ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO DRUŽINSKI TEOM ' Dober prijatelj je boljši kot rVenar. Slovenski rek. Leto XIII. V Ljubljani, 5. junija 1941. •DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob črtrtklh. OrednlfitTo In uprava v Ljubljani. Miklošičeva 14/IIi. Poštni predal št. 845 Telefon fit 83-32. — račun poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranfh dopspv ne sprejemamo. Za odgovor it treba priložiti za S din znamk. NAROČNINA */* leta to din, */» leta 40 din vse leto 80 din. V 11 & I i j I ua leto 40 lir, t Franciji 70 frankov, ▼ Ameriki 2*1* dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej. štev. 23 (607) \ CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petftna vrata ah njen prostor (vifiina 3 mm in širina 65 mm) 7 din; v oglasnem delu 4*59 din. V dvobarvnem tisku- cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda I din Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Italijanščina za Slovence (Gl. Ril 9.) DOKTRINA FAŠIZMA Napisal Benifo Mussolini S. nadaljevanje 8. Spričo liberalnih naukov se jasizem odločno postavlja v opozi-bodisi na političnem, bodisi gospodarskem polju. Ni treba prav radi trenutne polemike — Pretiravati pomen liberalizma v Preteklem stoletju ter njega, ki je "4 edfen izmed neštetih naukov, vzniklih v tem stoletju, povzdigovati v človeško religijo za vse sesuje in bodoče čase. Liberalizem ^cvetel samo kakih petnajst let. tjddihse je 1. 1830. kct reakcija na ^reto Alijanso, ki je hotela pahniti Evropo v dobo izpred 1.1789., svoje J?to slaye je imel 1. 1848., ko je bil Pberajei) tudi Pij IX. Takoj nato je začel razpad. Ako je bilo leto 1848. iptp svetlobe in poezije, je bilo 18(49. leto teme in tragedije. «imsko republiko je uničila druga republika, francoska. Istega leta je oznanil Marx evangelij socialistične vere s svojim znamenitim Ko-hiunističjnim manifestom. L. 1851. Je izvršil Napoleon III. svoj ne-nberalni državni udar in je vladal Franciji do 1. 1870., ko ga je ljud-s!joč.gi,banje pahnilo s prestola, vendar kot posledica enega naj-v'Značilno je,- da tako h 'Civiliziran narod, kakor je 7 ... " M imel skozi vse XIX. sto 7, najmanjšega pojma o . ”' ; ie. Tam »e bila samo -edstavijena po tako m frankfurtskem ie trajal eno se-doscgla svojo -ven liberalizma, -• je po vsem :š. tu; nauk, kajti nnarluTia, a zgodo-:oi.»a anar- Pred velikimi dogodki ir*, v ZGODOVINSKI SESTANEK NO SRENNERJV Peturnim razgovorom Duceja in Hitlerja so prisostvovali tudi zunanja ministra grot Ciano in Ribbentrop ter načelnika generalnih štabov general Cavallero in maršal Keitel V torek 3. junija sta se na Bren-nerju sestala Duce in Hitler. Vest o Ducejevem potovanju na Bren-ner se je razširila z vso naglico, čeprav je bil njegov sestanek s Hitlerjem zasebnega značaja. Vzdolž železniške proge so se zbrale množice ljudi, ki so prirejale Du-ceju velike manifestacije. Duce je bil v fašistovski uniformi in je prispel na brennersko postajo ob 10. dopoldne. Skupno z njim so se pripeljali tudi zunanji minister Ciano, načelnik glavnega stana general Cavallero, odpravnik poslov &Vu’ Zono, narodno zdrter lih'- , nem-.‘.a duša je hfedtem ko je ii:y vinska in > logična p nije. Stoprn je, ki so vodiie ti o nemškega zedini eni a, so tri vojne: -864 ilaefc/.i,- i 870., ki so jih vodili . mneraicl- Moltkejevega in Bis-. ..^.''rekovega kova. Kar se tiše Ramenskega zedinjenja, je bi! oelež •jbet. linna absolutno manjši c 1 deleža ,ki sta ga imela Mazzini i.i Garibaldi, ki nista bila liberabia. Brer intervencije neliberalnega Na-; Polec,ha bi ne bili imeli Lombardije in brez pomoči neliberalnega. Bismive :a pri Sadovvi in Sedanu, ,,nemara ne In bili 1. 1866. dobili B mečije: in 1 isto ne bi l ili vko-bali v Rim. Od 1870. do 1915. ;«i vpliki duhovni nove vere ozna-h •• io njen razpad: v slovstvu je -v s -t;.;;il dekadentizeir v praksi ■4fc'iyjzem. Aktivizem: je nacio- «. • .m, futurizem, latern Ko je ,,lna« doba nakopičila ne-- im v, '.trkih vozlov, jih je sku- \nv> ni s hekatombami svetov- a.ine. Ali je bogove liberaliz-ijta. ,..,julo po krvi? Zdaj zapira' *;fi$3'tthzem vrata svojih praznih ’ . retiisč, ker ljudstva čutijo, da bi mdiferentizem v politiki in morali »ritifal, kakor se-je tudi zgodilo, »pave v neizogibro propast. Tako .tolmačimo, da so vse politične »Oj je sodobnega sveta antiliberal-,in bi bilo skrajno smešno izri--Hjti jih iz zgodovinske klasifika-"be; kakor da bi bila zgodovina rezervirano lovišče za liberalizem i1? njegove profesorje, kakor da m bil liberalizem končna in ne-°Vr6ljiva beseda človeštva. 1 rt- „,,8- Fašistične negacije demokra-“*je in liberalizma pa nikakor ne POittenijo- da lioče fašizem pahniti v f)' v dobo izpred 1789. leto, ki rebd za izhodišče demo-liberalnega m - Nazaj ni noti. Fašistični nauk 5* izbral De Maistrea za svojega W®foka. Monarhični absolutizem •i® umrl, z njim vsako cerkven ja-ipV9... Tako so umrli fevdalni pri vi j.Biji ter razdelitev v neproohne jhed seboj ne občujoče razrede fašistične avtoritarnosti nemškega veleposlaništva v Rimu princ Bismarck, vojaški ataše Rin-telen, italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri in nekaj funkcionarjev italijanskega zunanjega ministrstva. Četrt ure pozneje je na postaji obstal vlak, s katerim se je od severa pripeljal kancler Hitler. V njegovem spremstvu so bili načelnik vrhovnega povelj ni-štva nemških oboroženih sil maršal Keitel, zunanji minister Ribbentrop, državni podtajnik zunanjega ministrstva dr, Dietrich, načelnik centralnega urada narodno. socialistične stranke Wormann in več visokih funkcionarjev kanclerskih uradov. Sestanek obeh voditeljev je bil izredno, prisrčen. Posamezni funkcionarji, ki so prvič prišli na Bren-ner, so se med seboj predstavili, nakar je Duce povabil voditelja v svoj salonski voz, kjer se je takoj pričel zelo dolg razgovor. Spočetka sta bila sama, pozneje pa so bili pozvani k razgovoru tudi Ribbentrop, Keitel, Ciano in Cavallero. Skupno so razgovori trajali 5 ur. Po kosilu, ki je poteklo v ozračju prisrčnosti in tovariškega prijateljstva, sta se oba voditelja razšla. Ko je Hitler že zapustil postajo, se je Duce s svojim spremstvom umaknil v svoj vlak, s katerim se je odpeljal do Bolcana. Med potjo so ga pozdravljale velike množice ljudi. Čeprav njegov prihod v Bol-can ni bil napovedan, se je zbrala na trgu pred postajo ogromna množica ljudi, ki je Duceju priredila silne ovacije. Duce se je razgovar-jal s prefektom in županom o vprašanjih, ki se tičejo pokrajin. Nato se je odpeljal na letališče, kjer je bilo že pripravljeno njegovo letalo. Naglo se je preoblekel in je skupaj s Cianom, Cavallerom ter držav nim podtajnikom letalskega mini strstva Tricolom pozno popoldne letalom odpotoval v Rim. Duce „e letalo sam pilotiral. Po dveurnem poletu je pristal na letališču Lit torio v Rimu. Berlinski komentar Vest o novem sestanku Duceja in kanclerja Hitlčrja na Brenner-ju je zbudila v tukajšnjih političnih krogih živo zanimanje in veliko zadovoljstvo. Predvsem opci--zarja jo na. pomembno v !yr. da sta se oba voditelja se-vab- ■ nepo-’ sredno po zasedbi Krete, ki jome ni zmagovit zaključek poslednje: faze borbe na vzhodnem Sredozemskem morju. Sestanek je potekel v ozračju prisrčnega tovarištva in e bil kakor vsi prejšnji določen, da se pripravi nova etapa pohoda do skupnega cilja in popolnega uni Prva seja sosveta Ljubljanske giekrej^ne V torek dopoldne .ie Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilio Grazioli prvič sklical sosvet za Ljubljansko pokrajino. Najprej je zborovalcem prebral odlok Duceja, s katerim je na predlog Vis. Komisarja imenoval sosvet za Ljubljansko pokrajino. Nato je Vis. Komisar razložil na-, vzočnim članom sosveta, kaj je Visoki Komisariat že storil za ureditev in normalizacijo življenja v Ljubljanski pokrajini. Poudaril je posebno problem prehrane prebivalstva in govoril o javnih delih, položaju bank in industrij in podal sliko sedanjega položaja v Ljubljanski pokrajini in možnosti razvoja v bodočnosti. čenja sovražnika, a tudi nova etapa na pot do najvišjega skupnega cilja, do ustvaritve nove Evrope, kakor sta si jo zamislila Mussolini in Hitler. Oba naroda to vesta in sta prav zaradi tega sprejela z navdušenim zaupanjem vest o včerajšnjem sestanku. Prav ta trenutek se bolj kakor kdaj prej srla-dajo besede Duceja in Hitlerja, da je pomlad osi že stopila v čas svojega vrhunca. To na najvidnejši način dokazujejo zmage, ki so jih italijanske in nemške oborožene sile dosegle v Libiji, na Balkanu a- ^ &K >^C ' &■ i' ■ ■ ■ V/ I -. DUCEJEVA NAREDBA ip na vzhodnem Sredozemskem , morju. i Enakih misli so tudi nemški listi, I ki poročajo, da > s. udeležila sestanka na Brem . : 1 akor običajno tudi načel, vrh- /nega po-veljništvr nercčkk) v.hnih sil in načelnik gMvnfcga generalnega štaba Italije. • Sestanek na Rremiegu je kajpak zbudil veliko kozo;v.o rt. po , vsem svetu. Listi obširno komentirajo *a dogodek ip so si edini v tem, da sestanek pomeni novo pomembno akcijo. Madžarski list ABC nieni, da bo ponoviti - sestanek Duceja s Hitlerjem katastrofa za- Anglijo. Bolgarski "listi" poudarjajo, da je bila pri razgovorih na Brennetju ponovno .ugotovljena popolna soglasnost obeh velikih voditeljev osi. Prav tako menijo, da sta na Brennerju .gotovo sprejela važne odločitve .glede skupnega nastopa do zmage v prihodnjih bojih. Ameriški listi posvečajo veliko pozornost temu sestanku, poudarjajoč njegov velik pomen. o nadzorstvu nad uvozom na ozemlja bivše Jugoslavije, ki so jih zasedle italijanske čete Duce, Prvi Maršal Cesarstva, Poveljnik vojnih sil na vseh bojiščih, na podlagi člena 6. kr. uredbe z dne 8. julija 1938-X VI, št. 1415, na podlagi členov 15., 17. in 18. vojnega zakona, katerega besedilo je bilo potrjeno po omenjeni kr. uredbi, na podlagi kr. uredbe z dne 10. junija 1940-XVIII, št. 566, ki predpisuje uporabo vojnega zakona na državne.-,-, ozemlju, itt ker smatra za potrebno, da se izdajo predpisi g k do uvoza „.i ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedena po italijanski vojski, ODREJA: Člen 1. Uvoz blaga na ozemlje bivše kraljevine Jugoslavije, zasedeno po italijanski vojski, z ozemlji, ki niso ozemlje italijanske države ali kraljevine Albanije, je dovoljen samo s predhodno dovmilvijo pristojnega civilnega komisarja. Po prednjem od davku izdam- dovolitve predpisujejo obliko in način plačila uvoženega blaga, če treba, tudi v nasprotju z veljajočimi predpisi gh d-izvoza plačilnih papirjev, glaseč d> s-na jugoslovansko valuto. Ci.cn 2. Civilni komisa; d lahko 'odi mimo primerov, določenih v Mo,m 6. razglasa z dne 29. aprila V.Ml XIX, objavljenega v Uradnem h.-iu J. 16» z dne 3, maja 19!t-X!X, dovoljujejo z ozemelj bivše kralje- ;'e- Jugoslavije, ki niso zasedena po italijanski vojski, in iz svobodnih pasov Kvaruera in Zadra brez plačila carine in .drugih carinskih davščin uvoz potiv 'niti predmetov, potrebnih za življenje civijneg . prebivalstva in za oskrbo zasedbenih čet. Oprostitev se sme dovoliti zn not: i-nje davke za izdelavo, prodajo in potrošnjo, glede katerih ostanejo v veljavi dosedanji predpisi. Clen 3. Kolikor gre za izvoz hlača in drugih predmetov na ozemlja bivše kraljevine Jugoslavije, zasedena po italijanski vojski, ostane v veljavi določba člena 3, razglasa z dne 24. aprila 19ti-XIX, objavljenega v Uradnem listu z dne 25. istega meseca. Člen 4. Ta razglas je objavljen z uvrstitvijo v Uradni list kraljevine Italijo in z nabitjem pri uradih civilnih komisarjev na občinstvu dostoi nem mestu. Iz glavnega stana oboroženih -ii dne 17. maja 1941-X1X. MUSSOLINI agr1®., ničesar skupnega s policij, ko j ?v°. Stranka, ki totalitarno vta-narodu, je v zgodovini' novega. Sklicevanje in pri- merjanje je nemogoče. Iz ruševin liberalnih, socialističnih in demokratskih naukov črpa fašizem tiste elemente, ki imajo še življenjsko vrednost. Ohranjuje tiste, o katerih bi se dejalo, da jih je zgodovina posvetila in odklanja vse drugo, to se pravi,, pojem nauka, primernega za vse čase in za vse narode. Postavimo, da je bilo XIX. stoletje socialistično; liberalistično, demokratično ? s le r e ni rečeno, da morh : toči X\ stoletle socialistično, liberalistično, demokratično. Politične doktrine r;o minljive, narodi ostanejo. Postavimo, da je to stoletje avtoritarne, stoletje »desnice«, stoletje fašizma; ako menimo, da je bilo XIX. sto-lteje individualistično (liberalizem pomeni individualizem), recimo, da bodi to stoletje »kolektivistično«, to je stoletje Države. Povsem logično je, da sme uporabiti novi nauk še vitalne elemente drugih naukov. S«, noben nauk se ni rodil ves nov, sijajen,- se nikoli viden. Noben nauk ■ • ne more ponašati r .aKs.oluino,, rnos.tjo«. .Vezan, je, pa čeprav ramo zgodovinsko, na druge nauke,, ki so bili, na, drt;ge, kibodo. Tako. je Marxo 7 i n :• i*s< v e-, ni socializem-vezan nd utsoistieni socializem . Fourierjev, < ■ .veuov, Saint-Simonov; tako visi liberalizem XIX. stoletja na vsem ilumi-nističnem gibanju XVIII. stoletja. Tako so demokratske doktrine vezane na Enciklopedijo. Vsak nauk stremi za tem. da bi usmeril človeško delavnost v določen smoter; toda delavnost ljudi reagira na doktrino, jo spreminja, jo prilagodi’- .vira potrebam ali pa jo prem. Zaradi tega mora biti doktrin, sama življenjsko dejanj, uc >a govorni ' a vaia. V tem : -pragmatističr.o ž/J »vje fašizma, r iesv.a volja po obl isti, njegova I volja biti, njegov p; : ,-uj vpričo dejanskega »nasilja- ..o njegova vrednost. 10. Poglavitni steber fašistične doktrine je .pvj.navan.i Države, njenega bistva, njenih nalog, njenih smotrov. Za fašizem je Država nekaj absolutnega, spričo nje so posamezniki in skupine neka' relativnega. Posamezniki in skupine so . »možni«, v kolikor so v Državi. Liberalna država ne vodi igre 'in materialnega ter duhovnega raz-, vdja.kolektivov; fašistična Država ima svojo soodgovornost’, svojo, voljo, za to še imenuje »etična« Država. L. 1929. sem dejal na. prvem zborovanju režimske petletke': »Za fašizem država ni. samo npčhf ču- vaj, ki skrbi samo za osebno varnost državljanov; niti ni organizacija z zgolj materialnimi smotri, kot je ta, da zagotovi neko dobrobit in relativno mirno socialno sožitje, ker bi za to zadostoval kak upravni svet; niti ni ustanova čiste politike, brez zveze z materialno in komplicirano realnostjo življenja 1 poedincev in celih narodov. Država, kakor jo pojmuje in uveljavile r-ičvmm, je duhovno in moral >■’ deistv', ker konkretizira poli- ienc*.- jimidrčnn in gospodarsko organizacijo naroda, in takšna organizacija je ob svojem spočetju in v svojem razvoju manifestacija duha. Država jamči notranjo in zunanjo varnost, a je obenem tudi varuh in nositelj ljudskega duha, kakršen se je v stoletjih oblikoval v jeziku, šegi, veri. Država ni samo sedanja, marveč tudi pretekla in zlasti še bodoča. Onstran kratke meje individualnih življenj predstavlja Država v’ narodu bivajočo zavednost. Oblike, v katerih se države izražajo, se spreminjajo, toda potreba, ostane. Država vzgaja državljane k državljanski čednosti, budi v 'njih zavest njihovega poslanstva, jih podžiga, k edinosti-;, uravnava njih interese v---pravu: oddaja, človeški sh ; duha v znanosti, v pravu; iz elementarnega življenj'a plemena dviga ljudi do najvišjega človeškega izraza oblasti, ki je carstvo; zaupa vekovom imena tistih, ki so umrli za njeno nedeljivost in v poslušnosti njenih postav; postavlja kot zgled in priporoča bodočim rodovom voditelje, ki so povečali njeno ozemlje in genije, ki so jo obsijali s slavo. Kadar pojema čut Države in prevladujejo ražkrojeva.lne in -centrifugalne tendenco posameznikov ali skupin, se narodne družbe nagibajo h koncu. 11. Od leta 129. do danes je splošni gospoda... » Mitični razvoj še bolj poirdai te dektrinalne postavke. Drža. '- post,.':; orjaška. Država more rešiti dramatična nasprotja kapitalizma. Kar imenujemo »krizo«, ne mpre rešiti nihče drugi kot Država, v Državi, Kje so .sence Jule o-. Simonov, ki so v času liberalizma -izjavijeli. da »mora ptremeti Država za tem, c! a postane nepotrebna, in pripraviti svojo demisijo?« flac Culloehpv, ki so v drugi polovici preteklega stoletja .zahtevali. Ja se mora Država izogibati .Hčoocutnemu vladanju? j In kaj bi neki dejal Anglež Bent- strani Narobe Visokega Komisarja N aredba o šotekM* knjigah Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi odločbe prosvetnega ministrstva bivše, jugoslovanske države štev. 5078-1V z dne 11. maja 1939 in nppštpvajpč''nujno. potiho,. da uredi odobravanje knjig za, rabo. v šolah Ljubljanske pokrajine* odreja-: Čl. 1. V šolah vseh vrst in vseh stopenj v Ljubljanski pokrajini se počen-ši s prihodnjim šolskim letom ne bodo smelo toč- uporabljali, čitanke, anlolo.-gijfV priročniki, in. v obte učne knjig^. ki jih ni odobril Visoki komisariat. Vse prejšnje,. po dftšftdflj, veljgy,njji. predpisih izdane odobrile sp razveljavljajo,. Čl. 2. Knjige, za katere se namerava, prositi, potrditev, odpbrilve, se- mprajp) predložiti v treh primerkih do vštetega 10., junija. 1941;-XLX piosvetneniHi (IV.)j oddelku Visokega, -komisariata, za Ljubljanska pokrajino. Še ne, izdane knjig«, glede katerih, bi se nameravala prositi odobritev za; Šolsko leto 194l-24-XX, se morajo predložili istemu oddelku v treh tipkanih, i/fvod}h do vštetega- 15. avgusta, 1041-X1'X. Čl. ‘S, Za, vsako, predloženo knjigo se: morajo navesti vrsta šole in razredi, za katere naj se odobri, Čl. -k Ta naredila, stopi v veljavo a dnom objave v, Službenem listij. $a. Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 27. maja 1944-XrX. Visoki Komisar-EM1LIO 0RAZI0LI Nov« evidenčne avtomobilske tablice Visoki Komisar, za. Ljubljansko po-, krajino, smatrajoč za potrebno, da so njotorna vozila Ljubljanske pokrajine Opremljena s spoznavnimi, ttjblieaini,. kakršne sp v rabi v drugih italijanskih, pokrajinah, odreja: Čl: 1. Od; 30: junija: 1941-XIX dalje, bodo nioralja vsa motorna vozila (oseb-, ni avtomobili- in. avtobusi, tovorni avtomobili, vlačilci, motorna kolesa M:),, ki so, registriiiftija v. Ljubljanski, po. l«ajjoi,. nositi, sprednjo, in. zadnjo, ta-, blioo, predpisane oblike.. /, znaj^jp, >fc. B-;s- iij, zaporedno. številko, Čli. %. Liistjijkdi lnotoriHij; vpisilj, ome-njenih v prednjem, $a»Hi. . Kršitelji te nai>edbe, ki slogi v veljavo z dnem objave v Službenem ljetM, zg. Ljubljansko, pokrajin, se, kaznujejo, po,, dpločbah zakona, ifi se jim hkrati odvzame, prometna, dpvolilnjra- Ljubljana, dne 27. maja 1941-XIX'. Visoki Komisar EMIL 10 GRAZJOLI Oosedwij4i dovolila, in trpbfljnii znaki , prestanejo veljati z 31. majem t. !., vse te je vrniti najkasneje do 10. junija, 1- L Visokemu Komisariatu za Ljubljansko pokrajino (odd. VIII) ne glede na to, ali so bili izdani v pristojnosti Visokega> (oziroma prejšnje-,ga Kr. Civilnega* Komisariata ali vo-r s jaških oblasti)-. Podajj^ani *©ki, za priglasitev terjatev in dolgov, '(hssavnih papirjev in zasebnih vred1-nostnih papirjev, glasečih se na dinarje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na. podlagi, svoje, naredbe- št. 2% z dpe- 17^. maja 19 tl-XIX in, Ker smatra j za, potjiebne( da se podaljšata roka, ■ določena v. tej naredljj za prijavo ter,-, jatev in dolgov ter državnih ih zaseb-ni h, vrednostnih paflirdpv,. glasečih. ?e ina dinarje. ODRJiJA: Člen 1. Rok iz člena 2. nar.edbe z dne 17. maja. 1.94,1-XIXJ, Št, 26, za prijavo terjatev, in. dplgov,, glasečih se ija, ‘dinarje, se podaljšuje do 31. maja, 1941;-X;IX. Rek, iz i$lena 3,. omenjene naredbe za. prijavo državnih. Ln zasebnih vrednostnih papirjev se podaljšuje do 7. junija. 1.941-XIX. Člen. 2, Tja. naredha Stopi; v veljajo rja dan. objave v Službenem. ljstu za Ljubljansko, pokrajino.. ! Ljubljana dne 2.4i maja. t9&b-Xj.-X, , Visoki komisar za, Ljubljansko pokrajino: EMIL IO G RA ZK)h 1 l>elni avtoiB«biteki promet dovoljeiv Vipoki Komisariat- je objavij dno 29. maja: Od 1‘. jiinijfl. t. 1. dalje se vrši, promet- z onimi avtomobilskimi sredstvi, ki se uporabljajo samo za prevoz blaga, prosto in za nje ni treba več prositi posebnega, dovolila* Sem spadajo:, tev.orni, avtonjobjjj., re-morkerji, avtofurgoni in vsa motorna vo^ilp za- post-bne prevoze (rešilni vozovi, poštni avtomobili, motorna vozila požarnih bramb itd;). Jfadtiamtoga nmrm z Szmmii &t-. itfaftikan^ki. zaJjv;. severm W*k oosao* i»: fei%, z JjUŽnp, Njft manj Š&iŠi|»e velite, vftmotfši v*, 2,mm, M jifc V.egejo, gomfeiii «fell ^gtdji^.stega. mmjb bfmi; m. mv.mk mmhui % 55Jp-venijo,, % Afeife; im timtmiiiio> % w>- močioi. cele? ste®*; isjajj, te- oa^jjfev ■to. Moto. % vaitiimiifm ca»^- V Onmm&e SO:- m- iMjft z vzhodno, italijanska Atoilto in. z Afriškim Periplom via Sueški kanal1. Trgovske-lin-ije Jadran—Afrika, vzhodna Indija, Jadran—Indija^— Krajni- vzhod-, Jadr-a-n—Kalkuta, Jadran—Indija—Perzijski, zaliv, V Trstu je tudi; glavni sedež vseh ostalih plovidb: Ekspres linija. Ita-lij 9.—Indij a—graj ni vzhpd, ki. vrši. prometno zvezo med1 jadranskim in Tiren,skim morjem. Jadransko morje, razen linij, ki vežejo Trst z, Dalmacijo, z Albanijo, Izmironj, Rodosom in drugimi italijanskimi otoki v Egejskem morju,, omogočfi celo vrsto, morskjh prometoih zvez prv.ovrstne važnosti za izmenjavo 'b.lagg, in potijiški ■pronjet med obalami Sredozemskega mor-ja. Di;^% »Tirrenift«. i>»A syoj: sed.ež X Na poli ju in Qpnovi. in oprg,xUa zve?e (rg^en. svojih m^gtgoštevilnih lip^jj. z, vs;hodnifn; Sreda^emskim mofijeOT ift s, severno Afrifcp), tu,di z itaJjjnPfSkinj, Periplom. 2, odhftdom i7f. Reke. T^ gorska, proga obstoji v, veliki kJiožpj. plovjdbi okrog celega italijanskega polotoka 3 O.ešte-vilnimi pristanišči od Quarnera do Ligurije. Org^iizaGija tajske, li^ke- je v, vs^% pogl#dJ»; n^lonjft»»% iz-,, redpp; važijpgt tega,. rpesj)% n&j.večja luke, Jjadraiji^kegft terf de- luj^ v korijSti vsega, cvetočega iifc naprednega zaledja in cele skupine pomožnih organizacij, ki jo v.ežejo, z dFž^vajpi eelpga, s^etp. KO.MEC Slovesna proslava obletnice imbave v Ljubijani Ljubljana je prvo obletnico italijan-jsHft- usla,v,e- kar. najslovesjtejjj pr.psla,--vila. Ljubljančani so prisostvovali slav-nogtn; vojašlii paradi po Bleiw.eisovi cesti, Tam so bili na častni tribuni zbrani zastopniki oblasti in kulturnih lin gogppdnj-:skih ustanov. N;i: častni taibunij jp paipadii prisostvovali Vis. Kpmisan- Ejtsc, Emijtip Gr.aziftlr s;, so-iprogo, mestni župan, dr. A(Ilešič s; soprogo, rektor univerze dr. Slavič, ijftvjjpčnii so, bili pa-, taidii mtčelniki Vis, Komisariata in, drugi zastopniki ohladi,. Zs zj.ut.raj. so. se za.čel.e v. začetku. Bleivveispve in po Masai^kpvi cesti zbirati čete vojakov„ ki naj bi sodelovali' pri paradi, Malo- pred: 10'- li/,° je pa, po Blehveisovi; cestj 'prijezdil po-, veljnik. divizije genei;al; Ekgc. Orlando •s spremstvom. Sprejel' je ragort poveljujočega častnika, in ppzd ra vil predstavnike oblasti. Nato je prispel' še ipveljnik. Arma.dpega zbora' Ekšc,. general Rpbptti, kmaln nate,se je pa za-;8pJ; tepet kpnjskih. kopit. Najprej sp nastopili, grenadski ,pešci, uatp- oddelek mešanih čet, 04-t'aljpn: mo/narjev, to^njsino, iijženjerfii, mptpfiijflisti,, niotorizir^ni žarometi, jjontomji- in hapo?lftdi motoriziran- go-'lpbijjalš. ki je i/^jMSilil- jajp> golpbpv-pismonpš,. Mimohpili je, trajal dpbro • urp, liptp, sp, se- pai gostje WfšU> Obletnico usta.ve sp. prav tako. slp- ;vesiMh OTosinviiii tudi: v N.ovpm mesl.u, •Ribnici in Kočevju. Povsod: so. nastopili; oddelki: tiun, bivajočih, itaJijanskih • čet S: paradami. Prpšla.vam. je prisostvovalo mnogo, občinstva. V Kočevju so praznik proslavili celo s službo božjp, na. prostem, nastopili so pa. tudi z vojaško parado. V Ribnici, so. pa praznik ustave pi;os]avili s telovadnim nastopa)), grenadirskega Pt>)k.a> *nu je. pr,i.sost%;oy,aJ tudi. ppveljnjk diyizije Eks,, gpner.aJ Orljjndp. ?p, i?3?tol?u je l*W}8. ki se je, ^deležilp, tudi, mnogo ljudi, i?,mcd občmstv.a, Zv^cgr so grenadirji, priredili celo, gledaji^ko ‘predsta.vp, l?p, vsej, Italiji sp, pr-av. tako, slpvpsnp praznovali d.an ustave. Vsa nipsta, so bila pdeta v- zastave. Mitožice so pb .priliki vojaških, par.ad manifestirale za K.raljevslfi dojn i.9, Duoej%. ,■ -............... KRONIKA Vel. Kralj in Cesar se je udeležili otvoritve rpm.nns^ega, iflštitutp na Avenjinu v Rimu, kj se je i^vršil^ z velikimi svečanostmi. Nj, Ki;. Visokost prostojltna/dednik ,»r.i«£ picnmntski, je prevzel ppi^rovi-teljstno, nad: prpglavp 4001etnice jezuitskega, reda v, Turinji. Jezgjtski. red so, v. Ti)f,iij, poklicali Savojski, princi in .ga, stalno podpirali.. I/rinc I?iempnt&lii .je obljubil, dn se bp proslave tudi osebno udeležil. 20(M)W(>. lir na«4«do jo izročil' l>uce. 'Fašističivi. zavezi poljskih delavcev. Da, denar- bp zveza v enakih zneskih- razdelila med delavce, ki so zaposleni pri žetvi-. Vij. tjjvihii Knpiisar za Ljubljansko ' p(,krajii|p Bmjlio G.raz.ioji je podaljšal .[rok. za, priglasitex terjatev in dolgov, državjiij). papirjev in zasebnih vrednostnih papirjev, glasečih se na dinarje od 26. maja do 31. maja, od • npsnp- dp- 7’ juin ja> Visoki K,omisiir Eksc. Enii|io, Gra-z.hili, je- pretekli teden slovesno izroči} posle Z\eznega tajnilta, ki jih jp dprayljal v Trstu pet. let, svpjeinu na-:sledniku Zveznemu, tajniku Pi,etr.u Pi- vi. Slovesnosti so se udeležili prefekt, krajevni odličniki, tajniki in tajnice fašističnih organizacij iz. prjoviiice in zastopstva vseh organizacij stranke. 'Eksc. GTaziolr se je poslovil od svojega mesta) in,, ga, izročil svojemu i)4r. .slpdpiku z, govprem, h, katerem je oči--tal strankino delo za časa, njegovega tajnikovanja, Na koncu je med ijavdu-,šei)ini. vzklikapjpin izročil zastavo fe-ideracije novemu Zveznemu tajnika. Ta je prevzel poveljstvo f-ašisip« z ognjevitim, govorom. Sledilo je še ne-'kaj' govorov, slovesnost se je pa zaključila z navdušenim vzklikanjem in petjem himen. Novi šef policijskega ravnateljstva, je postal, gr. uff* Etjoi-e- Messana- Ob prihodu v. Ljubljane jp sprejel Vis, Komisar Eksc- Emilip Gra/^oli-. G?', uff. NJpss^na je d«slpj službe val kot policijski ravnatelj (kvestor) v Padovi, odkoder- zdftj, prihaja v LjpbljanP. Za, svoje zasluge in redno službovanje je bil že vpčk^iat odlikovan, Za šefa. svojega kabineta je imenoval komisarja-načelnika odvetnika Alberta Trezzo. Gndbaj ar maminega, poveljstva bo iiju^la konceut vsak četrtek od. 18,30 di> 20 predi Narodnim domon) v Ljubljani, Ob, spbptah. bo godba L polka Sardinskih grenadirjev izvajala, v, Zvezdi, koncert od, 1& do 20; ur.e. Vsako : nedeljo, bo pa, godba, na konjih 13. artilerijskega polka imela, v Tivoliju : koncert, in sicer, tiste, nedelje, ko, ima • službo pri: slovesnem spuščanju zastale od: 11-. do 12.30, ure, tiste nedelje :pa, ko polk nima, te. častne službe, pa : popoldan od 18 do. 19 ure, Ljubjjana bo teli, koncertov, gotovo zelo vesela. Prodsednik Kraljeve Italijanske ! .Vkadpmijp v Rinm; je. ppslfd; pr^dsed-jnikni Akmieinije zpanpeiii iji. emeteo-isii« X- Ljfi.bljaniš gri^r^ft, {psdfiavvjjp. pi-smp). V njem, mm wmk ^selp Kraljeve Akadprnjij^,, df>i j>. ppstaia, Ljpb- ljanftka, potehijBft i^ialjeMine- m- iiae., OaliR- pravit, fa bpdp> pp^taii kui-| tftf-nii . «ag«toyije-w; nipgftK mtumii mnčoij in, njegove tradifiijft* \ če- idftjje ljftJij panredpKa^ ha, duhovnem podrpčjHi. 5«iedsednjfe Akademije znanosti; in: meptnesi}, v Ljpbiiani prpf. dr, JiflhJtgal: 30, jp, p^edfiednike. Kra-ijew> M*dF'janfikp Atedeinije priMčno vit pp8dFi%xnft pismp,. felk ^MrtJfnfJpJj, ^niMljpjo-v,, eden najehtneiSh, i^plkon- Amea- : de,. jp: letos- i>rfliV)PK.al! avojp, slavo, v be.lfi ^jnhJlflffli v v.pjp^pjfii: »Preslolp-Hn^ptinika, se ?,daj ijppimip vpj|t«)ipa, m if^ijiki;. cestj, kjpr, dp»)Mj(?jp, §«MidweWi gJrePftdji-ji, <*e. ie, mi to: djtfj, sipxesifp, pripravili). Na ‘JKmiišin, sp, bili; stfiinmifts' v#-,%vna?ii iSarKlinski, grenadirji* a- tove. in, desne sta bila, ppgtftHlj&m pp d,v.a lesena, čast-■na odra, spredaj je bil pa. v polkrogu, protiletalskih m drugih tpppv iniprp-vizirnn Oltar, na katerem je vojni kurat darpval sijjžbp bpžjp, Na. častni, tri-, bunj so ji prispgtv.pya.li, povaJbljepi gostje poveljnik Armadnega, zbpr.a .Eksp. generaJ Ma.rjo Robotti, Rpdpre-fekt cpifjjp, Bi s.ta kot. zastopnik Vis. Komisarja, škof. dr- Rpžn>a»l, rektor^ dr. Slavič, župan dr. Adlešig in predsednik apelpcije dr,- Go.lia ter, več drugih voj:|š)(ih dostojanst,venikpyi Po, kejičani. službi božjj. jp iniel. poveljnik 'polka gpvpi:, v katerem je očrtal ju-i)fiš}ce boje slavnega, Sardinskega, ppl-ka, zagotavljajer, (Ja bp polk Sardinskih grenadirjev tudi v bpdoče. ppnps .Imperija. Na koncu sp grenadirji, zapeli himno. D«nari)e. Bagi-fl^/e. razpisuje Indija, zn ti^le k.ijiete, lu vzornp obdelujejo, svoja, pojja, in, ppskrbp- zaj'praypčagno, oddajo, žet.ve. Letos je na, prinipr- Puce razpisal ppgebne nagf.ade. 20 lir ^a. vsak. stot kpiuze,. ki ga bpdp, kmetje od svoje količine koruze dali javni, potrošnji na razpolago meseca junija. Nadaljevanje, s 1. strani ham. spričo neprestani)}, nujnih, i#i neizogibnih posegov D^Ž!),vc v, gor spodarske zadeve, ko; je pa yčil, da bi: morala, zahtevati industrija od držftve saniO- to, da jo, pusti v hjjfiu,; ali Nemec Humboldt, ki je menil, da je Mena« država najboljša? Res je, da je d*ugi val ekonomistov bil manj ekstremističen odi prvega iij sam Smith je že — dasi previrfnp — odpiral duri poseganju. Države v gospodarstvo. Ako pomeni liberalizem individualnost, pomeni fašizem Državo. Toda fašistjena Država je ena sama m je izviren stvor. Ni reakcionarna, temveč revolucionarna, v koliko i’ prehiteva rešitev določenih splošnih problemov, ki jih drugod na političnem ppl ju povzroča razcepljenost strank,' premoč parlamentarizma, neodgovornost skupščin, na gospodarskem polju- čezdalje številnejši, in mogočnejši sindikalizem, bodisi v delavskem, kakor v industrijskem sektorju, ? njunimi konflikti, in sporazumi;. na moralnem polju pa potreba po redu, disciplini; in ubogljivosti napraro morahiim diktatom, tfcomovine.. Fašteem hoče, da bodi Država močna, organična in obenem, naslonjena na Širok ljndr ski- tem.elj. Eašigtinna. DrŽS-va si je Prilastila tudi ekonomsko, polje in po korporativnih, socialnih, in vzgojnih, mstitncijah, ki si, jih jp ustvarila,, se d;;ža,vna ideja, širi do najskrajnejših, meja, Y Državi krožijo, uvrščene vsaka v svojo- organizacijo, vse politične, gospodarske in. duhovne sile naroda. Država, ki slpnj, na njiljjonili ljudi, ki j,o priznavajo, jo ču,tijp, so pripravljeni služiti jj, nj, tiranska država sred,-njevpške gospodke-. Nima nič skupnega 7f absolutističnimi, državami izza 17,89, in poznejšimi- V fašistični Državi, Individuum ni unipeu, pač pa. rajši pomnožen, prav tako, kakor v, regimentu vojak nt uničen, ampak ppmnpžen, 5 številom svojih tovarišev.. Fašistična Država orga-. niizira n at od, toda. pušča poedin-cem dovolj prostora;, zaoieziia jje. nepotrebne aU škpdljjve- svoboščine-in ohranila one bistvene, ljla tem polju ga nima soditi poedinjse, temveč edinole Država. 13. Fašistična Država ni ravnpr dušna spričo verstva v, splošnem. Ul; pofieb%i spričo, t^te pozitivne-vere, ki je- latenski katolicizem.. Država nm teologije, jač pa sw-jo moralo. Fašistična Država pri- znava. vero, kot eno najglobljih 'manifestacij duhaj zatorej ne samo da jp, spoštuje, ampak' jo, tudi branj, in. varuje. Fašistična Država Si. n.e ustvarja svojega »9oga«, kakor ga je. hotel s.vojčas Robgspierre V trenutku najskrajnejših delirijev ' konventaj tudi ga ne skuša zaman izbrisati, iz d,uš kakor boljševizem; fašizem, spoštuje Boga asketov, svetnikov, junakov in, tudi, Boga, 'kakpr ga vid* in moli nedolžno in preprosto, ljudsko, srce, , 13. Faši^ič.ua Država je volja dp, oblasti, in do, carstva Rimska tradicija je tu ideja sile. V fašistip-, nem, nauku carstvo, ni le teritorialni ali- vojaški, ali: trgovski, temveč 'duhovni, ali, moralni izraz. Misliti si mnramp, carstVP, to je narod, ki naravnpst ali posredno, vpdi druge n.arpde, brez potrebe, da br zavzelo en sam kUometer zemlje. Fgši?em j^ ten/denpa k carstvu, to, jje k ekspanzij; narodov, manifestacija VitalnjO^ti.;, niPSOVp naspro-. ,tje je znak propadanja;, narodi kr .vstajaj/?, ali se predajajo,, so impe-riftljišti, odpoved je M?ak nabodov, kr umirajo.' je najprime?- (nfijša, ideja za predstavljanje ten-. 4enc., duševnih r;»ppjo..ženj 4%fio4a, kakršen je italijanski, ki po mno- ,gih, stoletjih zapuščenosti aji tujega robstva vstaja na novo, T^oda carstvo terja disciplino, koordina-,cijo naborov, dolžnost in požrtvovalnost; tako je razumeti mnoge ppjave praktičnega delovanja režima ter usmerjenost mnogih $|]j Države in potrebno, strogost zoper tiste, ki bi se hoteli; upirati teran, spontanemu in usodnemu gibanju. Italije v XX. stoletju, upirati š pomočjo premaganih, ideologij Xl&, ■ Stoletja*' Ifi. so, ppvspd zaničevane, kjer se tvegajo veliki poskusr PP-litičnih in gospodarskih w-->nemb: nikdar tako, kakpr zdaj, ljudstva niso žejala, poi avtoritampsti, po direktivah, po redjfc Ako una vsako, stoletje svojo dpktrinp, kaže tišpč znakov, da postane dpktrina našega stoletja fašizem. Da je. doktrina ŽJVlienjska, dokazuje dejsjjvo, da je zbudila vero; da je vera osvojila duše, dokazuje- clejstvo, da j^ imeli tasipem, sv.pje mrtve in svpje m,u-čenike. Zd,aj ima fašizem V svetli- univerzalnost vseh. doktrin, ki predstavlja jo, ko se. realizirajo, en, hip, ■zgodovine, človeškega duha. konec Nočni ribolov jp dovolilo italijansko Ministrstvo mornarice za dobo treh mesecev. Ribolov se mora v^rSiti z 7;a-Stilimi svetilkami, ki jih pred uporabo pregledajo prjfttfiiiiške. oblasti. Za pulskj poinorski okraj so. ribičem odmerili del vzhodne isfryke obale. Višji italijanski sanitarni svet je prepovedal uporabo rentgenskih aparatov za zdravljenje genpttjldh orgf)-nov, ker kvarno vplivajo na plodnost. Višji svet je odredil) da so odpravi sterilizacija ženskih organov z žarki X. Vsak posamezen najnujnejši primer takšnega zdravljenja morajo zdaj prijaviti na prefekturne oblastj, k; morajo izdati' za zdravljenje po-,aeb»p, dov.oljpnjp. ki, bi. se prekršili proti tej odredbi, bodo kaznovali z zaftocojn, dp, šgsj, ljiesecev in z d$n#n)0 kaznijo do, i50QO lir. Za l(('ko krulli! iz i|ieš;y>i);Gazzetino« objavil dva. Ippa- i)P^netka naše dolenjske jsreatplpice- Npyega njpslft, v članku je ,Pf)b povedel,, da, jp Npvo pipsto važpo tuj&ko-proipetop, sjjedjpe, šj&venijb i« opisal vtje lepote Dolenjske. Fporahg slovenskega jezika za zasebne. brz<(javke je dovolila provincialna direkcija za pošte, telegraf in telefon. Uporaba slovenskega jezika je ftovoljena za brzpjavke ni.ed Ljubljansko pokrajino in' kraljevino Italijo in po vsem ozemlju bivše Jugp-'ejr.vije-, ki so. ga zasedle l-t,alijanske 'Oborožene sile. "Za brzojavke, izmenjane nred Ljubljansko pojirajinp, Kraljevino. Ita.l.ijo i,p vsem bivšim jugoslovanskim ozemljem ni, dovoljeno uporabljati, tajnega sloga. Pristojbina za, brzojavke med Ljubljaijp i/i Ifra-ljevino Italijo je i; bj kot je bila nipd Italijo, in bi.v.šo’ .Jugoslavijo; za črno goro pa ista kakor je bili) v notra-njem prometu bivše. Jugoslavije. Piupp/nj. kiBiuški. (nbliulok sp, odprl' 1. ju/lija v, pi-pstpr.i-b. npvo7.grajenega ljubljanskega kirprškega ^pviljp/ia. Za tp, paglo liešjitov nevzdržnih r.ijzmpr v naši; bplnignicji, sp ijjia Ljubljana W hiva.litj, sa.mo g. V.ippkemp. Komisarjp ^talijai|sko injjiistrstvo za i^meiija.'.'1 lin viflnte. jp pri razdelitvi uvpzuij1 ; koii.t.iugpntp^r izključilo, v,sa, židovsli,a ppdjelja. t?r;)v takp, Ži,Jjp pp dpbe izvoznih. dov,o)jenj, Nikljajiie je jyi čiu. ^ojno iy;eitovo-danp, kakor poroča rimska Oazetta UIfiri%lt>«. na podlagi, lviialjpve nared' be. t>reppvedai)ii je. uporaba niklja 1» previek,e k%kršnp. kpli kpvinp laz,011 zdra,vnišl{pga orodja, Načelnik glavnega stana fašistične miii.ee je postal1 general' (ialbiati, namesto dosedanjega pačelnika. generala Aehi.la Staracea. Uprava milan-skcga velesejma, je i*-4»M. yy.pje vsalioletjtjp, pprpčilp P. le* tošnji pondfidpi prireditvi, Iv. poročila je razvidpp, ,Ja se je milanskega velesejma udeležilo. 