni si, da ne boš več goljufano vbodoče! — 11.000 ljudi obsojenih na smrt. Da, to je strašna številka! Avstro-ogrske oblasti so odredile med vojno nad 11.200 smrtnih obsodb. Od usmrčenih je bilo pozneje pomiloščenih približno 3800. Med temi pa niso všteti tisti, ki so jih usmrtili brez sodnega postopanja. Vriskaj, zgodovina! Za naš akademiški naraščaj. Po naročilu Narodne vlade v Ljubljani se je osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev društva »Akademski Dom«. Njegova naloga je do 1. januarja pripraviti vse, da dobe slovenski akademiki v Zagrebu svoj Dom, v katerem bodo dobivali revnejši dijaki za primeroma malo odplačilo vso oskrbo, premožnejši pa bodo plačevali vso po društvenem odboru določeno vsoto. Akademski Dom bo po možnosti otvorjen že s 1. januarjem. Naglašamo, da je »Akademski Dom« namenjen vsem slovenskim akademikom brez razlike strank ali premoženjskih razmer. Namen mu ie, da omogoči slovenskim visokošolcetn študij na zagt^bškem vseučilišču, kamor bo poslej hodila velika večina slovenskega visokošolskega naraščaja. Težko nalogo prevzame snujoče se društvo, saj treba več kot 300 slovenskim akademikom pripraviti dom in bivališče ter oskrbeti vso oskrbo. Ogromne naloge, ki stopajo v novi dobi pred nas. nujno zahtevajo, da damo svojim akademikom na razpolago vsa sredstva, ki jih morejo usposobiti za delo med narodom. Društvo »Akademski Dom«, ki se osnuje prihodnje dni v Ljubljani, prevzame to skrb v svoj program. Podpiralo bo slovensko visokošolsko dijaštvo v sporazumu z vladnimi krogi in s pomočjo slovenskega občinstva, da se v domovini in v tujini temeljito pripravi za svoj poklic. Od vladne strani je zagotovljen izdaten prispevek, ki ga bo mogel takoj porabljati »Akademski Dom« za svoje namene. Denarni zavodi in drugi dobrotniki di-jaštva pa bodo gotovo z največjim veseljem priskočili novemu društvu na pomoč, v zavesti, da s tem najboljše naložijo svoj kapital . Ako se tem potom obračamo na slovensko javnost brez razlike političnih strank in jo prosimo pomoči, delamo to v zavesti, da je treba storiti vse, da dobi domovina dovolj kulturnih delavcev. Svoj del troimenega naroda moramo temeljito pripraviti za vsa vprašanja, ki še danes zahtevajo nujno razrešitev, ali pa bodo v bodočnosti povzročevala dobrobit celokupnega jugoslovanskega naroda. Slovenska javnost, denarni zavodi, zasebni meceni in vsi mali dobrotniki dijaštva ne pozabite, da le obilica visoko naobraženih mož more prinesti narodu tisto stopnjo naobrazbe, ki je podlaga srečnemu življenju v Jugoslaviji! Darovi naj se pošiljajo »Ljubljanski kreditni banki« v Ljubljani pod označbo »za akademski dom«. V Ljubljani, dne 12. decembra 1918. Za pripravljalni odbor: Dr. Oton Fettich, odvetnik. Dr. Fran Detela, vladni svetnik, Dr. Milan Korun, odvetnik. Zadnje vesti. Krvavi spopad na Koroškem. Gradec, 16. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poroča »Grazer Montagszeitung« iz Celovca, je bilo pri spopadu med Nemci in Jugoslovani v Grabštajnu na slovenski strani ubitih ali ranjenih 45 oseb. Nemci so imeli le nekaj ranjencev. Grabštajn je v nemških rokah. Protest Narodne vlade v Ljubljani. Ljubljana, 16. decembra. (Lj. k. u.) Z ozirom na zadnje dogodko v Grabštajnu je tukajšnja Narodna vlada odposlala državnemu uradu za zunanje stvari nd Dunaju in deželni vladi v Gradcu nastopno protestno brzojavko: »Ponoči od sobote na nedeljo so nemški oddelki s topovi in strojnicami nenadoma napadli srbski, torej ententni vojaški oddelek, ki je bil zaradi varnosti in reda nastanjen na slovenskem spornem ozemlju v Grabštanju. Dasi je hotel srbski poveljnik zabraniti kr-voprelitje, so Nemci Srbe deloma ranili in usmrtili, deloma premagane odvedli. Proti temu postopanju, ki kruto krši pogoje premirja kakor specialne dogovore, se vlaga najostrejši protest, ki bode poslan tudi vrhovnemu poveljništvu ententnemu. Odklanjamo vsakršno odgovornost za neizogibne posledice takih kršitev prava in si izrecno pridržujemo vse protiodredbe. — Narodna vlada SHS. —■ Pogačnik, predsednik.