97.6. inozemskih Eazstavljalcev.. iz,- 17, evršopekih. ia tevencsiropskih, di;Ž!i,v. Kolpkljv.ne raz-ele.ve so se udeležile: Npipčija. Bel- tija, liiaozenisJia, Romunija, Švica, panija- in. Madžiusluj. V Dpl.eiijsko Topjice sp, prispeli te (Jnj, predstav.i))ki; ijaljjgnslfih, oblast?-Vla/Jflj, Ci.vilrji K.ojpisar §re«kega, i)fl* ^t,va. iz Novega lpe^la, s j, jp ogled'41 zdraviliške liapra.ve, in, sp poz3fli? ipal ^n, napredek kopališča. Kar se ?dfiavijj^kil), naprav tičp je bil, z njf' zadp,voljen, v ostajpni, je pa, 06' ljubil zdravilišču, vsp, ginplnp pompP-Civilni Komisar je natp pdpplja1 n37,aj v. Novo ipp^tp. Kosti pr.azgndoun.-dc«. ži.vali so našli. v bližini Kima pri goni; Laziu. Našli so velikansko slegjijpnico, k* P0 mnenju znanstvenikov izhaja, od prazgodovinskega slona, ifoleg, slonPXe stegjijenjce so našli š-e nakalei-e druge- ostanke prazgodovinskih živali. Prpšujp ziu i|vo/. bla^a \f. ozemlja W. sedpncga. od Nennjev pjorajp najiravib vse tvr,dke, ustipiove ali zasebniki i)S Vispki K.pnnsii.rijait PP Zbornici 7f trgov,inp in iudusti-ijp, y prošnji ,iP treba navpsti vse pp(jatke, Ip dpkazUr jejp, da je blago, rea njihova lpst, koli-i;ujo Ulaga, njegovo vrednpst in ime ih bivališčei liranitplji), pri katerem jp blago, slnanjeno. ^ipsnja ippra bit1 kolkpvana, po predpisilj- Za izmenjav,0 blaga mpd; ljubljansko pokrajino i*1 pokrajinami, ki jih je zasedla nemška vojska je pa v veljavi kompenzacijski sporazum. Prizadete tvndke dobijo vsa potrebna navodila pri Zbornici za I*' govipo in, industrijo, JHIIAJH i mi I luiiJJii 1111 iiiimiiiiiiii u£ iukvien 3 za I sm. GC8EUNE. KLUN i s 5- L4UBLjANA, M<ovcb 4 | mtillllllllll III llllllll IIIIII lllll III lillllt*' V Rim je odpotovalo prvo hrvatsko diplomatsko zastopstvo neodvisne Hrvatske države. Za novega poslanika eo imenovali dr. Stjepaua Periča, za člana poslaništva pa dr. Antona Sabljaka in dr. Nikola Knsi-novifa. , Novo uredbo o vojnih ujetnikih je uilalo poveljstvo nemških oboroženih 6*1 v Srbiji. Po tej uredbi so ujetniki vsi moški Srbi in Slovenci na zasedenem srbskem področju, ki so V|šili dolžnost vojaka. Tudi listi, ki 60 jih nemške vojaške edinice spustile na svobodo in jim izdale potrdilo, se morajo takoj prijaviti občinam svojih bivališč, prinesti s seboj orožje *n vojaško obleko. Ti ujetniki bodo dobili od okrožnih poveljstev podrob-na pojasnila in navodila glede njiho-VeSa gibanja in zadržanja. . Nemško prestolnico bo v kratkem »•»iskal poglavnik dr. Pavelič. Hrvat-sk& diplomacija pripravlja dalekosež-ne načrte raznih sporazumov z Nemalo in Italijo. Baje bo postala prestolnica mlade Hrvatske Banjaluka, ki !e zaradi večje oddaljenosti od meje 'n zaradi tradicionalnih razlogov za prestolnico primernejša kakor Zagreb, Magreb bo pa v vsakem primeru še dalje ostal kulturno in gospodarsko fireo v veži učiteljske šole na oglasni deski objavljen sklep, kateri dečki in deklice so sprejete v 1. razred. Pošti št. Vid pri Stični je priklju-««0 poštno ravnateljstvo pošto v Grar dišču pri Litiji. Doslej je spadala poT šla v Gradišču k pošti Šmartno pri Litiji. S 1. junijem je Združenje trgovcev uvedlo poletni čas obratovanja po trgovinah. Odslej bodo trgovine odprle samo od 9. do 12. in od 10. popoldne do 18. Ob sobotah popoldne bodo trgovine zaprte. Združenje naproša vse trgovce, da se slrogo drže tega reda, ker bodo kršitelji strogo kaznovani. Jugoslovanski ujetniki so se iz Va-*°ne vrnili v Dubrovnik. Izjavili soj da so italijanske oblasti kar najbolj korektno ravnale z njimi. Doslej so izpustili ujetnike, ki so doma iz Dalmacije, Hrvatske in Slovenije. v Gospodarsko življenje v Srbiji skušajo po končani vojni normalizirati, tri nemškem vojaškem poveljstvu za Srbijo je bilo ustanovljeno mesto ger »oralnega pooblaščenca za gospodarstvo, ki ima več strokovnjakov za pomočnike. Posle nekaterih ministrstev 'odijo komisarji. Finančno ministrstvo vodi bivši finančni minister Dušan Letica, kmetijsko in trgovinsko ministrstvo inž. Miroslav Vasiljevič, prosvetne zadeve dr. Laza Kostič, gradbeno ministrstvo inž. Stanislav Josi-povie in posle socialnega ministrstva dr. Stevan Ivanič. Vojna je še uaj-»tanj prizadejala srbske kmete. Rudr u,ki so v polnem obratu. Inšpektorat za narodno gospodarstvo so ustanovili na Hrvatskem. V “Jegovo področje spadajo vsi industrijski in finančni posli, v kolikor zadevajo vojsko, narodno obrambo in jav-110 varnost. . Hrvatska vlada se je začela pognati z Nemčijo in Italijo, da bi uredila ^Prašanje glede podružnic nekaterih nrvatskih bank, ki imajo svoj sedež v kateri izmed obeh držav. . Romunsko diplomatsko zastopstvo je že prispelo v Zagreb. To so bivši l?nzul v Beogradu Caralunga, tajnik >lvšega poslaništva v Beogradu Cam-Peano, v nekaj dneh pa pričakujejo l|di pri hod romunskega pooblaščene-niinisna in poslanika, ki bo prijel iz Rima. v Okrožnico je izdal zagrebški nad-vv'."! dr. Alojzij Stepinac. Na duhov-'C|no je naslovil daljše pastirsko pi-nio, v katerem poziva vse duhovnike, j,al sodelujejo pri nadaljnji gradnji jjrvatske in naj skrbe, da bo osla'a rvatska zvesta Cerkvi in Kristus i in aj_vneto ])omagajo graditi temelje za recno bodočnost posameznikov in na 'oda, 1 . Stalno razmerje med liro in dinar- za Hrvatsko so določili pri gasj>o-^srskih pogajanjih v Zagrebu. Določilo je enako razmerje med dinar-""J (kuno) in liro, kakor je veljavno Ljubljanski pokrajini in ostalem v“®mlju, ki so ga zasedle italijanske ® e- Tako je torej tudi na Hrvatskem ,vzinerje med dinarjem in liro dolo-za o. "a 100 din za 30 lir, ali 100 lir t »33,30 din Določeno je bilo tudi . znlerje z albanskim frankom in gr-D “ drahmo. S tem odlokom so pre-morebitne špekulacije z lira-’ razen tega pa določitev stalnega razmerja dokazuje, da doslej veljavni tečaj ne bo spremenjen. Diplomirani elektrotehniki, absolventi Tehniške srednje šole v Ljubljani iz leta 1931 se bomo za desetletnico mature ee’®h je«na£ega lista, naj to zgodovinsko igri-* biezplacno, kdor pa te dni iz tehtnegaS n(( kratko popišemo: J vzroka zamudi, naj prinese otroka ce-1 Za . veV jo tf;U, pmvila: 5 mm m m mm pitimed uradnimi uram, na mestni! lVusaUa zgodbica ima tri od.\ K M J S fm F fizikat v Metinem domu, prej paj stavbe i Trgovski promet med Italijo in Hrvatsko bo tudi v bodoče tako urejen, da bo Hrvatska uvažala iz Italije tekstilno blago, uvažala bo pa v Italijo predvsem kmetijske proizvode. Vcjui ujetniki se bodo kmalu javili s posebnimi dopisnicami, kjer bodo lahko sporočili tudi svoje naslove, tako da jim bodo tudi znanci iu sorodniki lahko pluli. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu bo v ta namen v kratkem razposlal vsem poki ajinskim odborom liste vojnih ujetnikov, ki jih je doslej prejel. Trgovinsko pogodbo je sklenila Hrvatska država z Nemčijo. Razmerje dinarja za obračunavanje je 20 dinarjev za marko. ■Naredijo o razlastitvi nepremičnin je izdala hrvatska vlada. Po tej na-redbi lahko za javne namene prisilno razlaste nepremičnine, ali pa postavijo služnostne pravice. Razlastitev lahko predlagajo vse javne ustanove, odobriti jih mora pa ministrstvo za javno gospodarstvo s svojo odločijo. Vojašnico z;:, 3.000 mož bodo zgradili v Zagrebu. Vojašnica bo imela več zgradb s kuhinjami, kopalnicami in spalnicami. Zgradili bodo tudi prostor za 50 tovornih avtomobilov, 30 motociklov in hlev za 60 konj. Osebne vesli Poročili so se: V Ljubljani: g. Leo Čuček, bivši artilerijski kapetan II. razredu, in gdč. Marjanca Paultjeva, hči veleposestnika; g. Anton Novljan, trgovec z Iga, in gdč. Tončka Volčičeva, posestnica z Reteč pri Škofji Loki; arh. Viljem Krainer in gdč. Marja Rusova z Loškega potoka. V Limbušu: g. Rudolf Šoštarič, ekonom, in gdč. Terezija Potočnikova, zarebnica. V Vinici v Beli Krajini: iu*. Rado Cctar iz Ljubljane in gdč. Miciita. Mihelčičeva, poštna uradnica v Draga-tušu. Umrli so: V L j u b 1 j a n i : g. Evzeb Hrašovec, viš. inšpektor drž. železnic; Ivana Ržene va, vpokejenka tobačne tovarne; Ciril Pirc. bivši kranjski župan; Josip Bcben. vpokojenec drž. železnic; 49-letni delavec Jernej Marolt; 301etni Franc Peric, bivši art. narednik; 15-letna Ivanka Lovšinova; 721etni tov. delavec Anten Hribar; 701etni posestnik Štefan Jakša; 641etna pocestnica Pranja Cirmanova iz št. Vida pri Ljubljani; 481etni Alojzij Trobentar. V Mariboru: 681etni zasebnik Karel Vešnar; 631etna zasebnica Julijana Kocbekova; 851etna Josipina Ple-terškova; 651etna posestnica Marija Pakičeva. KDO M TO? * . . . !če Vam je težko pri srcu Kdo je to V je igrica, ki ste? . „ ’ u morajo eiarsi pripeljan iuui j ~e imen priložnost spoznati, če|!n Sl Želite malo razvedrila, tiste otroke ki se jih cepljenjeZs^e redni bralec ,Družinskega tedni-* , jj ni prijelo. Starci dobe i• /(/r* /w >• na. želi.mn omoaočiti nekai ♦ POtCITI Sezite mora izocslanek opravičiti na fizikatu. * ^ Kdor po prvem odstavku v. g a- ♦ Napisal Janez RoŽeilCVet Prezidali in dozidali bodo poruše-j ne osebnost, za katero gre — navad-t 'no so te osebnosti izbrane iz limet- * no in pogorelo poslopje meščanske|^ ............ šole v Novem mestu. Te dni si je ru-| nostne, obče ali literarne zgodovine j Prijatelj Lojze ima kulturo in knjl- ševine ogledala komisija iz Ljubljane. ♦— ta dobi sto točk; kdor ugane ose- J®8 v veliki časti. Zato sem slabo nale- Zdaj v Novem mestu zelo manjka šol-j ()0 šele po drugem odsta vku, dobi J tot, ko sem vpričo njega rekel, da je škili prostorov. Meščanska šola se jo? 75 točk, kdor po tretjem odstavku s kulturo previdno ravnati. Na začasno preselila v gimnazi jsko po-t ugane, dobi pa 25 točk. Kdor je j>a |Prazei} želodec ljudem lahko še več slopje, osnovna šola je pa morala iz« tako len ali neizobražen, da sploh ne J škoduje kot alkohol. Za to barbarsko Novega mesta v Šmihel, kamor ho-* ugane, za koga gre, kajpak tudi točk J mnenje mi je zabrusil v obraz vse dijo zdaj novomeški otroci v šolo. \ne more dobiti. J Ji*1 premore slovenski jezik. Seznam v-eh vodnjakov ie nama-* Igralci pišejo odgovHrvatski rudniki in topilnice d. d.c. Predelovanje kozjega mesa v klobase je prepovedalo italijansko ministrstvo za poljedelstvo. Tako bo prebivalstvo dobilo zadostno količino mesa. V Bački je po poročilu madžarskega trgovinskega ministra dr. Varge porušenih skupaj 81 mostov, katerih proračun znaša 400 do 450 milijonov pengov. Doslej so Madžari namesto njih napravili nekaj zasilnih mostov. Zagrebški »Novi list« poroča,, da je od jugoslovanske trgovinske mornarice, ki je štela 85 parnikov, ostala samo še polovica. Polovica parnikov se je deloma potopila, deloma jih je pa rekvirirala Anglija. Oba parnika J-Ka-radjordjec in »Prestolonaslednik Peterc sta naletela na mine in se potopila. Parnike, ki so se potopili na Jadranskem morju, bodo skušali dvigniti. Obalna plovba je zdaj spet redno vpostavljena. 500.000 kvadratnih metrov zemlje bodo posadili Nemci s tobakom na Koroškem. Po letošnjem raziskovanju Reicha so namreč strokovnjaki ugotovili, da je tam zemlja za saditev tobaka povoljna. Nov hrvatski grl) je sestavljen iz šahovskega polja, na katerem je postavljena Zvonimirjeva krona. Šahovsko polje in krona sta pa postavljena na pravokotno podlago. Drža.vno podjetje hrvatske države je postala družba »Jugoslovansko jeklo*. Podjetje obsega železarne v Zenici 111 Varešu, in več premogovnikov v. Bosni. Podjetje je zdaj popolnoma v ' Očitate mi, da zgolj enostransko na- od knjig res nima posebnega haska Vzemimo n pr., da hočete vedeti, kako je s kelomazom v republiki Honduras. kolikšna je potreba, lastna proizvodnja, uvoz ali izvoz. Prebrskajte vse knjige, kar jih dobite, vprašajte vse ljudi, ki knjige berejo, pišejo, tiskajo, zbirajo, prodajajo kako je s kelomazom v republiki Honduras, ae boste nikoli izvedeli, in naj si bo tudi od tega odvisen obstoj vašega premoženja ali zveličanje vaše duše. Sicer pa vam niti ni treba hoditi v Honduras. Lahko ostanete doma, kjer bi radi zapuščeno ledino obdelali in posadili nekaj krompirja tn fižola za hude čase. V knjigah iščete pouk in navodilo? Vrzite jih preč in vprašajte rajši takoj hišnika, mlekarico ali pre-mogarja, kajti kako je treba rovnico in motiko v roke prijeti, vam ne povedo nobene bukve! To niso znanstvene stvari, me zavračate. Priznam, da niso, ali tudi znanost v knjigah ni popolna. Iz knjig ne izveste, kako se pravi po grško »potica« in če se zanimate n. pr. za naravoslovje, vam knjige nikoli ne povedo, kako se kače trebijo in ali morete po gnojni sledi razločiti posamezne kačje vrste kakor lovec razloči no-gato zverjad. V knjigah je vsa zgodovina človeštva? Kaj Se. Slučajno se zagledate v podobo prelepe kraljice Nofretete. Občudovaje vzkliknete: »In nožiče je morala imeti kakor gazela. Čeveljčki št. 35!« Prijatelj. ki se mu vaše navdušenje smešno zdi, pogleda podobo in de: »Zdi se mi, da se ni posebno lepo nesla. Naprej se je držala in bržčas je imela precej dolga stopala. Čevlji St. 40 ali celo 41.« V plemenitem navduSenju hočete zgrabiti kopje za čast ln slavo faraonske lepotice. Iščete po zgodovinskih knjigah, katere številke čevljev Je nosila kraljica Nofretete — knjige vas puste brez usmiljenja na cedilu, a prijatelj se iz vas kruto norčuje. Takole človek polagoma knjige zasovraži. števam malenkostne hibe ln preziram grmade vrlin. Ne rečem, ko *e zanimate za kolomaz v Hondurasu, izveste o tej republiki več kot veste o lastni domovini, kmetijske knjige vam povedo nič koliko o umetnih gnojilih in plemenskih bikih, ko berete v naravoslovni knjigi poglavje o kačah, se čudite, koliko vrst jih je. in ko preštudirate egiptovsko zgodovino, se vam zdi, da bi se lahko prijavili k zrelostnemu izpitu na kateri koli faraonski gimnaziji. Ali kaj vam to hasne, ko ne izveste baš onega, kar vas zanima. Vse drugo znanje je za vas kakor mošnja biserov za izgubljenega popotnika. ki v puščavi umira od žeje. Resnično, knjige so kakor denarni zavodi. Vse življenje se zanašate na kredit, a kadar ste res v stiski — kredita-nikjer ne dobite. Ce ne bi bilo ne knjig ne bank, se ljudje vsaj ne bi zaman nanje zanašali. Od te sodbe in obsodbe izvzamem le nekatere knjige. To so knjige, ki se pri njih najlepše razbohoti domišljija. Med prvimi je pratika. Že naslovna stran učinkuje s preprosto simboliko nad vse mogočno. Trije možje s kmečkim orodjem, za njimi pa sonce, mesec in zvezde. Kaj človek vse občuti, ko gleda te podobe! Kako trdno in monumentalno stoje ljudje, ki obdelujejo zemljo. Vedo. da tudi zvezde določajo našo usodo, a bojazljivi kljub temu niso. Petem listate pratiko. Po vinjetah posameznih mesecev preživite v duhu vse leto. In kako nazorna o znamenja za vreme: veter, dež, sonce, sneg itd. Zamislite se v sončne, deževne, vetrovne, vreče in mrzle dni, doživljate sušna in mokra leta, dobre in slabs letine, in vre z užitkom, ker jih doživljate zgolj v domišljiji. Potem so pa še svetniki. Medved sv. Gola, miši sv. Jederte. sv. Aleš pod stopnicami, sv. Vid v kotlu itd. Spomnite se godov, praznikov, žegnanj in drugih veselih dni. imena vam prikličejo v spomin dolgo vrsto znancev, prijateljev in sorodnikov... Res. listajte večkrat po pratiki, vselej vam bo odleglo! Druga dobra knjiga so sanjske bukve. 2e razlaga sanj je na moč zabavna. N. pr.: Cekin v žepu imeti — dobro. V vodo pasti — nesreča. Itd. če ste še tako slabe volje, se pri sanjskih bukvah razvedrite, še dragocenejši je ilustrirani del sanjskih buk-vic. Devetdeset pravokotnikov, v vsakem štiri podobe raznih predmetov, pod skupino pa številka, ki jo je treba staviti, £e se vam je o tej ali oni stvari sanjalo. Neverjetno, kako te preproste podobice podžigajo domišljijo. Gledate naslikano kačo, pa se spomnite kače v raju. hude kače v žepu. slepca, ki ste se ga nekdaj ustrašili, udava v menažeriji itd. Lahko pa tudi iz naslikanih skupin pletete povesti N. pr. skupina >ura, kača, kev-čeg, mlin« — V mlinu ob Kačji vedi je ura odbila polnoč, ko je hitel s kovčkom v roki po stezi... Pa ni treba, da je povest kdo ve kako pametna in poučna. Lahko je čisto nora in zbrkljana. da se le pri tem zabavate. Poskusite, ne bo vam žal. Tretja priporočljiva kniiga so Kuharske bukve. V njih najde domišljija posebno sečen pašnik. Ze branje kazala je užitek zase. Berete imena juh in omak. Vsakih je za dolgo simfonijo. Pri ribah, rakih in polžih obujate spomine na srečne otroške dni, poglavji o divjačini in divji perutnini vas povedeta v naravo in prvovrstne, gosposke hotele. Pri tortah se vam zbude spomini na davno pozabljene študentovske ljubezni, ko ste prodajali knjige, da ste svojemu idealu lahko kupili torto. Potem poiščete recepte svojih najljubših jedi. Spoznavanje kuharskih skrivnosti poveča užitek. Od znanih jedi prehajate na neznane. Ker berete recept, lahko presodite, kaj bi vam teknilo, kaj ne. Tako berete in nehote sestavljate jedilni list za pojedino, ki bi nanjo brez strahu in sramfi samega Lukula povabili. In najlepSe je. da se vam pri tem ni treba ozirati ne na dohodke ne na zdravnikove zapovedi. Lahko ste iz katerega koli vzroka kosili samo zelje s fižolom. Ce vzamete po kosilu namesto časopisa v roke kuharsko knjigo, si ne glede na jetra, želodec in žep privoščite lahko še mož-ganjo juho, ruska jajca, brancina ali zobatca, pečenega janca z rižem, ocvrto pišče z najljubšo solato, krofe ali sadne piroge, malo torte, sira in sadja. Med branjem srknete pri morski ribi malo viškega vina, pri jaiicu in piščancu si natočite kozarec cvička od sv. Križa, k torti starega jeruzalemca, po močili črni kavi pa še malo likerja. Po takile pojedini človek knjigo šele prav ceni in odkrije se mu tudi posebni čar njenega jezika. V kuharskih bukvah sta omledni pripovednik in bojazljivi pogojnik odrinjena v stran. Prvo besedo ima čvrsti in junaški velelnik. Berete: vzemi, razreži stolči, zmešaj, zdrobi, zmelji, očisti, presej, daj, odbari — in vaša duša postaja strumna kakor guma, Ki jo na novo napihujejo. Zato vam rečem, kuharske bukve so branje in pol. Prebirajte jih v'veselih in žalostnih urah — samo — kdhe se nikar ne lotite po njih! če poskusite to boste prav gotovo razočarani spoznali, da vas puste tudi kuharske bukve prav tako na cedilu, kakor vsaka druga knjiga in kakor vas pustita na cedilu za vreme pratika ln za loterijo sanjske bukve. Od 8 h zjutraj do 8 h zvečer ŽIVLJENJE; TIVOLIJA. V ENEM JUNIJSKEM DNEVU Ljubljana, junija. Ljubljančani se šele tedaj zavemo, ikaj je Tivoli, kadar se slučajno mudimo v mestu, ki ima ,mestni park1 z zelenjem, na katerem se lepi cestni prah, z angleško tratico Štirih kvadratnih metrov in okornim spomenikom amorja s puščico. Imenitnejši ,mestni parki* imajo tudi ribnik z zlatimi ribicami. Tedaj se spomnimo na Tivoli g tisto nežnostjo, ki nas vselej opaja ob lt pili spominih. In ko se vrnemo, nam je vsaka steza še dražja, z ljubečim očesom božamo srebrn« smreke, dremotno tiso, mogočno rdečo lipo, rožnate nizke grmiče, šopke španskega bezga in nasade vijoličastih lilij. Če le morem, smuknem v Tivoli. Rada bi ga spoznala in videla ob sleherni uri, kakor si ljubimec želi videti ljubljeno bitje vsak dnevni čas, v>nko uro, vsak trenutek. Življenje v Tivoliju — razen skrivnostnega žitja narave — ustvarjajo njegovi vsakodnevni, zvesti obiskovalci, ki mu dajejo vsako uro, vsak čas, posebno, značilno lice. Zjutraj, ko Ljubljančani še spe, se Tivoli ie prebuja; kosovka nabira frviče za mladiče, veverice poskušajo vratolomno jutrnjo telovadbo s cveto rega kostanja na kostanj, sinice prile-tavajo na vršiče vej, upajoč, da jim bo zgodnji sprehajalec prinesel piče. (Odkar traja vojna, eo prišle pinijole — ,potičke za siničke' skoraj da na liarte in so posebno v časteh.) Trava se vzpenja in otresa rose, ki puhti z jutrnjo meglo v sonce. Nekoliko pred osmo hite čez Tivoli uradnice iz Rožne doline in šiške v urade. Lepota Tivolija jim je znana, domača in ker so menda prepozno vstale, ji ne privoščijo niti pogleda. Drugače je z vpokojenci; ti odhajajo vsak dan čez Tivoli na svoj jutrnji sprehod, ki se navadno konča na Rožniku. Starčki imajo ljubeč pogled za sleherno bilko in sleherno živo bitje. Oni zjutraj tudi prvi nakrmijo krotke ptice in veverice. Okrog devetih že prikapajo študentje in zasedejo klopice vzdolž promenade. Kakor se cvetlica obrača za soncem, tako se tudi te klopice obračajo za soncem vse do sončnega zahoda. Ta ali oni se zlekne na klop, prepričan, da je najsrečnejši človek na svetu. In tisti trenutek je pač res najsrečnejši! Okrog desetih pripeljejo uniformirane vzgojiteljice svoje varovance. Ti ,princi' imajo svoj slrogi urnik; v njem piše, da morajo v lepem vremenu preživeti vsaj dve uri — od 10. do 12. dopoldne — v Tivoliju. Njihove mamice — na srečo je takšnih že malo — priromajo v Tivoli okrog enajstih. l’o dve in dve, v ži-valinem razgovoru, s krznom, nalašč vnemarno vrženim čez hrbet, koračijo po promenadi. Do vrha in nazaj, tako piše v njihovem modnem urniku, ki se ponajveč odigrava v modnih salonih, pri frizerju, v kavarnah. Na srečo takšne moderne ,mamice* izumirajo in bo kmalu treba 11 uro dopoldne v Tivoliju nadomestiti s sini-] atičnejšimi obiskovalci. Okrog dvanajstih se študentje odplavijo proti domu, kajti duh ne mo-r ■ živeti brez telesa, telo pa ne brez kosila. Okrog ene ure popoldne je v Tivoliju najmirnejše. Mir kale samo tisti, ki jedo v menzah in stanujejo v podstrešnih sobah brez sonca. Ti krenejo po kosilu v menzi rajši v Vi voli kakor domov. Sončna pripeka je huda, promenada je kakor .Sahara', na klopicah pa dremljejo tisti ljubitelji sonca, ki ga ne morejo privabiti v svoja stanovanja, ker plačujejo prenizko najemnino Veverice, 6inice in ščinkovci vedo, da jim kosilo iz dobre roke ne bo ušlo. Od ene do dveh prihajajo ljubitelji ptičev z vsemi mogočimi dobrotami, od bučnih pečka do pinijol in lešnikov, da nakrmijo male prijatelje. Tujcem, ki jih pot zanese v Ljubljano, je to razvedrilo prav prijetno presenečenje in marsikdo najde uteho v zaupanju malih krilatcev, ki mu jedo iz roke... Italijanski častniki in vojaki so se z Italijanom lastno ljubeznijo do živali že spoprijateljili s prebivalci .Tičistana' in so redni gostitelji malih pevcev in veveric. Od dveh do treh romajo v Tivoli matere z vozički in capljajočim naraščajem. Razlika med njimi je samo v tem, da prihajajo matere, ki imajo doma služkinje, že ob dveh, tiste, ki morajo same pomivati posodo, pa Sele ob treh. Do četrte in pete ure je Tivoli pred vsem zatočišče ljubljanskih meščanskih ljubljenčkov. Ob petih pa že pohiti na promenado mladina. Ta ura je |K>sebno priljubljena tudi pri obiskovalcih umetniških razstav v Jakopičevem paviljonu. Ob šeetih se prične tako imenovana ,uiadna promenada*. Človek ne bi verjel, da premore Ljubljana toliko .zlate mladine*. Kakor 6rnice hite dekleta mimo klopi, kjer »?de simpatije', izbrane Da plesu, pri športu, v šoli. ,Simpatije' kajpak ne slutijo, koliko truda je nežni spol stala priprava za promenado. Kolikokrat se je bilo treba zasukati in napeti nogavice, da se tako lepo oprimejo nožič in da teče njih črta po sredi brhkih meč! In ti kodri, ki jih je treba vsak večer iznova navijati na navijače! Čevlji, 6tari že dve leti, tudi ne pre-neso kritičnega pogleda, če niso vsakokrat sveže naloščeni. Kako so mar-ne roke hitele ščetkati temno krilo in prati snežno beli ovratnik bluze. Niti vojskovodja 6e tako natanko ne pripravlja na osvojitev sovražne trdnjave... Se pogled v zrcalo, hvala Bogu, vse je v redu, promenada že čaka, in simpatija* tudi! .Simpatija* — če je mlada in moderna — nosi dolg svetel jopič, čevlje z dvojnimi podplati, odišavljene lase, segajoče globoko v tilnik — oh, to je tako elegantno! — in čez roko neizogibni dežni plašč. Marsikatero dekle bi vedelo povedati, da ima čudovito lepe oči... toda to že spada k ljubezni. Ko smo že pri zaljubljencih... Ti prihajajo v Tivoli v poznejših urah. IHoje vrst jih je. Prvi zaradi zaljubljenosti doživljajo lepoto narave potencirano, drugi so pa iz istega vzro ka slepi zanjo in za ves svet. Glavno je pač. da so srečni. Oni spremijo Tivoli k počitku. Tisti so, ki poznajo sleherni skriti kotiček in sleherno klopico. ki jo zakrivajo veje. Zvečer ne slišijo, da bije ura osem, ker gledajs^ kako se prižigajo zvezde. Vivoli se počasi pogreza v poietno dremotnost; šuštenje večernega vetra, prelet sinice in uspavanka kosa se spaja s poljubi zaljubljencev v razkošno junijsko pesem mladosti. * Krista I. Vino iz mravelj Ze pogosto smo slišali o slaščicah različnih orientalskih narodov, slaščicah. za katere si ne moremo misliti, da bi se jih mogli sploh dotakniti. Okusi so pač hudo različni. Kitajci se na primer stresejo ob misli na različne vrste našega sira, ki ga imenujejo »pokvarjeno mleko«. Nam je pa že spst odvratna misel na čudne slaščice različnih narodov, pa ni treba, da so to ravno deževniki ali lastavičja gnezda, ki so največje poslastice na kitajskih pojedinah. Prav tako postrežejo tudi pri drugih narodih z jedili, ki se že ob misli na nje stresemo. Morda bi vam pa le teknilo mravljinčje vino? In poleg košček kruha iz jajčk žuželk? V Južni Ameriki pa to dvoje štejejo med svoje najslast-nejše specialnosti. Vino. ki ga prešajo iz neke vrste mravelj, imenovanih hormigas, je precej močno in če ga piješ, prav tako dobre volje postaneš, kakor če se nalokaš kakšnega naravnega močnega vina. Domačini ga imenujejo »mochileras«. Mravlje hormigas imajo navado, da tovarišice drugih vrst oderejo na meh, in se nasrkajo njihovega soka. Tako »pitane« mravlje potlej domačini po-love in jih — sprešajo. Dobljeno tekočino precede in predelajo v vino. Kot prigrizek k temu slastnemu vinu priporočamo še slastnejši kruh iz jajčk nekih žuželk. Spet si najbrže ne morete predstavljati, kakšen je. V mnogih argentinskih rekah namreč živi na milijone vodnih žuželk. Imenovanih corixika. Te žuželke ležejo jajčeca v obrežno travo, kjer jih po-bero domačini, jih zmečkajo in pomešane z medom speko. če bi mogli priti do teh slaščic, bi vam želeU dober tek! Čudežna jablana V nekem nemškem časopisu je nekdo objavil kratko notico o tem. kako je v Golnicah na Moravskem izsledil čudežno drevo. V njegovih mladih letih. okrog leta 1870. je bilo drevo sicer samo še znano po tem, da je nekoč rodilo čudežno število različnih sadežev. Takrat so pa na njem vsako leto našli kvečjemu po en do dva sadeža, ki sta zrasla po bogve kakšni pomoti matere narave. Našli so pa stare zapiske vaškega župnika, ki je to drevo vzredil. V najbolj plodnih letih te jablane ni zraslo na njej namreč nič manj ko 329 različnih vrst jabolk. To je dosegel župnik Agricola s tem, da je drevo tolikokrat cepil. Vsaka, še tako majhna vejica je bila cepljena z drugo vrsto. Ko so leta 1813. potovali Kozaki skozi deželo, so videli to drevo in niso mogli verjeti svojim očem. Niso si mogli misliti drugače, kakor da je to drevo nadnaravnega izvora in so ga skoraj po božje častili. Takrat je bilo v naj bujnejši rasti in je obilno rodilo. Drevo se je gotovo pri tem hudo izčrpalo in je začelo počasi hirati. In kakor rečeno, okrog leta 1870. so vedeli o drevesu samo še to, da je bilo nekcč čudežna jablana. Vpliv vremena na zdravje Ze dolgo je znano, da nekateri ljudje čutijo, kakšno bo vreme. Ne mislimo pa na tiste, ki po svojih kurjih očesih vedo, da bo kmalu deževalo. Ze zdravniki in znanstveniki so namreč ugotovili, da so nekateri ljudje posebno občutljivi za vreme. Tako je neki frankfurtski institut za vremenoslovje In geofiziko razposlal vprašalne pole ljudem, ki so posebno občutljivi za vreme, da bi z nji hovo pomočjo izvedeli kaj več o bistvu tega občutka za vreme. Ali niste že v kakšnem solzavem romanu brali takšnegale ali pa podobnega stavka: »Med njegovimi poslednjimi zdihljaji so se elementi sprostili nebo se je stemnilo, bliski so švigali sem in tja in zemlja se je stresla' od groma.« Ob takšnih besedah ste se kvečjemu nasmehnili ali pa zmajali z glave, če jc pisatelj celo naravne sile priklical k smrtni postelji svojega junaka. ki je podlegel svojim ranam ali pa bolezni. Modema medicina je pa zadnji čas ugotovila, da vreme ne igra svoje vloge samo pri prehladu, revmatizmu in išijasu. temveč tudi pri emboliji (bolezen krvi), krvavijenju pljuč, tzkrva-venju ali predoru želodčnih čirov, kakor hitro je človeška odpornost oslabljena. Tako moramo torej priznati, da Salfataggio dl on equipaggio ilatiano, in alto mare, da parte di un aero-plano sanitario. — Sanitetno letalo rešuje neko italijansko po:adk<> na odprtem morju. je pisatelj pravilno opazoval, ko je spravljal naravne elemente v zvezo s smrtjo svojega junaka. Samo vzrok in učinek je zamenjal. Ni namreč junakova smrt sprostila elementov, pač pa lahko elementi povzročijo junakovo smrt s tem, da odločilno vplivajo na njegovo bolezen. Znanost je ugotovila, da na primer prepih lahko odločilno vpliva na bolezen In da slabo vreme, ki navadno sledi gibanju ozračja, postane nevarno za revmatike in tiste, ki bolehajo za ištjasom. tako da morajo te »nevarne« dni prebiti v postelji. Kako se živali hranijo Pogosto se zgedi, da najde gospodar v svojem kokošnjaku pcdavljene kokoši. Po smradu, ki se širi po kokošnjaku. spozna, da je prišel ponoči v vas dihur. Zato sklene,, da ga bo s svojim psom počakal, ker se dihur večkrat vrne na en in isti kraj. Ko pes zagleda dihurja, steče za njim, da bi ga ujel. Ko mu pride že prav blizu, pes na lepem obstane kakor ukovan. Zakaj? Dihur je uporabil svoje obrambno sredstvo, se rešil in pobegnil: izpustil je svojo smrdljivo tekočino, ki jo ima v žlezi in je tako onesposobil psa za zasledovanje. Dihur spušča smrdljivo tekočino zmerom takrat. kadar je v smrtni nevarnosti. Mnogo bolj nevaren je pa ameriški smrdljivec (mephitis). če denemo v sobo eno samo kapljico njegove smrdljive tekočine, nastane takšen smrad, da ne more nihče zdržati v sobi. To smrdljivo tekočino ima spravljeno v dveh žlezah pod repom. Tekočino lahko smrdljivec izpusti do 5 m daleč. Žival, ki vdihne ta smrad izgubi zavest in lahko celo pogine. Nobena mrhovina ne smrdi tako zelo, kakor obrambno sredstvo tega amerlškegff smrdljivca. Zgodi se pa tudi, da mačka, ki naskoči miš, na lepem obstane. To zanesljivo ni navadna miš. temveč miš rovka, poljska ali pa gozdna miš. Tu-, di nekatere vrste mtšl se branijo s smrdljivo tekočino, če te živali ne bi -imele teh varovalnih sredstev, bi že zdavnaj izumrle zaradi tako velikega števila sovražnikov. Batteria itaiiana davanti a Tobruk. — Italijanska oau-rija prco SIROM PO SVETU Prebivalci Vatikanskega mesta so dobili pred kratkim živilske nakaznice; sveti oče je izrečno zahteval zase prav takšno nakaznico, kakor jo Imajo vs! drugi sodržavljani in ki nanjo dobiš na dan 300 gr kruha in 90 gr mesa, na teden 100 gr presnega masla in 500 gr sladkorja na mesec. 123 milijonov podgan so našteli P° najnovejši statistiki v Združenih državah; torej približno toliko, kolikor ima dežela prebivalcev. V skladišču bencina in petroleja v Curihu je nastal te dni hud požar, škoda, ki jo je povzročil, gre v milijone. Na Kamčatki so prod kratkim pričeli bruhati smrtonosno lavo novi, doslej nepoznani ognjeniki. Prebivalstvo v okolici ognjenika Tolbačika na Kamčatki se je silno prestrašilo novih og-njeniških žrel In se je že jelo izseljevati. Kongres nordijskih geologov se je začel te dni na Finskem. Kongresa se udeležuje 30 finskih, 14 švedskih, 3 danski in en norveški geolog. Nov kulturni zavod za pospeševanje kulturnih stikov z Nemčijo so te dni odprli v Madridu. Otvoritve se je udeležil nemški opolnomočeni minister Twardovski. Grobišče iz ledene dobe so odkrili v bližini Hadsunda na Jiitlandijl. Ta najdba pomeni najstarejše arheološko odkritje v tem kraju. Pod plastmi šote so našli človeško okostje, čigar starost cenijo na 12.000 let. Vdova po znanem nemškem slikarju von Lenbachu je te dni v Monakovem v 80. letu starosti umrla. Spomenik danskemu raziskovalcu Behringu je sklenila postaviti ruska vlada na Behringovem otoku. Behrlng je bil v ruskih službah In sl je pridobil velike zasluge za raziskovanje novih ozemelj v neposredni bližini naselij ruske države. Razprava proti židovskemu finančniku Tanenzapfu, ki je obtožen poneverbe 500 do 800 milijonov frankov, se je pričela te dni v Parizu. Zid je obtožen tudi. da je tako uničil francosko kinematografsko družbo Pathe. 25.000 delavcev za ruske železarne pripravljajo v sovjetskih zavodih za poklicni pouk. Po dovršenih izpitih do-do delavci takoj debili delo v železarnah v Dnjepropetrovsku, v Magnltor-sku. Zaporožju in Krijovem Rogu. Muzej za papir so odprli v mestecu Diirenu v Porenju, kjer so velike papirnice. Muzej ima 28.000 različnih listov papirja, od katerih izvira najstarejši vzorec iz leta 1390. Iz Nttmberga. Celulozo iz banan skušajo izdelovati na otoku Formozi. Uspehi so prav dobri. Celuloza Iz banan je posebno primerna za izdelavo umetnih vlaken 60.000 km cest je bilo popravljenih In asfaltiranih v Rusiji v prvih dveh petletkah. Na novo je bilo trasiranih pa 375.000 km novih cest. Ogromen požar je izbruhnil '* dni v ameriškem pristanišču Ne«- Jerseyit in povzročil škode za 2.500.000 dolarjev. To je bil največji požar v Združenih državah od leta 1917. dalje. Zgorelo je tudi 1000 ton žita, namenjenega za prevoz na Angleško. pl gg ITALIJANSKI fg NAPISAL A. === FRACCAROLI NAPOLEONSKI SISTEM Imam plavolasega prijatelja. Lahko bi bil tudi rjavolas, kajti barva njegovih las zavisi od barvila. Toda najraje se pobarva plavo, zato moram reči, a je moj prijatelj plavolas. Človek mora pač vedno govoriti resnico. Moj plavolasi prijatelj se imenuje Napoleon Kalin. To ni njegova krivda. *Jb njegovem rojstvu je namreč oče, naveličan, da se že štirideset let ime-V. Ka,in’ vzdihnil: »Oh, že spet nov Kalin!« lo ime je namreč očeta zelo peklo, in to tembolj, ker mu je bilo ime Mo-aest (in to pomeni: skromni). Modest Kalin, Kalin Modest. oicerje Modest, ko je dorasel, hotel naperiti tožbo proti očetu za odškodnino. Toda takrat je bil oče že mrtev, /-ato ni napravil ničesar. Sicer se je Pa njegov oče imenoval Kalin Konstan-m (kar pomeni; stanovitni). Torej... KO se je potemtakem pojavil novo-ojenec, ki bi naj pozneje postal moj Plavolasi prijatelj, je njegovemu očetu smila misel, o kateri je takoj dognal, ?a ie genialna. Sinu bo treba najti ki bi omililo neprijetni učinek priimka Kalin. Njemu je to ime omajalo vso eksistenco. Potrebno bi bilo junaško, zveneče ime, ob katerem pri-*'nek ne bi prišel do veljave. In zabelo se mu je, da bi bilo primerno mie ttt Napoleon. In tako je moj plavolasi prijatelj vdar^> prenašal obe imeni. Da, to, da je imenoval Napoleon, mu je še včasih pripomoglo do uspeha. Kadar je pri predstavljanju pričel z: *NajK>leon..x, so ga vsi začudeno pogledali. Toda potem, ko je dostavil: ^•jKalin?, je bilo uspplia konec. Zato je moj plavolasi prijatelj raje drugače napravil. Kadar se je moral Predstaviti, je na ves glas zakričal vsak zlog posebej: »Na-po-le-on«. In vsak ga je preplašeno pogledal zaradi imena in tona. Nato je pridal hitro, mrmraje, kot nevažno pripombo: »Kahn«. Marsikdo ni razumel in ostal je ugodni vtis imena Napoleon. Toda piše se le Napoleon Kalin in zoper to nihče nič ne more. Zdaj moram povedati, zakaj sem se namenil govoriti o plavolasem prijatelju Napoleonu Kalinu. Zato, ker je fenomenalen človek. Na vsem širnem svetu namreč še nisem videl človeka, I1! bi imel toliko avtomobilov, kot jih ima on. Pred mesecem dni sem ga srečal na Corsu. Pravkar je vstopal v sijajno vozilo osmih cilindrov. Moj plavolasi prijatelj me je povabil v voz. Karoserija nad vse udobna, in kar najbogateje opremljena, motor teče brez glasu. >Je tvoj?