« Lvedba osemurnega dela na Češkem. Praga, 15. decembra. (Lj. k. u.) »Češko Slovo« poroča, da bo v torkovi seji nearodne skuj>ščiue pred- ložeti zakon o osemurnem delu. Kakor vse kaže, bo ' predlog sprejet. Osemurno delo bo v Cehoslovaški republiki uvedeno najbrže s 1. januarjem 1919. Državni kongres delavskih in vojaških svetov v Nemčiji. Berlin, 16. decembra. (Lj. k. u.) V državni zbornici se je danes sestal državni kongres delavskih in vojaških svetov. Zastopniki Francije na mirovni konferenci. Pariz, 15. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poroča »Echo de Pariš«, bodo zastopali na mirovni konferenci Francijo Clemenceau, Focli, Pichou, Burgeois in naj-br/.e tudi Tardier. Poljska sklenila z entento vojaško-politično zvezo. B c r n, 15. decembra. (Lj. k. u.) Po listu »Basler Nationalzeitung«, poročajo iz poljskega političnega glavnega Stana v Rappersuiiu, da je Poljska sklenila z entento vojaško-politično zvezo. Trgovska konvencija med Ogrsko in Češko. P r a g a , 16. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poročajo »Narodni Listy«, se vrše pogajanja za sklenitev trgovske konvencije z Ogrsko republiko. Na obeh straneh \iada za to največja pripravljenost, ni pa mogoče že sedaj udejstviti pogodbe, ker je predvsem treba preskrbeti domače industrije iit prebivalstvo s premogom, prodno je mogoče izvažati premog na Ogrsko. Nova vlada v Kijevu. Kijev, 15. dgcembra. (Lj. k. u.) Včeraj popoldne so direktorijeve čete zasedle Kijev. Preprečile so pocestne boje in razorožile vladne čete. Hetman je odstopil. Vlada je demisionirala. Vso oblast je prevzel direk-torij, obstoječ iz Viničenka, Pctljure, Šveca in Pendre-jevskega. V mestu vlada mir in red. Apel švedskih zbornic na VVilsona. .Stockholm, 15. decembra. (Lj. k. u.) Obe švedski zbornici sta poslali včeraj predsedniku NVilsonu nastopno brzojavko: »Obe zbornici, zastopnici naroda, od katerega jih je toliko našlo dom in delo v Vaši veliki državi, Vas pozdravljata v Evropi z upanjem, da se na mirovni konferenci udejstvijo plemenita načela, ki ste jih postavili za dosego trajnega in pravičnega miru. Tudi liberalna, socialno-demokratična in konservativna stranka Švedske so odposlale \Vilsonu pozdravne brzojavke. Wilsonova misija na mirovni kouierenci. Amsterdam, 15. decembra. (Lj. k. u.) Poročevalec urada »Associated Press« je imel v Brestu razgovor z predsednikom \Vilsonom, ki je odklonil vsako pojasnilo o svoji politiki na mirovni konferenci /, opazko, da je treba skrbno premisliti vsako tako izjavo. Poročevalec pa je dobil vtisk, da se bo Wi!soii, če bo potrebno, bojeval za svojih 14 točk, in da se bo zavzel za triletni mornariški program Zedinjenih držav. Glede svobode morja je Wilson mnenja, da je bolje, da jo zagotovi ves svjt, kot pa posamezne skupine narodov. Atentat na portugalskega predsednika. Lizbona, 51. decembra. (Lj. k. u.) »Agence Ha-vas« poroča: Predsednik Sidonio Paes je ob vhodu na kolodvor postal žrtev napada in je zadobil težke rane. Kmalu potem, ko so ga prepeljali v bolnico, ie izdihnil. Morilca so takoj aretirali, ravno tako tudi njegovega sokrivca. Policija je našla na kolodvoru tri mrliče. V mestu- vlada veliko razburjenje. Gruče častnikov, podčastnikov in civilnih oseb korakajo po ulicah in zahtevajo maščevanje. Pričakujejo velikih manifestacij. Kakor se govori, bo Barbona Tamagnini naslednik Paesov in bo sestavil vojaško vlado. V to svrho bodeta sklicani obe zbornici. Provizorna vlada na Portugalskem. 