« ga vprašam. ^Da, včeraj sem ga vzel. Prvič se Peljem z njim. Ti ugaja?« »Čudovit! Toda najbrž mnogo stane?« »Potrpi! Ne poznam drugih kapric, omejujem se le na tole: imeti lep avto. £<■ *o razumem avtomobilizem. In ti? naš strasti za avtomobil?« .»Ze, že, strast imam, le avtomobila nimam.« . »Nič ne de! Ne moreš takoj vsega imeti. Strast je že tudi nekaj.« Dva dni nato hočem pravkar čez trg, ko zaslišim, da me nekdo kliče. Klic j® prihajal iz odprtega avtomobila, kakršnim pravijo Spider. Za krmilom je Hoj plavolasi prijatelj Napoleon Kalin. »Hočeš z menoj na izlet?« Ze lezem v voz, začuden in nekako zmeden, toda počasi, da bi mogli ljudje Videti, v kakšen eleganten avtomobil stopam. Karoserija nad vse udobna. »Je tvoj?« ga vprašam. »Da, vzel sein ga včeraj. Pravkar ga pos, da hodim sam, kadar w!?e,8*ie> peš. A hodim peš tudi ta-> kadar dežuje. • tiii>re<* tednom dni sem bil na Manzo-če, em trgu in zamišljen sem hotel del Ces*°’ ko sem se nenadoma zave-He °t* blestečem hladilniku mogoč-(jr”a, .avtomobila. Zavore so delovale v ezmbiio brez vsakega sunka in k£P.a»ia. kotri^oval sem, da me bo voznik na običajno in po pravici ozmerjal, nesto tega sem pa zaslišal glas, ki >i»J® 8m°ie 80 avtocesto pod avto, zlezi rajši v HarS?* ie tukaj moj plavolasi prijatelj ®io^alin, ki krmili blesteči iu Vali - av^° *a k* oii že odpira vratca Pim in že se peljeva. Karoserija Richard Wagner se ni bal številke 13 Po večini so ljudje zelo praznoverni in se boje predvsem nesrečne številke 13 in petka. Tudi veliki možje se teh predsodkov niso mogli otresti in so navadno vsa velika dela, če je bilo 1« mogoče, prestavljali na dneve, ki so Pravi San Pedro Mate čaj ne vsebuje nikakih škodljivih snovi, Vam ne krati spanja in zalo sijajno nadomešča kavo, ruski čaj in oikoho! Drogerija GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova ulica 5 Nesrečna številka 42 jih šteli med svoje srečne in naklonjene. Richard Wagner, veliki nemški komponist in pesnik (od 1813—1883), je bil pa eden izmed tistih, ki so številko 13 šteli med svoje najsrečnejše številke Bodil se je 1813. Zadnja številka njegovega rojstnega leta je torej 13, prav tako je pa tudi vsota vseh štinh številk 13 (1 + 8 + 1 + 3. Njegovo ime Richard Wagner šteje spet 13 črk, pa nosil za njim skrinjico, ici jo je go- tudi svojo muzikalno kariero je začel stom tudi pokazal. Bila je namreč prazna. Magik je goste prepričal, da bo skrinjica potem, ko bo svoje delo končal, polna predmetov, ki jim jih bo vzel. na 13. v mesecu. Njegovo delo »Tann-hauser« so prvič igrali v Parizu 13. marca. Wagner sam je bil prepričan, da bo umrl, ko bo dovršil svoje 13. delo. Umrl je 13. februarja. V avtobus, ki j« bil nabito poln potnikov, j« vstopil mož brez noge, Mnogo Japoncev se številke 42 prav 2 opirajoč se na palico. Sprevodnik je tako ali pa še bolj boji, kakor se prit vljudno opozoril potnike, naj odsto-nas nekateri boje številke 13. Vzrok tpijo prostor možu, ki nima noge in za ta strah je popolnoma utemeljen, i ne more stati v gneči. Potniki, ki so Beseda »shini«, ki pomeni v besedi | bili večinoma mlajši meščani, so go-število 42, hkrati pomeni v japonščini • dmjavo odklonili sprevodnikovo opo-tudi smrt. tzorilo, čei čemu se vozijo takšni Japonci se danes številke 42 tako ♦ ljudje po avtobusih. Ostali naj bi boje, da jo pri nobeni priložnosti ne ♦ po njihovem mnenju rajši doma, imenujejo. Tako sj na primer pri?Prizadeti potnik se je še tesneje oštevilčenju hiš številko 42 kratko inf oprijel palice in molčal. malo izpustili. Tudi v telefonskem ime-1 Čez čas se je dvignila stara ženica niku ne najdete telefonske številke,fin odstopila svoj sedež, ona se je pa ki bi se začenjala ali končala s šte- j pridružila stoječim potnikom. vilko 42. j Menim, da je ta preprosta krneč- ■\ka žena s posnemanja vrednim deliSnje iz aobe tjanjem dovolj vidno dokazala srčno t kulturo in omiko kmečkih in delav-čajna goba je mikroskopsko majhna J sfctA mater, ki v neštetih primeriti ef.Hna ^ • zaslužijo, da bi jih posnemali tudi rastlina. Ce jo dodamo oslajenemu čaju, dobi prijetno osvežujoč, kiselkast okus. Zdaj so pa ugotovili, da je ta;; gobica uporabna celo za izdelavo naj-J finejših rokavic Na Japonskem puste namreč te go-? bice ostareti, da dobe močno trdno kožico. Iz te kožice potem izdelujejo najlepše in najfinejše kože za rokavice. ;; Prve pismonosinje v Italiji Namesto pismonoš, ki so jih v Italiji poklicali pod orožje, so stopile na monoše značilno čepico s ščitom. »Postina« opravlja prav tako dobro. nad vse udobna in kar najbogateje opremljena. »Ze spet drug?« vprašam iznenaden. >Da, nekoliko močnejši je kakor prejšnja, ki si ju že videl. S tem morem mirno doseči sto štirideset na uro in več. Potrebujem ga, kajti biti točen je moja strast. Kadar določim sestanek, hočem priti točno na minulo in sekundo. Iu ker odidem navadno prepozno, potrebujem kar najhitrejši avto, da dospem pravočasno.« »Imenitno! Ampak — stanejo te pa tile tvoji avtomobili!« »Kje neki!« Moj plavolasi prijatelj je nekoliko zmanjšal brzino in me pogledal. >Nič me ne stanejo!« , »Nič?« »Nič ti pravim. Dovolj je, da znaš kupovati.« Priznam, da sem bil presenečen. In radoveden. Toda moj plavolasi prijatelj mi ni hotel kaj več povedati. Včeraj sem ga spet srečal in kajpak: spet je sedel za krmilom divnega avtomobila, kakršnemu pravimo Cabriolet. Mogočen voz, dvanajst cilindrov — po šest in šest. Kajpada, Napoleon me je povabil v voz. Karoserija nad vse udobna in kar najbogateje opremljena. Onemel sem. In kakor vedno, kadar človek onemi, sem začel govoriti. Pravim: >Od vraga!« »Kajne, da je od vraga.« »Ne, ti si od vraga.« »Zakaj?« »Zaradi tistega, kar si mi povedal pred tednom dni in zaradi česar ne morem spati že sedem noči. Rekel si, tudi jaz...« Nimam poguma dokončati I vseeno. Bodite tako prijazni in poš-stavka, toda moj plavolasi prijatelj mi ljite po tega! Priporočam se! Dajte pravi, ne da bi se dal motiti pri krmilu, j mehaniku račun za bencin in olje: »Ali znaš skrivnost zase ohraniti?« »To je ena redkih stvari, ki se mi jih posreči ohraniti.« »Dobro, pojdi torej z menoj!« Pripelje me do vrat svoje hiše, ustavi voz, ugasne motor in nato vstopiva v njegovo stanovanje. Opremljeno je z izbranim okusom: preprostost izdaja bogastvo. »Kako elegantno pohištvo, preproge, zavese, tapete!« »Da, v celoti prav prijazno. Toda vse je treba še plačati.« »Kako?« »Tapetnik mi zaupa, ker ve, da imam mnogo avtomobilov.« »Prav ima.c »Tako je. In dobavitelji avtomobilov mi zaupajo, ker vedo, da imam razkošno hišo. Zaupanje deluje avtomatično.« »Kako praviš?« »Oprosti trenutek, telefonirati moram.« Stopi k aparatu, pokliče itevilko In nekoliko počaka * slušalko pri ušesu. »Halol — Oprostite, je tam poslovodja? — A, vi ate! — Dober dani — Dobro, hvala! — Da, prav zato vam telefoniram. Voz, ki ste mi ga včeraj poslali, teče odlično. Samo malo trese, a nič posebnega. — Kako pravite? — Ah, da, to se lahko hitro odpravi, seveda. — lV>da smešna malenkost me ovira, da voza ne morem kupiti. — Ne morem ga spraviti v garažo. — Kako? — Da bi razširil garažo? — Že, a ne morem, hiša ni moja, imam jo v najemu. Zelo mi je žal, toda... — Ali da te avtomobili ne stanejo nič. Ali je I imate manjši voz, tudi z dvanajstimi to mogoče? Veš, stvar me zanima, ker I cilindri? — Da, razumem, z osmimi, se mi zdi, da bi jih za to ceno mogoče I — Druge vrste, toda ogledal si ga bom naši inteligenti in meščani. M. L. Vse prej ko dostojno Zgodilo se je pred kratkim na eni najprometnejših ljubljanskih ulic, kjer drži tir cestne železnice tako blizu hodnika, da pogosto obstaja nevarnost za nesrečo. Tisti dan se je na tem ozkem prehodu med hodnikom in tirom cestne železnice, po kateri se je pravkar bližal tramvaj, znašel neki nekoliko slaboumen fant, njihovo mesto pismonošinje. Dobile so 11 ki je peljal cizo. Mislil je tramvaj, rjavkastorumeno uniformo in za pis- i jprehiteti in se umakniti dalje od te- ga ozkega prehoda, a bilo je prepozno. V poslednjem trenutku je cizo kakor njen tovariš, poštno službo, za- Yso ° zgrabil in Jmel je še toliko vedaJoč se svoje dolžnosti. '<' prisebnosti, da jo je narobe vrgel ;; na hodnik, kjer na srečo ni bilo no-; ;benega pešca. S tem je nesrečo preprečil. V tistem trenutku se je pa že tudi tramvaj ustavil in razjarjen je skočil iz njega nadzornik cestne že-! Ileznice. Začel je ubogega fanta obkladati s takšnimi izrazi, da smo vsi navzočni, ki nas pa na srečo ni bilo veliko, onemeli. Po pravici povem, da takšnih izrazov še živ dan nisem slišala niti na skrajni mestni periferiji. Preden je imel pa kdo priložnost posredovati, je gospod nadzornik skočil spet nazaj v tramvaj in ukazal: »Vozi!« Ubogi fant se je ves tresel od strahu. Navzočni smo se spogledali in se ozrli okrog, če morda ni kje v bližini kakšen tujec, ki bi bil priča tema poraznemu prizoru. V. K. nočem imeti dolgov, tako je moje načelo. — Da, da, brez dvoma imate prav. Znamka je odlična. — Prosim, prosim, nimate za kaj! — Na svidenje! In prosim račun!« Moj plavolasi prijatelj obesi slušalko;; in mi pravi: f »Si razumel?« ; »Ne popolnoma.« »Vračam avto, s katerim sva se pri-' peljala. Imel sem ga na poskušnji od; včeraj, vozil sem se včeraj in dane9 in sedaj ga vračam.« »Razumem t Zadostujejo ti 09tali, ki jih še imaš.« »Ostali? Saj jih nimam. Vsi so bili le na poskušnjo. Preizkušal sem jih dan, dva, zabaval sem se na eleganten način in nato sem jih vrnil iz kakršnega koli vzroka. In tako imam vsake tri dni nov avto. Plačam bencin in olje, pa se obrnem na drugo firmo, na drugega zastopnika in devet mesecev na leto imam najlepše avtomobile, ki si jih moreš misliti. Pozimi pa se vozim z železnico.« »Toda, ali najdeš vedno koga, ki ti jih zaupa?« »Na poskušnjo? Vedno. Podjetja in zastopništva so tako Sterilna in vsi bi radi delali kupčije. Seveda, sistem se ne sme zaplesti, kajti potem bi propadel.« Gledal me je in užival nad mojo osuplostjo, prižgal cigareto in i očitnim užitkom parkrat potegnil. »Veš, ni mi zaman ime Napoleon!« »Kalin!« »Ne, dragecl Kalin, to nisem jaz, Jaz sem — Napoleon!« Gostoljubnost Bilo je lepo nedeljo popoldne in smo se odločili, da pojdemo na iz-prehod ▼ sosednjo vas. Ko smo pa prišli sredi polja, se je kar na lepem vsula ploha dežja. Zbežali smo k najbližji hiši pod streho. Ista usoda je doletela družbo, ki je šla pred nami. Ko pridemo pod streho, kjer smo hoteli vedriti, je na lepem zakričala gospa, da jo je pes ugriznil. In res, pes jo je_ precej pogrizel po nogi. Gospa se je pa tudi tako zelo prestrašila, da ji je postalo slabo. Čez čas se je prika-zali^ na pragu gospodinja in kričala 'na nas, zakaj hodimo pod njihovo ’ streho. Začudil sem se, kako se more najti 'v takem primeru tako negostolju-■ ben človek. Radoveden sem, če ne bi >tudi ona iskala zavetja, če bi jo sredi >pota dohitela huda nevihta. ' Prisoten stiskati pri nkosti. Mož latkov, ker plačati ne-ksi, garde-itd. Kadar Monograml — entel — ažur gumbnice — gumbi — pllse fl»o in hitro Izvrši Mtatek & HUUeš LJUBU ANA. FranliSkanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del AN RENA P°0T m ifj ut *o/, •Oh, OBOO JA (ANE IJUBLJ *N* masi BOR Naš vrt i Finančni minister v skupnem domu Dvakratni ali trikratni i! pridelek na eni gredici Dobro pognojena in dobro iz- _ rabljena gredica nam da lahko j 'obliki denarja, fot ureja občutljivo večji pridelek, kakor navadno ob-j 'ravnotežje družinskega proračuna., delana gredica dvakrat tolikšne ' " '* velikosti. V tem pogledu se lahko pri naših vrtnarjih še marsičesa učimo. Oni namreč niso samo mojstri v gojenju zelenjave, temveč tudi mojstri v razporejanju raznih vrst zelenjadi. Kajpak ne moremo prav vsega, kar vidimo pri vrtnarjih, slepo po. snemati, ker se prav vse v naših domačih vrtičih ne obnese. Marsikaj nam bo pa le prav prišlo; če hočemo doseči dvakratni ali trikratni pridelek na isti gredici, moja biti kajpak zemlja že dobro pregnojena, pa še moramo sproti dodajati gnoja. Kdor na primer poseje čebulo, ne potrebuje nobene posebne gredice za luk, ker lahko posejemo semena čebule in luka na isto gredico. Sprva si sadike niso v na-; 'odkritostjo proti sebi, in sicer v za- Kakšen raj bi bilo življenje dveh ljubečih se ljudi, le bi človek Uvel od ljubezni in vode! V to harmonijo se pa vriva prozaična resničnost v In prav to ravnotežje je zelo labilno v mladih, neizkušenih zakonih. V vsakdanjem, ponavljajočem se življenju, dosežemo v vseh denarnih problemih nekakšno rutino, ki z njo rešujemo denarna vprašanja. Ta ru-■ tina ima nekaj temeljnih praktičnih pravil. Na primer: nevarno je porabiti ta mesec več denarja kakor prejšnji meseo. Izogniti se je treba velikim računom, ali pa že nekaj mesecev poprej hraniti denar zanje. Denar je treba razdeliti sorazmerno za ves mesec, tako da ne živiš ob koncu meseca že na račun druge me-seine plače. Kako te boste izognili mučnim prizorom, težkim mislim in slabi volji, v katero vas privedejo slabo rešena ali nerešena denarna vprašanja? Z poto, pozneje pa presadimo sadike luka na novo gredico. Na tej gredici smo med tem časom že trikrat pridelali krešo ali enkrat drobnjak. Pri sajenju korenja ne smemo pozabiti hkrati posejati solato za sadike in redkvico. Mlada setev zaradi tega ne bo nič trpela, pozneje pa solato in redkvico popu-kamo in presadimo tako da se sadike korenja lahko nemoteno razvijajo. Tako smo dobili spet;; prostor za novo vrsto zelenjave. Tam, kjer smo ob robu gredice v eni ali dveh vrstah posejali nizki ali srednjevisoki grah, posadimo sadike kumar. Kumare se sprva v polsenci bolje razvijajo kakor na soncu, pozneje pa grah tako obe- remo in naredimo prostor kumaodpovedati svojim željam z izgovo- JI - __________. ..................... J.. I, „ X „ Z)/"717 O 0-1 ram, da se razrastejo, Zgodnje zelje — svetlo in modro zelje in kodrasti ohrovt — preneso:: v svojem prvem razvoju sadike!! glavnate solate in berivke ali pa I sadike pese, ohrovta ali poznega., kodrastega ohrovta. Če gojite kumare v pokriti gredi, ne pozabite ob straneh posaditi eno ali dve vrsti kolerabe, ki bodo tako izpraznile svoj prostor preden se bodo kumare bolj raz-košatile in ki se glede na toploto izvrstno ujemajo s kumarami. Največ možnosti medseboinega sajenja daje glavnata solata, ki jo lahko sadimo zdaj kot glavno kulturo, zdaj kot stransko. Če je glavnata solata, ki smo jo najprej posadili, že naspol razvita, lahko vmes poseiemo redkvico. Med solato je redkev vse bolj varna pred* bolhačem, ker je tam zemlja zme.;; rom vlažna in kakor vemo, uspeva redkev v vlažni in senčnati zemlji kar najbolje. četku meseca, ko dobite vi ali vaš mož plačo ali ko dobita plačo oba z možem, človek, ki živi v udobju in ki mn ni treba gledati na vsak dinar, si ne more predstavljati, kako pereča je ureditev pravilnega proračuna za ljudi, ki so vezani na redne, toda skromne mesečne dohodke. Takoj ob začetku meseca sestavite proračun. To je težak trenutek, ko se boste morali s svinčnikom v roki odpovedati že vnaprej marsikateri tihi želji. In vendar je to nujno potrebno, če se hočete izogniti še večjim zadregam in denarnim skrbem. Pri sestavljanju proračuna naj bo človek za spremembo črnogled, ne pa optimist. Postavke za izdatke zaokrožite zmerom navzgor, da ne boste pozneje razočarani. Tisti, ki se noče o iisi/iV/vM v iz (lovo- rom, jda se bo ie kako uredilo*, si Posebno primerna zelenjadna* Nelcateri so mnenja, da naj v gospo . - -i__i____*-» rtlntTMnfA cn 7 - • , • i j • . /.. a.:i.. 1.m, ^z Jim bo moral ob koncu meseca verjetno denar kje izposoditi, ali pa živeti ob kruhu in vodi. Če boste ob začetku meseca delali proračun skupaj z možem ob proračunski knjigi — in se kajpak po proračunu tudi strogo ravnali — se boste izognili ostrim besedam in prepirom, ki nastanejo, če je treba ob koncu meseca proračun izpreminjati zvrst med polrazvito glavnato solato je cvetača, ki jo lahko nasa-j dimo na 1.20 m široki gredici v; treh vzporednih vrstah. Prav tako; kakor redkev tudi cvetačo ogroža; bolhač in prav tako kakor redkev,; jo doraščajoča solata dobro ščiti.; Ko ob koncu maja sadimo go.: moljčaste zelenove sadike, morajo; biti te sadike druga od druge vsaj; 40 cm oddaljene. Vendar preteče; več tednov dotlej, da potrebuje ze-; lena ves ta prostor zase. Prav mi-; mogrede lahko pridelamo na isti; gredici še redkev ali glavnato so-; lato, ne da bi s tem škodovali ze.; leni Med glavnato solato lahko zasadimo tudi luk, ki se potem, ko smo izkopali solato, razraste po vsej gredici. Dobro je, če gredo, kjer gojimo paradižnike, zasadimo še s kakšnim vmesnim nasadom, zlasti če je zemlja preveč pognojena z dušikom. Ta vmesni pridelek ovira pre-; naglo rast paradižnikov, ki pri bo-! hotni rasti ne obrode. Poleg sola.! te, pora in redkvice priporočajo za! to posebno kolerabe. Za redkvico vse leto ne bomo; potrebovali posebne gredice, kajti; to bi bila že kar potrata. Redkvico; lahko zmerom zasejemo ob robeh; gredic. Kdor goji beluše, bo dobil; po zasipanju ob vznožju grebenov; kaj primeren prostor za posaditev čcbulčk& Hkrati s tem načinom medsebojnega sajenja in posejan j a priporočajo še nekatere, vendar vsi niso primerni in koristni. Tudi tu Je vsako pretiravanje škodljivo, če dve zelenjavni vrsti ob nepravem času posadimo ali posejemo drugo k drugi, ali pa če izberemo rastline, ki se ne preneso dobro, smo lahko prepričani, da bosta obe slabo obrodili ali se pa uničili druga drugo. če pa znamo pravilno medsebojno saditi in sejati, in sicer na dobro urejevani in pognojeni prsti, bo naš letni pridelek dvakrat do trikrat večji od siceršnjega. To bo lepo plačilo za tisto nekaj dela s presajanjem, ki ga bomo imeli ob tem načinu gojenja zelenjave. F. G. jem mišljenju o svojem drugu; to mišljenje je nekako takšno: jaz edini vem, kako težko je življenje, koliko skrbi imam z denarjem, zatorej smem ravnati s svojim drugom kakor z velikim otrokom, ki se na te probleme itak ne razume. Na ta način nastaja v zakonu vladoželjnost, ki je nevarna v še tako mladih poganjkih. Kako neprijetno je, če mora tisti, ki ne razpolaga z denarjem, v vseh, še tako drobnih željah, popustiti svojemu zakonskemu drugu. In tako se zgodi, da ti pobarvajo sobo z barvo, ki je tvojemu možu silno povšeči, v tebi pa vzbuja grozo. Ali pa: namesto, da bi žena po moževi želji kupila za nedeljski izlet redkvice, kupi češnje, ker njej bolj teknejo. Če imate skupno gospodinjstvo, toda če vodite vi gospodarstvo, se izogibajo takšnih vladoželjnih skušnjav v dobrobit zakonski harmoniji. Nekateri ljudje imajo glede proračuna in svoje plače napačno miselnost sploh. Prepričani so, da zaslužijo 25% premalo in da potrebujejo za 25% višji življenjski standard. In ne da bi se zavedali, kako nevarno je to, prično tako živeti, kakor bi že imeli toliko plače vež. Če si prepričana, da živiš preslabo, stisni zobe in delaj, da boš zaslužila več, živi pa tako, kakor bi imel za zdaj 25% dohodkov premalo. Če boš storila tako, se boš izognila denarnim skrbem in živela s svojim možem v zadovoljnem zakonu! Saška dinjstvih, kjer zaslužita oba, mož in žena, glede na enotnost proračuna prevzame denarne zadeve en sam, pa najsi bo to že mož ali pa žena, kakor se pač med seboj dogovorita. Tudi v tej ureditvi nastanejo ne-, varnosti. Če prevzame gospodarstvo žena, mora odmeriti možu primemo vsoto denarja za njegove osebne potrebe: za cigarete, za kavarno itd. Če pa vzame v roko ves denar mož, mora odriniti vsak mesec pravšnjo vsoto ženi za obleko in za razne kozmetične malenkosti, ki jih moški v tolikšni meri ne potrebujejo. Pogosto nastanejo prav zaradi tega neljubi nesporazumi. Ženi se zdi, da mož za razne malenkosti vse preveč potroši; tistim, ki ne kade, se zde cigarete potrata. Moški, ki ima navadno samo enkrat na leto, ali celo na dve leti novo obleko, kar težko razume, kako da hoče njegova žena novo obleko vsak letni čas. Mož in žena, ki sta zaupala denar drug drugemu, bi si morala biti takoj v začetku na jasnem v nekaterih vprašanjih. Na primer: Mož naj bi razumel, da ne ^ sme ugovarjati številu oblek, ki si jih žena kupi, pač pa lahko ugovarja^ njih ceni. Ženske obleke so namreč lahko zelo poceni ali pa zelo drage, vsekako so pa še zmerom cenejše od moških. Zato bi se mož ne smel zgražati, le ima žena večkrat novo obleko, kakor on sam. Žena bi pa ne smela moževih izdatkih za ima več malenkostnih mora kot moški pogosto predvidene izdatke — robo, vstopnico za kino gre žena z možem v kakšen javen lolctd, vse plačuje mož, zato mu pri-tiče tudi več denarja za nepredvidene izdatke. Ta denar je namenjen ;tudi za drobne socialne izdatke, za-; to mora biti njegova vsota zaokrožena navzgor. V teoriji se vse to lepo sliši in ; bere, toda v praksi uresničiti, je ne-; verjetno težavno. Oba, mož in žena, ; morata imeti dovolj uvidevnosti in ; kulture, le noče tisti, ki je prevzel !blagajno, že po nekaj mesecih, hudo : grešiti. In sicer navadno grese v avo- Naša kuhinla KAJ BO TA TEDEN NA MIZI7 Četrtek: Zelenjavna juha, pražen riž, solata, palačinke iz koruzne moke.1 Zvečer : Krompirjev guljaž. Petek: Cvetačna juha, makaronova potica, solata iz rabarbre. Zvečer: Praženec, kompot. Sobota: Mornarska juha. dušena govedina, vodni cmočki. Zvečer: Ocvrte češplje. Nedelja: Domači zajec v papriki2, zabeljeni beluši, kompot. Zvečer: Liptavski fižol1, čaj. Ponedeljek: Paradižnikova juha z rižem, kolerabice, krompirjev pire. Zvečer: Lovska pečenka*, solata. Taorek: Grahova juha, zabeljeni široki rezanci, solata, kompot. Zvečer: Koruzni žganci, mleko. Sreda: Goveja juha z zdrobovimi žličniki, dušen ohrovt, krompir v kosih, solata. Zvečer: Ričet. Pojasnila: 'Palačinke iz koruzne moke: Iz 4 do 6 žlic koruzne moke, pol litra vode ali mleka, ščepca soli, 2 celih jajc in noževe konice kuhinjske sode zamesimo testo. Ko postane testo dovolj gosto, pečemo palačinke na isti način kakor iz navadne bele moke. Palačin- Dva modema klobuka, ki ja je ustvarila neka milanska modna hiša. Gornji je zelo moderen, velik klobuk, ki s svojo sestavo rdeče In črne barve učinkuje preprosto, a vendar slikovito. Spodnji klobuček je ustvarjen za mlada dekleta in je imitacija mornarčke čepice. Prikupen spomladanski model: njegova posebnost je izredno posrečena se-■tava barv in tvoriv. Originalno progar'a in visoko zaprta obleka je kakor nalašč prava podlaga k precej odprtemu spomladanskemu, odnosno poletnemu plašču. Temeljna barva obleke in plašča je ista, le proge so v živili modernih kontrastnih barvah. organe, preprečuje, da bi se v telesi nabirali nepotrbni strupi, visok pritisk krvi preneha, omotica mine in glava vas neha bloeti. Pomlajevanje s česnom so ugotovili tudi že zdravniki. Da so vzhodnjaki tako zdravi in učakajo navadno tako visoko starost, se imajo zahvaliti samo česnu, človek se samo toliko časa počuti zdravega in krepkega, dokler ima redno prebavo. Najboljše zdravilo za ne-redno prebavo in bolečine v želodcu je sok enciana, pomešan s česnom in pelinom. Težko bi dobili bolnika na želodcu, ki bi mu — seveda če se pravočasno začne zdraviti — encian in pelin ne pomagala, da bi naposled po-polnoma ozdravel. Tudi proti gripi ima narava svoje zdravilo v mešanici sokov iz preslice, terpotca, pelina in rmana. Preslica je edina rastlina, ki vsebuje zelo veliko kremenčaste kisline. Naša pljuča Pa potrebujejo prav to kislino, če hočejo ostati zdrava in odporna za razne strupe. Na tisoče in tisoče ljudi je danes samo zaradi nepravilne prehrane slabokrvnih. Takšni ljudje se zmerom počutijo slabotne, zmerom so nasajeni nezmožni pravega dela in bledi. Toda tudi proti tej bolezni ima narava svoje zanesljivo zdravilo. Takšnim ljudem najbolj pomaga špinača, korenje, kopriva in pesa. špinača vsebuje klorofil, železo, fosfor, klor, sladkor, maščobe, torej snovi, ki sestavljajo rdeča krvna telesca Znano je, da je korenje prt nekaterih narodih zelo upoštevano. Korenje pomlajuje, ureja prebavo in dela tek. Tudi za čiščenje krvi je korenje idealno zdravilo, prav tako čisti kri tudi pesa in regrat. Zelo nevaren utegne biti za marsikoga tudi prehlad. Posebno spomladi in jeseni za posledicami prehlada umre nešteto ljudi. Kdor kašlja in je na-hoden, naj si skuha na vročem mleku lapuh in ga pije (lahko ga uživa tudi z medom.) Lapuh ublaži celo kar najhujši in najtrdovratnejši kašelj. Kdor hoče biti zdrav in zdrav tudi ostati, mora od časa do časa napraviti tako imenovano očiščevalno kuro-Pomlad je najprimernejši čas zanjo-Idealen pripomoček za čiščenje krvi in telesa je kumaričin sok, ki očiščuj« polt, ugodno vpliva na delovanje pljuo, črevesja in želodca. Kumaričin sok 3« notranji in zunanji lepotni pripomoček. če si z njim umivamo obraz, i*' ginejo pege in majhni nedostatki polti« koža pa postane sveža in mladostnfl-Kumaričin sok pomlajuje, nas krepi in je hkrati tudi odlično sredstvo shujševalno kuro. Rastlinski sokovi so zgoščene naravne moči! Z njihovo pomočjo W človeštvo lahko doseglo presenetljiv uspehe .v zdravilstvu. Na svetu ni 1*" boratorija, ki bi mogel tako dovršen® pripraviti vse zdravilne snovi, kakor je to napravila mati narava v svoje«1 vsemogočnem neskončnem vrtu rož- ice namažemo z marmelado, jih zavijemo in potresemo s sladkorjem. •Domači zajec v papriki: Zajca zrežemo na kose. Kose osolimo in jih vržemo na razbeljeno mast, da se nekoliko prepražijo. Posebej pražimo na masti ali slanini sesekljano čebulo, žlico paprike, zalijemo po potrebi z juho ali vodo in dušimo v tem zajca. Ko je zajec mehak, mu pridenemo omaki kisle smetane, v kateri izžvrk-Ijamo žlico moke in vse skupaj dobro prevremo. K zajcu se dobro podajo žličniki, pražen riž ali rezanci. •Liptavski fižol: Za dve pesti kuhane fižolice pretlačimo skozi sito. Polijemo jo z oljem in nekaj kapljicami kisa. Potem dodamo dobro sesekljanih kislih kumaric, kumine, sladke paprike in po okusu kaper in sardel. Ko vse to dobro premešamo, dodamo žlico gorčice. Liptavski fižol je zelo dober, poceni in pripraven za izlete. ‘Lovska pečenka: četrt kile govedine in četrt kile svinjine zmeljemo v mesnem stroju. Pridenemo na masti prepraženo čebulo, zelen petršilj, sol, poper in eno jajce. V mleko namočimo kruhovih drobtinic, jih odcedimo in pridenemo ostali zmesi. Iz zmesi izoblikujemo podolgasto štruco, jo pre-i mažemo z beljakom in potresemo z moko. štruco pečemo v zmerno vroči pečici. Ko je pečena, odlijemo nekaj masti, pridenemo pa kisle smetane, nekaj juhe ali vode in prevremo. Pečenko zrežemo na rezine, polijemo s sokom in denemo na mizo s krompirjevo solato, žličniki in podobno. ZDRAVJE IZ RASTLINSKIH SOKOV Ljudje uživajo razna umetna zdravila za vse mogoče bolezni, ker so prepričani, da bodo tako prej ozdraveli, kakor če bi iskali pomoči pri naravi sami. Ta način je pa napačen. Edina in najkrajša pot ozdravljenja in moči je zmerom le v naravi. Narava je najboljša pomočnica bolnih in zdravih. Najboljša zdravila bi nam zmerom morala biti rastlinski sokovi. Ali slabo spite? Morda vas pogosto glava boli. ali ste pa večkrat živčni? Morda imate srčno napako, ali vas pa večkrat boli želodec? Za vse te bolezni, ki so v življenju naj pogostne jše in je vse vaše razpoloženje in dela-zmožnost odvisna od njih, najdete zdravila v naravi. če ste živčni, vzemite iz vsemogočne naravne lekarne sok sv. Janeza rože bsojal. In vendar je čutil potrebo, da bi še In še gledal v mali obrazek, ki ga je tako živo spominjal na obraz nje, ki jo je zavrgel. Da, celo pred drugimi ljudmi ni znal več skriti, kako rad je y družbi svojega sina in kako trpi, če ga nekaj dni ne vidi. Odločil se je naposled, da ga bo sprejel vsako jutro ▼ svoji delovni sobi. In da bi kar najlaže skril svoje ganotje, hkrati pa vlil otroku zaupanja, se je domislil nečesa premetenega: igračk. Velel je nakupiti veliko množino igračk, kakršnih njegov mali sinko še nikoli ni videl in ki bodo zanesljivo zaposlile njegovo otroško fantazijo in zbudile njegovo zanimanje. In tako je lepega dne velel, nal pripeljejo malčka v njegovo delovno sobo. Mihael je to pot prvič stopil * tako veliko sobano, opremljeno * modernim težkim pohištvom 1* hrastovine. Desno steno je pokrivala knjižnica, leva je bila pa prazna in samo velik družinski portret jo je krasil. Nekje v kotu — fantičku se je zdelo, da zelo daleč — je sedel tuji mož — Harry. Lord Blackenfield, skoraj zleknjen v globoki naslonjač, je otroka pazljivo, toda nevsiljivo opazoval. Na lepem je zagledal, kako se je njegov obrazek razsvetlil. Usteča so se zaokrožila v ljubezniv nasmešek in velike otroške oči so s« zableščale od veselja. Mik je bil zagledal igračke! Instinktivno je stopil korak proti njim. Najbrže je njegovo pozornost predvsem pritegnil gugalni konjiček, ki je naščeperjen stal sredi sobe. Ob njem so bile pa nakupi-čene kajpak še skrivnostne škatle raznih velikosti z neznanimi zakladi, ki jih je bilo treba šele odkriti. Ves zmeden od tolikšnih čudes je otročiček obstal'sredi sobe, nem, boječ se česa dotakniti. Tedaj se je lord Blackenfield zganil. Razkazal je svojemu sinji vse razkošje Igračk, ki jih mali hribovček še ni poznal in ki so zato še posebno dražile njegovo domišljijo. Oče je odprl škatlo in mu poka.-zal električno železnico s predori, postajo, miniaturno vasico, podvozi in nadvozi, z električnimi signali in mnogimi ljubkimi vagončkl-Vendar se otrok za to igračko nj posebno zanimal, očitno je še n* poznal. Tudi škatlica s kockami, iz katerih lahko po mili volji zgradiš donebnico ali pa Eiffelov stolp, ,nl pritegnila otrokovega zanimanja-žoga mu je bila že bolj všeč, toda ko je skočila na mizo med pisalo® potrebščine in je Mika zadel za to Iz očetovih oči karajoč pogled, & je ni več upal vreči ob tla. . Tisto kar je pa dečka na P**1 mah očaralo, je bila majhna otroška puška z gumijastim naboje«*-Mik je ni takoj videl, kakor hitiv jo je pa zagledal, jo je navdušen" vzel v roke in sprožil petelina, da je gumijasti izstrelek zletel v rdeče obarvano steno. Mik se je prisrčno zasmejal, da je njegov srebrni smeh odmeva* po veliki sobani. Fantičku se J® poznalo, da je že nekoga videl ravnati s podobnim orožjem, vsaj <*' ko se je očetu zdelo. In ni se motil. .. Mali Mihael je malone pozab'« da ni več sam v sobi. Ponosno držeč puško v rokah se je Sel .lovce • Pobral je izstrelek, ga vtaknil J cev, pomeril, izstrelil iznova in zakričal na vse grlo: »Bum! Mrtev Je!« , »Kdo je mrtev?« Je smehljaj" se vprašal lord Blackenfield. »Fly! Bum! Bum! Zares Je nir tev!« * »Kdo je pa ta Fly?« Je potrpe® Ijivo vpraševal oče. >Fly? Ali ne veste? Stati Pes " Vidite! Bum! Mrtev Je!« Dalje prihodnjih 11. učna ura Zakoni blagoglasnosli Rekli smo že, da italijanski jezik lahkotno in gladko teče, ker ima mnogo samoglasnikov in ne pozna kopičenja soglasnikov. Po drugi strani pa italijanščina tudi stika dveh zaporednih samoglasnikov ne mara in se mu ogne, kjer le more. Zato vidite v italijanskih knjigah toliko apostrofov (opuščajev) — znak, da se je končni samoglasnik umaknil pred začetnim v sledeči besedi in odstopil. Soglasniške skupine, kakršne so za nas Slovence nekaj vsakdanjega v besedah vzdramiti, vzvod, zdrsni'//, tvrdka, scvre//, strpljiv, ali za Nemce v besedah Schiiismannschait, Pfennig, Zapfchen, Ptlas/er, Pfropfen, Verplle-9Ung, so v italijanščini docela nemogoče. V. nobeni govorjeni italijanski besedi ne slišite štirih soglasnikov sku-P4j. Mnogo pa srečate besed s skupinami treh, še več pa seveda dveh soglasnikov, toda samo takšnih, ki njih izgovarjava ne le ni težavna, ampak je celo blagoglasna. Oglejmo si te skupine! a) Skupine z dvema soglasnikoma : Blor/a (glorja) f Pre/e (prete) m Padre m trattoria (trattori-a) f frutta f Bridare otle/a (atleta) m in f olto »rte f lampada (lam...) f canto m mere ato m Biorb/do (mor...) 2. slava duhovnik oče restavracija sadje kričati atlet(ka) visok umetnost svetilka pesem, petje trg mehak upanje postaja omedleti samosilnik (-ca) tremi s o - blesk cesta, pot desnica levica netopir neutrudljiv jasen pogled r&gBs&ssi V BESEDI IM .. V 3. sPera;iza (speranca) f stazione (stacjone) f sven/re (zvenire) despo/a (despota) m in f b) Skupine s glasniki: 1. splendore m strada f destra (destra) f s/nistru f pipistiello (...strello) m 2. instancabile (...ka...) perspicacia (...kača) f 3. altro drugi sempre (sempre) zmerom, vedno ineredihile (inkredi- neverjeten bile) implacabi/e (...kabile) neizprosen 45. Kakšne soglasniške tvorbe pozna torej italijanščina? Tehle šest: a) 1. soglasnik + I (r) 2. /, m, n, r + soglasnik 3. s + soglasnik (—s impura) b) 1. s impura + I (r) 2. n (r) + s impura 3. /, m, n + soglasnik + I (r) Druge soglasniške skupine (razen podvojitev seveda) boste v italijanščini težko našli. Tujke so kajpak izvzete, n. pr. la pneumatica (pneu-matika) pnevmatika Navedene soglasniške skupine smo vam našteli samo zato, ker smo vam hoteli nazorno ilustrirati načelo, da Pozna italijanščina samo takšne soglasniške tvorbe, ki pri govorjenju ne delajo težav. Na pamet se Jih ni treba učiti, ker bi si Po nepotrebnem bremenili spomin. Pač pa si. boste kakor po navadi izpisali besede, ki smo vam jih na-Vedli za zgled, in se jih naučili; to yam bo nazorneje predočilo zakone jtalijanske soglasniške harmonije kakor še tako učeno, a suhoparno slovaško pravilo. L' eroine, gl’ ingegneri Zgoraj smo napisali, da italijanščina tudi dveh samoglasnikov skupaj mara. Edninske oblike spolnika £am to posebno nazorno dokazujejo: 'or/a (namesto la n ria), un'eroina lero-ina, junakinja; namesto una eroina). Množinske oblike spolnika ?e Po pravilu ne apostrofirajo; torej .? eroine (junakinje), gii ingegneri indženjeri, inženirji). 46. Šolske slovnice uče, da se kot .zjema od gornjega pravila tudi mno-*>nske oblike spolnika smejo (ne r? morajo!) apostrofirati, kadar 1 sicer trčila skupaj dva enaka samoglasnika, t. j. dva e ali pa dva i. *°fej po eni strani le arie in gli bietti (ob/e///, predmeti) — po drugi strani pa 1‘eroine in gl'ingegneri. Za-»nivo je, da je nekakšna izjema f*e> /Z um, tauKii doe duccfd Pripomba: Semkaj pa ne spada la moglie (molje) žena, soproga, ker njen -j- ne sodi h končnici -ie, ampak je vrinjen samo zato, da se gl more izgovoriti »lj«. Množina dobi torej po osnovnem pravilu končnico -i, vrinjeni -i pa pri tem odpade, ker ni več potreben: la moglie — le mogli. Moški samostalniki na -a Glavno pravilo o tvorbi množine, navedeno v 6. učni uri in ponovljeno v uvodu tega poglavja, je docela jasno: razen samostalnikov ženskega spola na -a imajo v s i samostalniki množinsko končnico -i; torej tudi moški samostalniki na -a. Ne zdi se nam odveč, to še posebej podčrtati zdaj, ko si podrobneje ogledujemo posebnosti italijanske množine. V slovenščini je namreč stvar manj stroga: po Breznikovi slovnici so »slugi«, »oprodi«, »vojvodi« prav tako pravilni kakor »sluge«, »oprode«, »vojvode«. V italijanščini je pri moških samostalnikih na -a množina pravilna edino na -i. Torej: il papa papež — i papi il proleta (profeta) prerok — i pto-leti il poeta (po-eta) pesnik — i poeti il tema (tema) naloga — # terni il dogma dogma — i dogmi il dramma drama — i drarnmi Med nekakšne izjeme glede tvorbe množine spadajo tudi samostalniki na -co, -go; na -cio, -scio, -gio, glio in na -io. O njih pozneje. * Danes si moramo ogledati še eno poglavje, delno nam sicer že znano: Kako se predlogi spoje s spolnikom Pojasnila 11, lo, 1’ so moški edninski spol-niki. 11 stoji pred soglasnikom, lo pred z in pred nečistim s, t. j. takšnim, ki mu sledi soglasnik, 1’ pa pred samoglasnikom. / in gli sta moška množinska spolnika: i pred soglasniki, gli pred z, nečistim s in pred samoglasniki. — La in T sta ženska edninska spolnika: la pred soglasniki, 1’ pred samoglasniki. V množini: le. Pripomba. Opazili ste, da to pot nismo rabili besede »samostalnik«. Zdaj, ko že poznate kopico italijan- skih stavkov, veste, da spolnik ne stoji samo pred samostalnikom, ampak lahko tudi pred pridevnikom, zaimkom, prislovom itd. Za pravilno rabo spolnika ni važno, s katero črko se začne baš njegov samostalnik; važno je, kako se začne beseda, ki stoji neposredno pred spolnikom. Ce bi »najpozabljivejši upravnik« dobesedno prevedli v italijanščino, bi rekli il piu smemorato ammi-nistratore (il pju zmemorato ammini-stratore) — čeprav bi tik pred besedo amministratore moral stati spolnik T, tik pred smemorato pa lo. il lo la 1’ i gli le di del dello (dello) della (della) deli' (deli) dei (dei) degli (delji) delle (delle) a al allo (allo) alla (alia) ali' (ali) ai (aj) agli (alji) alle (alle) da dal dallo (dallo) dalla (dalla) dali (dali) dai (daj) dagli (dalji) dalle (dalle) in nel nello (nello) nella (nella) nejl' (nell) nei (nej) negli (nelji) nelle (nelle) su «l!l sullo (sullo) sulla (sulla) suir (suil) sui (suj) sugli (sulji) sulle (suhe) con col (kol) con Io (kon lo) con la (kon la) con 1 (kon 1...) coi (koj) con gli (kon 1 ji) con le (kon le) Isto, kar velja zastran rabe spolnika, velja tudi zastran rabe s spolnikom spojenega predloga. Torej n. pr. lo z/o, allo zio; la citta, nella citta; larticolo, degli articoli, itd. Predlog con se navadno ne^ spoji s spolnikom. V rabi sta samo spoja col in coi Slovenski prevodi gornjih predlogov so tako različni, da bomo za zdaj navedli samo njih osnovni pomen: di = od; a ^ k, ob; da ~ pri; in — v; su — na, nad; con =“ s, z; per = za, preko. 