'London, 15. decembra. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Portugiško poslaništvo naznanja sestavo provl-zorne vlade pod predsedništvom Castra. Parlament se sestane v pondeljek. _________________ Shodi. Peki v Ljubljani, pozor! V četrtek, dne 19. t. m. Vas nujno poživljamo, da se udeležite sestanka, ki bo ob 2. popoldne v Šelenburgovi ulici štev. 6, U. nadstropje. Tudi peki morajo zahtevati, kar jim gre. n ne smejo | hiti več mlačni. Aprovizacija. Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo goveje meso v sredo, dne 18. t. m. in v četrtek, dne 19. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: V sredo, dne 18. t. m. dopoldne od pol 8. do 8. štev. 1 do 200, od 8. do pol 9. štev. 201 do 400, od pol 9. do 9. štev. 401 do 600, od 9. do pol 10. štev. 601 do 800, od pol 10. do 10. štev. 801 do 1000, od 10. do pol 11. štev. 1001 do 1200, od pol 11. do 11. številka 1201 do 1400. — V četrtek, dne 19. t. m. dopoldne od 7. do pol 8. štev. 1401 do 1600, od pol 8. do 8. štev. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. štev. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca. Inozemsko meso. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 18. t. m. od pol 7. do pol 8. zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo krompir v sredo, dne 18. t. m. in v četrtek, dne 19. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V sredo, dne 18. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do 11. štev. 321 do 480. popoldne od 2. do 3. štev. 481 do 640, od 3. do 4. štev. 641 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do 960. — V četrtek, dne 19. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 961 do 1120, od 9. do 10. štev. 1121 do 12800. od 10. do 11. štev. 1281 do 1440, popoldne od 2. do 3. štev. 1441 do 1600, od 3. do 4. štev. 1601 do 1760, od 4. do 5. štev. 1761 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg krompirja, kilogram stane 80 vinarjev. Svečo za VII., Vlil. in IX. Stranke sedmega, VIII., in IX. okraja prejmejo sveče na rodbinske petrolejske izkaznice, zaznamovane s črko »A«, v četrtek, dne 19. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: VII. okraj: dopoldne od 8. do 9. štev. 1. do 300, od 9. do 10. štev. 301 do 600, od 10. do 11. štev. 601 do konca. — VIII. okraj: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 300, od 3. do 4. štev. 301 do konca. — IX. okraj: od 4. do 5. ure. Stranka dobi pol zavitka sveč, kar stane 1 K. Za tiskovni sklad »Napreja« smo prejeli: Nabrano na ustanovnem zboru »Svobode« v Udrnatu K 5:30, na občnem zboru »Svobode« v Tržiču K 12:40, na shodu v Rajhenburgu K 2, na občnem zboru Konsumnega društva za Ljubljano in okolico K 81:—, na centralnem , občnem zboru železničarjev v Ljubljani kron Na podlagi naredbe celokupne Narodne vlade z dne 6, decembra 1918, št. 180, ki daje občinam pravico, da posezajo po stanovanjih in ki je bila z naretlbo poverjeništva za soci-jalno skrbstvo z dne 0. decetfibra 1918, št. 181. uveljavljena za občine: mesto ljubljansko, Moste, Vič in Zgornjo Šiško, katere občine tvorijo glede dvojnih stanovanj enoten stanovalni okoliš, se odreja