12. učna ura Stavek 51. Italijanski stavek, glavni in odvisni, je navadno tako zgrajen, da sledi osebku takoj celotni glagol, za njim pa dopolnila. Slovencu torej italijanski stavek na splošno ne bo preglavic delal, ker imamo v našem jeziku podoben besedni red. Nekaj zgledov: Sono un uomo allegro (uomo, izg. uomo) Sem en človek vesel Sono stato sempre un uomo allegro Sem bil vedno en človek vesel Voglio essere un uomo allegro (voglio, izg. voljo) HLČem biti en človek vesel Dice che io sono un uomo allegro Pravi, da jaz sem en človek vesel Prevajali smo dobesedno, da si laže ustvarite sliko, kako Italijan stavek oblikuje. Da pridevnik navadno ne stoji pred italijanskim samostalnikom, ampak za njim, veste že iz točke 24. (6. učna ura) in iz današnje Storielle. Nepravilni glagoli V 9. učni uri smo vas pripravili na to, da se boste morali z glagolom izdatno ukvarjati, če boste hoteli italijanščino obvladati. Brez glagola se v nobenem jeziku ne dado misli izraziti, z drugimi besedami, brez njega ni moči ne pisati ne govoriti. Ne mislimo vam po nepotrebnem otežkočati učenja, zato puščamo čase ii' naklone za zdaj še ob strani. Hoteli bi vam za začetek čim bolj pomnožiti besedišče vsakdanje govorice; to se nam zdi dosti smotrnejše, pa tudi lažje za učenca, kakor pa, če bi najprej en sam glagol obdelali v vseh časih in naklonih, druge, prav tako potrebne glagole pa zanemarili. Po tem načelu si bomo danes ogledali sedanjik šestih prepotrebnih glagolov iz vsakdanjega življenja. Samo prva dva vas bosta veljala nekaj truda; oblike ostalih štirih se vam bodo namreč že na prvi pogled zdele nekam znane. 52. Sedanjik nepravilnih glagolov andare (iti) in venire (priti). ANDARE VENIRE vado ali vo (vo)vengo (vengo) vai (vaj) vieni (vjeni) v a vi ene (vjene) andiamo veniamo (venjamo) andate venite (venite) vanno vengono (vengono) Pazi! Pri glagolu venire je nagla-šeni e zmerom širok (e), nenaglašeni pa ozek. Dobro je, če si pri vsakem glagolu takoj zapomnite tudi pretekli deležnik, ker se z njim tvorijo vsi sestavljeni časi: andato — šel; venuto = prišel. Pri tej priložnosti se lahko mimogrede naučimo preteklih deležnikov tudi vseh tistih glagolov, katerih spregatev nam je že znana iz 9. učne ure: parlare — parlato govoril; pensare — pensato mislil; cercare — cercato iskal; lasciare (lašare) — lasciato pustil; itd. Vsi glagoli na -ure dobe torej končnico -ato (-ato). temere — temuto bal [se]; credere (kredere) — creduto (kreduto) verjel. partire — partito odpotoval; dor-mire — dormito spal. intendere (intendere) — inteso (in-teso) razumel; prendere (prendere) — prešo (prešo) vzel. ■ Še oba pomožnika: avere — avu/o imel; essere — stato bil. 53. Sedanjik nepravilnih glagolov sapere (sapere) vedeti; /are narediti, storiti; dare dati; s tare biti, stati, ostati, stanovati. SAPERE so (so) sai (saj) sa sappiamo sapete s anno FARE lo (laccio, Io, faččo) lai (faj) la lacciamo (faččamo) late lan no Pretekla deležnika: sapu/o (saputo) = vedel; latto = storil, naredil. DARE STARE do (do) sto (sto) dai (daj) stai (staj) da sta diamo (djamo) stiamo (stjamo) date state danno stanno Pretekla deležnika: dalo — dal; stalo = bil, stal, ostal, stanoval. Ali ste uganili, zakaj so vam se-danjiške oblike gornjih štirih glagolov tako znane? Ker vas spominjajo na starega znanca še iz 4. učne ure — na pomožnik avere. La pratica val piu che la gramma-tica (la pratika val pju kella gram-matika), pravi italijanski rek. Praksa je več vredna ko slovnica. Res je; po tem načelu skušamo tudi mi zgraditi pričujoči tečaj. Toda docela brez slovnice ne gre, In prav v zadnjih štirih učnih urah je je bilo dobršen obrok. Naučite se dobro današnjih dveh lekcij in ponovite zlasti 9. učno uro, prihodnji teden boste pa za prestani tr^J dobili plačilo: pomagali vam bomo namreč celotno znanje prebaviti z načrtno ponovitvijo vse dosedanja učne snovi. * UGANKE 4. Okrogla zgradba; predlog. 5. Kavelj ali drog; moško ime; kratica na listinah. 6. Utežna enota; gora v Ju- * ZVEZDA ... celina .. ptič A — A------- A A A A — A------- — A------A — A----------—A KRIŽANKA .. zavratnica .. semitska boginja neba .. slavna holandska dežela (čipke) .. japonski plemič .. žensko ime Vodoravno: 1. Starosta; 2. Pokriva večino zemeljske površine; mesto in jezero v Rusiji. 3. Predlog; števnik; dandanes zelo oblegan obrtnik, 4. Predlog; zbodljaj; soglasnika iz besede Nace. 5. Geometričen lik; kazalni zaimek, tudi leseni drogovi v kmetski hiši -za sušenje. 6. Zemljepisna okrajšava za vzhod; osebni zaimek; predlog ali medmet; osebni zaimek; latinski znak ŽICA OKROG EKVATORJA Predstavljajmo si zemljo kot popolnoma pravilno in gladko kroglo. Okrog ekvatorja smo položili žico, ki seveda meri 40.000 km. (Meter je namreč štirideset milijonti del zemeljskega obsega.) Za koliko metrov ali kilometrov, sodite. bi se naša žica podaljšala, če bi jo napeli okrog zemlje na izolatorjih, ki so deset centimetrov visoko od tal, ali drugače rečeno, če bi žico dvignili enakomerno za deset centimetrov visoko od zemeljske površine okrog in okrog ekvatorja? * SKUPEN DOPUST Neka firma ima dva trgovska potnika. Eden je redno tri tedne na potovanju, drugi pa dva tedna. Po vsaki končani turi dobita vedno po dva dni dopusta, čez koliko časa bosta oba potnika preživela en dan odmora istočasno skupaj, če nastopita prvo potovanje hkratu 1. januarja? Rešitve ugank iz prejšnje številke Križanka: vodoravno po vrsti ^ 1. metan, ambra. 2. ogenj, Domen. 3. lih, za 500. 7. Barva; rjovenje. 8. Dva samoglasnika; maščoba; domača žival (brez druge črke). 9. Trije enaki soglasniki; doba (latinsko); štiri sto v rimskih znakih. 10. Drugače, sicer (tujka, da se naznači drugo, navadno pravilno ime); vrtna roža, ki ji tudi ne-bina pravimo. 11. Nepoznan, pod tujim imenom. Navpično: 1. Gorska skupina na švi-carsko-italijanski meji z drugim najvišjim vrhom v Alpah (4638 m). 2. Obrtnik; iz njih se krmi živina; 3. Kratica v notah; odlična ženska ali imenitna šahovska figura; sorodnik, 4. Velikan; alkoholna pijača; drog ali okrajšan veznik. 5. Pregled ali časopis (francosko); z njim love živali. 6. Medmet; obzor; utežna enota. 7. Pisan gozdni ptič (4 sklon); igralne kvarte, tudi športni prvaki. 9. Sovjetski gospodarski sistem (1921.—24.); rešeto, reta; časovna ali prometna kratica. 10. Pooblaščenec, ki navadno opravlja za druge trgovske posle; vsebina, str-žen. votek. 11. prigodek postranska stvar (tujka). Erik. bo. 4. energija, ed. 5. Kartago, ♦ ura. 6. ad, o. om. 7. jon, Uranija * 8. ar, aboniran. 9. vo. mrzi. ari. 10. ozeba, mutec 11. raven, Atika. Kvadrat: 1. jagoda. 2. hudoba, 3. poroka. 4. venček, 5. Gorkij, 6. gradič. Zlogovnica: 1. krilo, 2. razpol 3. ponos. 4. Ezav, 5. žrebe, 6. izlet. 7. ne-žika 8. Trinidad 9 rudar, 10. pored-než, 11. efendi, 12. život, 13. prošnja. Izpolniinica: Pravica oči kolje. Krčmarjeva zabava: V začetku je imel v enem sodu 110 litrov vina, v drugem pa 50 litrov. ? Dvo. in štirinožci: Takole se sklepa: X število glav je hkrati število živali; če* bi bile samo kokoši v kletki, bi dalo» 70 (35X2) nog, to je 24 manj kot jej vseh nog. Zdaj se vpraša, koliko ko-* koši je treba nadomestiti s kunci, da • dobimo ta presežek 24 nog. Ravno po- J lovico, torej 12 kuncev je in 23 ko- { koši. Težko inženirsko vprašanje: črv je potreboval samo sedem dni, da se je prežrl od prve do zadnje strani. Ko je namreč pregrizel prvo platnico, je zadel ob zadnjo stran prvega zvezka. Do prve strani dela je prišel šele po četrtem dnevu. Pri tretjem zvezku pa sledi za platnico takoj zadnja stran. Za naše vprašanje je moral preluknjati samo dvoje platnic in en cel zvezek. Prosimo plačajte naročninol Hvala! KRIŽANKA lijskih Alpah. 7. Zensko ime; država v Zapadni Indiji. 8. Domača žival; } turški uradnik. 9. Glasbena skladba; t ploščinska mera. t Navpično: 1. Grški filozof (470. dot 399. pr. Kr.), ki je učil, da je neved-j nost največja moralna napaka; fizikalna enota ali kratica na koncu pisem. 2. Mlad človek; junak Gotovčeve opere. 3. Konica; jermanec ali sko-rocelj (rastlina). 4. Predlog; cev. 5. Začetnici velikega ruskega pesnika (1799.—1837., Jevgenij Onjegin); nova i (grško); arabski konj. 6. Znamenito} špansko mesto Kalifov; italijanski* Vodoravno: 1. Pomožni glagol; rud- | Predlog. 7. Lepa afriška rastlina, ki ji* nik v Bosni. 2. Moško ime; drobna j pravimo tudi lopatika; žensko ime.} meta. 3. Tam smo dobili ime; okop. ' 8. Raj; čistost. 9. Inicialki našega do-J m ROBINZON na samotnem otoku § Št. 21. Napeti doživljaji lenjskega pripovednika (1844.—81.);* tržar ali tudi žebelj brez glavice, kot* mu Kroparji pravijo. ♦ Zbudilo ga je prekrasno jutro. Robinzon se je vesel podal na pot. Kmalu je zavil z brega v gozd, da bi si poiskal užitnih rastlinic. Poskusil je ta ali oni jagodam podobni sadež, toda nobenega ni pojedel, temveč je vsakega spet iz- pljunil. Vseeno je pa nabral v svojo torbico gomolje neke rastline. Pozneje se je izkazalo, da je bil to nekakšen krompir. Previdno je koračil dalje in vohal za vsakim grmom novo nevarnost. Pri slehernem šumu se je Št. 22. Prvi lovski plen zdrznil in prijel za sekiro, ki jo 3e imel zataknjeno za pasom. Naposled je prispel do čistega studenca. Vrgel se je v travo, vzel iz torbice svoje jedi in hotel zaJ; trkovati, kar je zaslišal šum, ki ga ni bilo mogoče napak razlaga11. šum je povzročala lahna hoja nekih živali, podobnih jelenom. To so bile lame. Bližale so se naravnost drevesu, za katerim je stal Robinzon. Zadržujoč dih je čakal, kdaj se bo kakšna izmed živali približala studencu in jela piti; njegova roka se je dotipala sekire za pasom. Vedel je, da bi en sam neprev*" den gib pognal v beg vso čred o-Tedaj je pa že padla sekira in e'1** izmed živali je obležala mrtva 00 studencu. Št. 23. Robinzon pogreša ognja »če bi jo mogel dobiti vsaj živo,« je mislil Robinzon, vračajoč se s svojim plenom domov. Vseeno se je pa že veselil okusne pečenke, ki ga je čakala. Ob misli nanjo se mu je kar zameglilo. Kot otrok je imel Robinzon zajčke, zato mu ni bilo težko, poteg- niti kožo z mrtve živali. Mislil je, da mu bo ta koža pozimi še prav prišla. Ni še namreč vedel, da v tropskih krajih ni zime, pač pa samo stalno deževje, ki traja tudi več mesecev. Zdaj je bil tako spreten, da mu je bila malenkost, iz vej in oklest- Šf. 24. Moraš si znati pomagati kov pripraviti raženj, na katereb* je nataknil pečenko. Tedaj je Pa spoznal, da mu manjka glavneg*’ namreč ognja! Spomnil se je, je nekoč bral o divjakih, ki so zn^T li zanetiti ogenj, tako da so tt*| les ob les. Poskusil je, toda ni s mu posrečilo. Robinzonova lakota po mesu je pa postajala vse večja, in ker si ni znal drugače pomagati, se je moral odločiti, da bo meso pojedel surovo. Bral je o Tatarih, ki so mehčali meso tako, da so ga po- lagali pod sedla svojih konj in ga nato z jahanjem omehčali. On pa ni imel ne konja ne sedla. Zato je pa vzel dva gladka kamna, položil med njiju meso in udrihal po kamnih tako dolgo s svo- Št. 25. Strela udari jo sekiro, dokler se nista Kmalu se je meso omehčalo in jg je imel Robinzon dobre zobe, se J® veseljem spravil nad južino, ki® je pomenila pravo gostijo, ker J bil že tako dolgo brez mesa. Drugo jutro je zbudil Robinzona nenavaden šum. Videl je, da je jelo deževati, in sicer prav pošteno liti v curkih. Potrpežljivo je sedel k vhodu votline in strmel v divjanje narave; zdaj pa zdaj je prerezal ne- bo blisk, ki mu je sledil zamolkel grom. Hrušč in trušč je postajal tako strašen, da se je zdaj pa zdaj ustrašil, da se obok votline zruši. Po izredno močnem tresku je pa nenadno postalo vse tiho. Sproščeno se je Robinzon oao?*^ nil in si upal pogledati iz votn Videl je, da je bila strela u.Ja^o v suho drevo, rastoče nad trdnjavo, in da je zdaj drevo » relo kakor povesmo slame. , Dalje p/ihodn< 14. nadaljevanje Počakal je pri vežnih vratih, dokler ni zamrl njen korak. Potlej se je spet vrnil k prestrašenim ftiožem. »Aretirali jo bodo,« je godrnjal Blackham. »Ni mogoče. Morda zato, ker je. obiskala neko prijateljico? Brent Predobro ve, kaj sme storiti. Do-y°*J, ste že izkušeni, Blacklram, in lahko bi že vedeli, kakšni so pred-« ‘ -?.ai vendar veste, da zakon sam ščiti zločince. Zato jih pa leta muko okrog. Blackham in Rogers, vidva kar sedita tja, dokler se ne vmem.« Odšel je iz sobe. Tovarišema je v tesnobnem vzdušju zastal dih... Ko se je Maščevalec vrnil, je kremi naravnost k veliki stoječi uri o.O vratih. Snel je nihalo in ga prislonil k steni, potlej je pa stopil v omaro ure in zaprl steklena vrata ^ seboj. v fjjhbnitno; prav udobno!« je vzkliknil, ko je spet zlezel ven. je zapel hišni zvonec in Timov preplašeni obraz se je prikazal med vrati. »Policija!« je hripavo javil. »Upajmo, da je samo eden! Ne uti, naj le še počaka kakšno mi-hutico.« v Maščevalec je zaprl vrata in ogovoru oba razburjena moža: »Bržčas je Brent. Da se mi nobeden ne bo branil! Razumela? vse drugo bom uredil sam!« . Po teh besedah je zlezel v tre-ouh stoječe ure in zaprl vrata za seboj. Minevala je neskončno dolga minuta. Rogers si je otiral potne sra-s čela. Tedaj je zvonec zapel orugič in koj nato tretjič... Napoved je Tim le odklenil — in na Prk& je stopil Brent, oblečen v svetal površnik in pokrit s trdim klobukom. ' . »Dober večer, Mr. Bright! Dovo-11 te vendar, da vstopim!« . »Kdor hoče h gospodu, mora...« Je jecljal Tim »Dogovorjena sva. Gospod Black-nam me že željno pričakuje,« se le rogal Brent. Stopil je naravnost k vratom jedilnice in pokukal noter. Ker tam hi nikogar bilo, je krenil k drugim vratom in vstopil. Blackham in Bogers sta sedela za majhno mi-mco, navidezno zatopljena v pogo. PogIed*da^Ci Blackham dvignil »Ali me poznate?« je priliznjeno vprašal Brent. . »Nikoli vas še nisem videl,« ga Je nahrulil Blackham. »Da boste vedeli: policijski nadzornik sem in v žepu imam zapor-ho povelje za vas. Zato...« Blackham je nenadejano planil Pokonci, toda že v tistem trenutku Jb imel Brent pištolo v roki in Jo mirno nameril nanj. Blackham Je Prestrašeno odskočil in zapičil svoj Pogled v veliko stoječo uro. Tedaj J.e videl kako so se jela vrata počasi odpirati. Pridržal je dih. »Nikar- ne delajte neumnosti!« je zaklical Brent. »Roke kvišku in ?ar lepo sem stopite! Hiša je ob. goljena. Samo pokvarite si lahko Kaj, če se upirate!« > ^er se je Blackham obotavljal, Je vzel Brent pipo iz žepa in si jo vtaknil v zobe. V tistem trenutku J® Maščevalec skočil vmes Niti sekundo ni trajalo, pa je že stal Brentu za hrbtom. S svojo roko J.e Pritisnil blazino na obraz. °um! Pištola se je sprožila, ko je Brent padel vznak. Svoje delo je opravil Maščevalec < bliskovito naglico. Zagrabil je Jstolo in razbil žarnico, stekel v svit0 ln se vhhH s starim domačim ^hjičem in ovratno ruto. »Zaprite vrata pri uri!« je šep-J*- »Potlej pa brž z Rogersom v SQ®ednj0 sobo!« VrHbogaIa sta in izginila skozi suS v temo. Maščevalec je pa 6«el Brentu plašč in suknjič ln ti«^ ovratnik in ovratnico. Po-itfrf1'1 ie brž oblekel stari suknjič ruh?Uc. d-° nosu visoko ovil ovratno bii črepinjo žarnice se je opras-tti po roki in z lastno krvjo na-af Brenta po vsem obrazu. Ko »n*, Je lase zmrščil, policijskega znatj°mxka pač ni bil° več spo" ),y tistem trenutku je pa že. ne-tih ??cel razbijati po vežnih vračat Mas6evalec je po tihem pokli-kw ma in mu ukazal, naj od-.ene vrata. V temi si je snel krin--P. se oblekel v Brentov plašč in KRIMINALNI ROMAN L si „ uoit‘Kei v tirentov piasč ln je „v!haJ ovratnik. V žepu plašča staknil lisice, in jih brž natak-odhi,)'6-1? na roke- Dva moža sta form*1 ia vrata- Prvi je bil v unl. *> drugi v civilu. ^Ali ga imate, nadzornik?« lin* toda skoraj bi bil on me; Pasn»5!^Maš^valec je imenitno 11 brentov gias.« »Moral sem slini ^ udariti, da je omedlel, mi-Pa. da bo kmalu opomo- gel. Odnesita ga in pazita nanj. Sam bom medtem še slugo zaslišal. Prebrisanec mi je razbil luč.« Pramen svetlobe iz žepne svetih ke je padel na okrvavljeno lice, na razmrščene lase in na pisano ovratno ruto. »Tega ste pa dobro ustrojili, nadzornik,« je menil stražmojster. »Zdi se ko mrlič. Za noge ga primi, Arthur!« * Anni je stala zunaj pod nadzorstvom civilnega policijskega uradnika. Prijeli so jo bili in zasliševali, toda črhnila ni ničesar drugega kakor to, da je hotela obiskati neko prijateljico. Ko je stala tam v temačni ulici, je zdajci zaslišala strel v hiši — in ko je zdaj zagledala, da nekoga neso proti policijskemu avtomobilu, ji je zle-denela vsa kri v žilah. »Dobili smo tička,« je ponosno menil stražmojster. »Odpeljati ga bo treba; Brent pride pozneje za nami.