in razglaša sledeče: T. Kdor ima v navedenih občinah kot enotnem stanovanjskem okolišu dvoje ali več sta- > novanj, mora to naznaniti vsaki občini, v k;:- I teri ima eno ali drugo teh stanovanj, vsa svoja j stanovanja, in sicer tekom osmih dni po tem i razglasu. To naznanilo mora obsegati: ime in I stan imetnika stanovanja, ime in -naslov hišnih lastnikov ali njih pooblaščencev, pri stanovanjih, oddanih v celoti ali delno v podnajem, pa še ime in stan dotičnega podnajemnika, nadalje označbo vsakega stanovanja, obseg (posamezne dele), najemnimo, odpovedno dobo in ; odpovedni rok; pri stanovanjih, oddanih v najem za določeno dobo. in pri tistih, ki so že odpovedana, pa izpovedbo, kdaj poteče najemno razmerje. Tako naznanilo morajo podati tudi svojci tistega, čegar je stanovanje, ako žive ž njim v skupnem gospodarstvu in imajo v občini ali v stauovalnem okolišu še |)osebej stanovanje. 61:—, sodrug Franc Tonja in Kovač iz Škofje Loke nabrala pri veseli družbi pri ^ No vem svetu« K 24:—. Skupaj K 213:30. Doslej nabranih K 2100:18, vsega skupaj K 2313:48. — Vsem darovalcem lepa hvala! Razno. * Hindenburgov^ nova »mastna« plača. Po odloku vojaškega sveta bo slavni feldmaršal Hindenburg dobival plačo prostaka. Saksonski delavski in vojaški svet. jo sklenil, da se mora Hindenburg zapreti. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. Draibeni oklic. V četrtek dne 19. t. m. in po potrebnosti sledeče dni se bo prodajalo v Kranjski gori in okolici na javni dražbi okoli 200 lesenih barak. ; Kupnino bo položiti takoj v gotovini. Začetek dražbe vsak dan ob 9. uri zjutraj. Komisija se snide malo preje v občinskem uradu. V Ljubljani, dne 11. decembra 1918. Po nalogu poverjenika za javna dela in obrl Jelene, stotnik. lilBIIIIIIIIIIIIII Naznanilo. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril čevljarsko obrt in izvršujem po meri vsakovrstne čevlje tudi za opotične nogt-in sprejemam v popravilo. Ivan Šuštaršič, čevljar, Novi Udmat, Za Vrtmi št. 157. Se priporočam za obilen obisk. IIHBIBRIHIIIIIIIB V naznanilu je povedati, katero stanovanje potrebuje naznanilec zase. Ce trdi, da potrebuje zase več nego eno stanovanje, mora to potrebo utemeljiti in navesti, katero- stanovanje si izvoli. 2. V istem roku je naznaniti občinskemu uradu: a) vsa stanovanja, ki že vsaj štiri tedne služijo edinole za shrambo stvari, ali katero so sicer opremljena kot stanovanja, pa v resnici ne stanuje nihče v njih: b) vsa stanovanja, ki se redno uporabljajo le nerazinerno kratek čas v letu : c) vsa stanovanja s štirimi ali več stanoval-nimi prostori, ako je teh število vsaj za dva večje nego število stanovalcev brc/, služabništva. V to število ni računati kuhinj, prednih, kopalnih in poselskih sob ter drugih stranskih prostorov, niti ne prostorov, v katerih stanujejo podnajemniki. Naznanilo pod a) in b) podati ima hišni- lastnik, oziroma njegov pooblaščenec, naznanilo pod c) pa imetnik stanovanja. Naznanila pod 1 iti 2 so kolka prosta. Kdor bi naznanil pod 1 in 2 ne podal pravočasno, po politični oblasti (mestnemu magistratu kaz-njiv z globo do 5000 kron ali z zaporom do .šestili tednov. — Delniška glavnica — K 10,000.000. Sprejema vloge ua knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Mestni magistrat ljubljanski, dne 13. decembra 1918. i v Ljubljani. Poslovnica razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Goric« in Celju. Rezervni fond« o*roq\® K 3,000.000. tfnpuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje —— aprovlzacllske kredite —— i Razglas. 1 -f >' -•>» tV J