« »In kaj naj počnem z dekletom?« »Saj ste že popoldne slišali Brenta, da jo naj zadržimo samo dotlej, dokler ne bo starega aretiral. Kar izpustimo jo, saj lahko to ptičico vsak hip spet ujamemo.« Uboga Anni od strahu ni mogla izdaviti niti besede. Nekaj v Ma-ščevalčevih načrtih se je moralo ponesrečiti... Bog ve, ali so zdaj dobili očeta ali Maščevalca? »Ali ga lahko vidim?« je milo prosila. »Nikar! Zgrozili se boste. Najpametneje je, če jo mahnete domov.« »Ne grem, preden ga nisem videla,« je odločno vztrajala Anni. Naposled so ji vendarle dovolili, da je pogledala v avtomobil. Nezavestni mož je ležal ko kup nesreče v kotu na sedežu. Glava mu je visela vznak. »Oče!« je kriknila. Zdajci ji je pa poskočilo srce. Saj to vendar ni oče! Edino Maščevalec je lahko, kajti Tim in Rogers prav gotovo nista. Sklonila se je niže, a v temi ni mogla ničesar natanko spoznati. Vsa preplašena in živčna zaradi negotovosti se je obrnila in se opotekla na cestni hodnik. Prijazni stražmojster jo je podprl. »Nikar se ne bojte, gospodična, saj ni hudo ranjen. Močna omedlevica, drugega nič! Ali vam lahko sicer kaj pomagam?« Odkimala je v zahvalo in s tresočim se korakom odšla v temo. 20. POGLAVJE Ko se je Anni vrnila domov, je takoj teiefonično klicala očeta, toda nihče se ji ni oglasil. Tudi čez nekaj minut je bil njen drugi poskus brez uspeha. Vdala se je prepričanju, da je bil Maščevalec are- tiran. Toda kaj se je potlej zgodilo z njenim očetom in z Rogersom? Zakaj tudi njiju niso odpeljali z avtomobilom? Skoraj vso noč je prebdela, in ko je drugo jutro šla k Reynoldsu na delo, je bila bleda in utrujena. Slikar je takoj opazil, da nekaj z njo ni v redu in ji je jel prigovarjati, naj se vrne domov in se odpočije. Dekle je odklonila. »Ne, hvala. Nič mi ni. Samo slabo sem spala — in to je že vse.« Reynolds ji pa ni verjel. »Nekaj vas muči, to kar vidim, Anni!« »Ostro oko imate. Res je. Nekaj strašnega se je zgodilo snoči.« »Kaj pa? Povejte vendar, Anni?« »Obvestili so me, da je moj oče hudo bolan. Ko sem ga pa obiskala, sem ugotovila, da je bilo vse skup potegavščina. Policijska zvijača... Stražniki so mi sledili in vdrli v hišo mojega očeta.« »Ali so vam očeta aretirali?« »Njega menda ne. Natanko pa ne vem. Nekdo je bil pri njem; • DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO! neki prijatelj... Ta me je prisilil, da sem takoj spet odšla, toda zunaj me je ujela policija, čez nekaj časa sem videla, da so nekoga prinesli iz hiše in ga vrgli v avto.« »Prav prinesli so ga?« je začudeno vprašal slikar. »Da, bil je nezavesten. Mislim, da se je notri v hiši z Brentom boril. Toda tisti človek prav gotovo ni bil moj oče, saj sem si ga ogledala.« »Če prav mislim, se vam zdi, da je tisti skrivnostni prijatelj postal žrtev?« »Da. Ne morem si misliti, da bi bil kdo drugi.« »Ali ga niste videli, ali se pa niste mogli do dobrega prepričati?« »Ne tako ne drugače; nekaj drugega mi je branilo, da bi ga spoznala,« se je ognila Anni vprašanju, ker ni hotela slikarju priznati, da bi Maščevalca brez krinke itak ne mogla spoznati. »Ali mar ta vaš prijatelj ni časti vreden človek, Anni?« Odgovor na. to vprašanje je bil za Anni muka. Kaj pa je sploh ve- dela o Maščevalcu... Bržčas je bil to, kar po navadi imenujejo hudodelca — in vendar je bilo toliko skrivnostnega okoli njega. »Natanko ne vem,« je naposled zajecljala. »Zame je bil zmerom dober in prijazen, vem pa tudi to, da ga je policija iskala. In zdaj so ga prijeli... Od doma sem bila takoj teiefonično klicala očeta, pa se nihče ni oglasil. Zdaj ne vem, ali se je očetu posrečilo, da je zbežal, ali so ga pa pozneje aretirali.« »Zdaj bi seveda radi vedeli kaj natančnejšega o tem?« »I kajpak!« »No, to bova kar brž izvedela. Poklical bom nadzornika Brenta; saj sva stara znanca, če se mu je posrečil dober lov, se bo kaj rad pohvalil.« Ko je Reynolds že nekaj minut z angelsko potrpežljivostjo vrtel številke na telefonskem aparatu, je naposled vendarle dobil zvezo z Brentom. Anni je vlekla ves pogovor na ušesa, vendar si ni mogla ustvariti jasne slike Naposled je Reynolds obesil slušalko. »Ali so ga aretirali?« »Po telefonu mi ni hotel ničesar povedati. Zdelo se mi je pa, da je na moč razburjen in slabe volje. Dobro poznam Brenta; fanta ne spravi kmalu kaj s tira. Obljubil mi je, da se bo še dopoldne oglasil.« »Kaj, sem bo prišel?« je vsa zbegana vprašala Anni. »Da, obljubil je.« »Nič kaj rada se ne bi sešla z njim.« »Zakaj pa ne?« je muzaje se vprašal Reynolds. »Prav nerodno bi mi bilo. Saj veste, včeraj me je potegnil in dobro ve, da sem šla na limanice. No, in če je moj oče zdaj pobegnil, utegne...« »Kaj le utegne storiti?« »Kako mu naj stopim naproti?« »Ni vam treba. Saj menda sprevidite, da se vam ga ni treba bati — in tudi sicer vam ne more nič storiti, če obiščete očeta, pač ne boste policije vprašali za dovoljenje. Prej bi moralo biti Brentu nerodno, ker vas je tako grdo potegnil. Po mojem to ni bila poštena igra. Res je, da mi smrtniki hudo težko razumemo razne policijske metode, toda kaj hočemo. No, če zdaj pride, lahko ostanete ali pa odidete v kuhinjo; kakor vam bo všeč.« »Preljubeznivi ste z menoj!« »Zdaj se pa lotiva dela!« Narekoval ji je celo uro novo poglavje, vendar ni bil nič tako zbran, kakor po navadi. Kar na lepem je začel po listku papirja risati kroge in Anni je morala dolgo čakati na nadaljevanje nareka. še preden je utegnil svoje misli zliti v besede, je prišel Tonny javit nadzornika Brenta. Naše zdravje O SLABOKRVNOSTI Moderna medicina ne pozna te bolezni Narodno zdravstvo ima svoje izrazoslovje in svoje diagnoze. Kolikor manj ve narod o sebi in svojem zdravju, toliko skromnejša je negova zdravstvena terminologija, toliko enoličnej-še so njegove diagnoze bolezni. Z nazivi »prehlad«, »slabokrvnost« in »revmatizem« in nekaj podobnimi izrazi obseže stotera najrazličnejša obolenja, ki tarejo narodovo zdravje. Kaj pravi k temu zdravniška veda? Znanost narodne izraze in narodne pojme proučuje; sprejme jih v svojo govorico, ali jih pa zavrže, ce ne govore resnico. Modema medicina je pojem slabokrvnosti dobro proučila. Spoznala je. da je »slabokrvnost« le diagnoza za površno oko, za oko, ki ne išče globine vzroka. Za njo je pojem »slabokrvnosti« mnogosmlseln in nedoločen. Postal ji je odveč. Kdaj je človek po narodovem nazi-ranju slabokrven? Predvsem, če je blede polti in slaboten. Tudi mozoljav človek je za narod slabokrven. Zdravniška znanost pozna dandanes lui precej^ dobro. Znana ji je vloga, ki jo igra v človeškem organizmu. Kri, ki io žene srce po žilah, napaja in hrani brez števila najrazličnejših celic, ki zgrajajo naše organe. Kri je povsod; v prstu na nogi, v želodcu, v možganih. Povsod. Po krvi se vsi deli organizma povežejo med seboj v gospodarsko in življenjsko enoto. Po krvi obveščajo organi drug drugega o njihovem razpoloženju. V kri izločajo celice svoje sokove življenja in iz krvi jemljejo druge nazaj. V zdravju so ti sokovi takšni, v bolezni pa onakšni. Vsaka bolezen spremeni kri, ena močneje, druga slabeje. Ena poškoduje rdeča krvna telesa, druga bela, tretja oboja, črv na prstu, glistavost, malarija, vsaka da krvi svoj pečat. Nekatere bolezni dajo krvi tolikšni pečat, da neveščak odkriva po bledi polti bolezen »slabokrvnost«. To so pred vsem tiste bolezni, ki posežejo v krvi po rdečih krvnih telescih. Kri ni samo mrtev posredovalec med organi v telesu, ampak Je tudi živ organ sam po sebi. Kri ima svoje izvo-rišče, od koder priteka in odkjer se neprenehoma donavlja. Vsaka bolezen ima svoje izvorišče v nekem organu. Pri tej je v pljučih, pri oni v želodcu, pri tretjih v ledvicah. Lahko je tudi v krvi sami žarišče bojezni. In če je tudi tu okvara v rdečem krvnem delu, se spot po bledi polti odraža v očeh laika .slabokrvnost*. Bleda polt, znak »slabokrvnosti«, je kot vreča v igri »maček v žaklju«. Žakelj je isti, vsebina pa tako raznolična. Kaj vse skriva v sebi ta .slabokrvnost*?! V tri skupine bolezni porazdelimo te bledokožce. Prva skupina bledokožcev boleha na bolezni krvi same. Rdeča krvna telesca iz neznanega vzroka zgi-nevajo. Vsak dan večja bledica,..šumenje v ušesih, trenutna zameglenost pred očmi, vrtoglavost in slabost so znaki takšne bolezni. Vzroka ne vemo, spoznamo jo p>a lahko. In to je najvažnejše. Imamo za njo zdravilo. To so jetra. Jetra so za take bolnike vse na svetu. Brez jetrnih zdravil jim ni življenja. Druga skupina bolezni, ki se skri- vajo za .slabokrvnostjo*, so mnogoštevilne bolezni najrazličnejših organov, ki so združene s skritimi, skoraj neopaznimi krvavenji. To so na primer: čir na želodcu ali dvanajstemu, razna obolenja maternice ledvic, zlata žila itd. Po kapljah odteka kri, neopazno bledi in oslabeva organizem. Megli se pred očmi, sledita vrtoglavica in slabost. Slika bolnika kakor zgoraj! Tretja skupina bledičnikov so oni. ki nosijo v sebi kako skrito gnojno žarišče, povzročeno po bacilih. Bacili izločajo strupe. Ti nagrizujejo krvna telesca, koža zbledi, moč izgine. Tuberkulozni imajo največkrat bledo kožo. Gnojna žarišča po kosteh in raznih votlinah telesa se očitujejo na p>olti z bledico. To kar je bledo, ni zmerom bolno. Imamo še eno vrsto bledičnikov, ki p>a niso postali bledi, ampak so se že rodili takšni. To so rojeni bledičniki. Koža jim je tako ustvarjena. Brez barvnih pigmentov je. V vsakem primeru počasno nastale bledice ne varajte sami sebe s »slabokrvnostjo«. Bledica je, kakor vidite, samo zunanji znak, da ste bolni, prav kakor povečana tempieratura. Ne poskušajte zdraviti svoje bledice z raznimi čaji in zdravili za čiščenje in jačanje krvi! Ne bodite podobni noju v puščavi, ki skrie v nevarnosti glavo v pesek, kakor mnogi svojo razsodnost utapljajo v »čistilnih« čajih in »krepčilnih« zdravilih. Zdravnik naj ima tu besedo! * M. V. Ljubljana. Oglasili se bomo! »No, Anni, zdaj se pa kar odločite, ali boste pri obisku na-vzočni?« »Premislila sem si; kar ostala bom.« »Imenitno! Pogumni ste. Tony. pripelji gospoda nadzornika Bren. ta v sobo!« Brent je bil videti kakor razjarjen bik, ko je stopil v sobo. Rey-nolds ga je prijazno pozdravil, toda Brent je samo nekaj zamrmral. Potlej je pogledal Anni, ki ga je z mirnim očesom motrila. »Menda vaju ni treba seznaniti?« je muzaje se menil slikar. »Ne bo treba. Miss Blackhamova in jaz sva stara znanca.« »Nu, potlej se lahko kar odkrito pogovorimo. Anni je hudo v skrbeh za svojega očeta. To boste menda razumeli.« »Popolnoma.« »Hotela bi izvedeti ali najhujše... ali najboljše.« »Ali se mar bojite, da je že za zamreženimi okni?« Anni se je kar zgrozila. »Povejte vendar, ali je zaprt ali ni!« je vprašal Reynolds namesto nje. »Ne, toliko sreče pa nisem imel.« Anni ni mogla udušiti vzdiha olajšanja. Brent se ji je zarežal v obraz. »čedna pustolovščina je bila to snoči. Prijatelji vašega očeta so prav prefrigani tiči, se mi zdi. Ali ste gospodu Reynoldsu že pripovedovali, kako se je vsa stvar končala?« »Kako neki, ko pa nič ne vem. Kar pri priči sem morala oditi iz hiše. Ko so me zunaj vaši ljudje pridržali, sem slišala strel, ne vem pa, kdo je streljal. Kmalu nato so prinesli nekoga v:n mene so pa izpustili.« »Ali jetnika nis.- spoznali,« je z vidnim strahom vprašal Brent. »Ne, vendar sem mislila...« »No, kaj ste mislili?« je hlastno i vprašal Brent. »Mislila sem, da je bil... Mašče-I valeč.« ! »Ne, on že ni bil. Bil je nekdo drugi. Kar po pravici vam bom povedal, da se mi je tudi Maščevalec izmuznil.« »O!« »Zdi se, da se veselite?« »To ne, samo presenečena sem.« »Veselja pač ne morete zatajiti. Poslušajte me, miss Blackhamova! Ne morem vam zameriti, da se vam oče smili, če to zasluži ali ne, ni prav nič važno. Za svojo osebo se mi zdi upravičeno, da uporabim sleherno sredstvo, ki bi mi ga utegnilo spraviti v pest. Povem vam, da mi je prav, prav vseeno, ali sem s tem komu drugemu v nadlego ali ne. Obzirov in usmiljenja ne smem poznati. Opozorim vas še na to, da je vaša dolžnost, da podprete policijo, če hoče prijeti onega drugega, to je Maščevalca. Dolžnost slehernika je, da prijavi mo rilca, če ga le more.« »Saj vendar...« »že vidim, da se vam zde moje želje pretirane. Menda celo mislite, da ni tako, kakor pravim. Toda vnovič vam zatrdim, da je tako in prav nič drugače. Maščevalec gre svojo pot tudi čez trupla, če terjajo tako njegovi načrti!« »To ni res! To ne more biti res!« je bruhnilo iz Anni. »Menite menda zato, ker hoče včasih sam deliti pravičnost, ker oderuhom odvzema krivično pridobljeni denar in jo tu pa tam zagode verižnikom in krvosesom. Smelo si upam trditi, da tudi mori, če mu tako kaže. Sira Henryja Lusha je umoril premišljeno — in vsakdo mora priznati, da je bil to roparski umor. Sele nedavno smo izvedeli, da je imel sir Henry pri sebi neko važno listino, ki je bila Maščevalcu povod za hudodelstvo. Listina je bila sicer šifrirana, toda ni je tajne pisave, ki bi je slej ko prej ne odgonetili. Neka tuja vlada je ponujala za to listino neznansko visoko vsoto. Zdaj vidite, kdo je ta, ki ga ščitite... Morilec in veleizdajalec!« je naposled s pa-tosom zategnil Brent. »Trenutek, prijatelj,« je vzklik-nil Reynolds! »Kako to mislite, da Anni ščiti tega moža?« »Ker mnogo o njem ve. še nedavno je bila večkrat z njim skupaj.« »To ni res! Niti toliko ne vem o njem, kakor je za nohtom črnega. Mojega očeta je resda večkrat obiskal, toda nikoli nisem bila na-vzočna, kadar sta imela svoje pogovore. Prisežem, da prav ničesar ne vem o njem!« »To se pravi, da se branite kakršne koli izjave.« »če pa ničesar ne vem.« »Tisoč malenkosti je, ki bi bile nam močno v prid.« »Prav zares ste v zmoti, gospod.« Dalje prihodnjlt ^ŠPORTNI TEDNIK^ Kakšno bo jutri vreme Zelo skromen spored doma, poslednja borba v italijanskem nogometu. — Prvi nastop hrvaških teniških igralcev v Berlinu Sedanji letni čas je v Športnem življenju izrazito prehodnega značaja. Na pragu poletja so nogometne bitke pred zaključkom; bijejo se finalne bitke za najviSje naslove, preostale pa so Je borbe za obstanek: moštva na repih tablic se z obupnimi napori rešujejo, ne da bi se, praviloma, mogla rešiti; kar se je v dolgi dobi zamudilo, se ne da na mah popraviti ali nadoknaditi. V tem je dolga in vztrajna športna borba v težavni konkurenci izredno vzgojnega pomena. Navaja udeležence k nepopustljivemu in trajnemu naporu, in samo tisti atlet ali športni kolektiv, ki pokaže poleg zdravega tehničnega znanja tudi dovolj žilavo-sti, se prerije do mesta na soncu. — Ostali, bolj poletni športi, se še niso utegnili razmahniti do pravega viški. Zanje je sezona pred durmi in so razni sporedi v kolesarstvu, lahki atletiki, plavanju bolj pripravljalnega značaja. « Doma smo se že veselili večjega nogometnega sporeda. Izvedeli pa smo šele v nedeljo do|>oldne, da iz srečanj med enajstoricama Ljubljane in Marsa z vojaškimi moštvi ne bo nič. Tako je ostal na sporedu samo skromen dvodnevni turnir v režiji Mladike, ki je moral zadovoljiti nogometa željno občinstvo. * Tembolj je bil pester spored drugod. V ospredju zanimanja sta bili obe bitki v (Jo|'pa Italia. Rimski La-zio je moral v Benetke in je prepustil nadaljnja prizadevanja za pokalnega prvaka svojemu protivniku. Kitka Ve-nezia-Lazio je knočala z rezultatom 3—1. Zapisali smo že zadnjič, da utegne srečanje Venezia-Lazio nemara že dati pokalnega prvaka. Zdi se, da ta prognoza ni daleč od uresničenja, ker ima Venezia po žrebu prednost domačega igrišča, v kolikor se po sporazumu med prizadetimi in zvezo pro-pozicije še v poslednjem trenutku ne spremenijo. Te predvidevajo namreč eno samo tekmo v finalu, dočim so se pojavila mišljenja, da bi kazalo vsaj za finale določiti dve tekmi (naj-brže iz finančnih razlogov...). Druga borba, Torino-Koma, je ostala tudi v podaljšku 2X15 minut z t—1 neodločena. Oba gola sta padla v drugem delu regularnega časa. Igro bodo ponovili 5. junija, tokrat v Rimu. Morda bo drugemu rimskemu klubu poverjena naloga, da brani prestolniški prestiž v finalni bitki? Dočim so moštva iz serije »A« (po našem iz nacionalne lige) že pred tedni končala svoje razgovore o točkah, se nadaljujejo borbe v drugem in tretjem razredu (seriji sB'- in *Cc), z nezmanjšano srditostjo. Iz drugega razreda se povzpneta prvi dve moštvi v prvi razred. Ligurija, ki je trenutno na čelu tablice, sicer še ni gotova prvega mesta, pač pa se ji ne more več izmuzniti povratek med elito italijanskih nogometašev. Borba se vodi še med Modeno, ki tudi ne bi bila novinec v nacionalni ligi, in Brescio; Mo-dena ima možnost, da se celo povzpne na prvo mesto, če obe še preostali tekmi dobi. Lahko pa tudi obe te^iii zgubi in bi jo mogla Brescia z zmago v edini ji še preostali tekmi in z eventualnim boljšim količnikom potisniti na tretje mesto, sebe pa na tako važno drugo. Iz tega se že vidi, da smemo smatrati Modeno za enega izmed obeJi klubov, ki se bosta prihodnje leto borila v nacionalni ligi; kajti Bresciji je potrebna izpolnitev tolikih »če-jevc, da bi mogli samo njeni najzagrizenejši pristaši verovati za letos v njeno zvezdo. Tretji razred se bije v sedmih skupinah, po geografskem položaju. Nas najbolj zanima skupina s A«, v kateri so naši najbližji klubi. Fimnana si je že pred to nedeljo priborila prvo mesto pred Schiom in Ponziano, ne glede na to je bilo srečanje Ponziana-Fiuma-na, ki je končalo z rezultatom 1—1, zelo živahno, skoro viharno. Rečani so igrali trdo, pretrdo; posledica je bila izključitev njihovega vratarja. Z neodločenim rezultatom so Rečani še bolj podčrtali svoje prvo mesto in z njim pravico do borb za vstop v drugi razred. * V soboto in nedeljo so hrvatski teniški igralci gostovali v Berlinu, kjer so odbili prvo borbo kot reprezentanti lirvatske kraljevine. Borba se je razvijala pod firmo srečanja Berlin-Zagreb na teniščih Tennis-Club-Rot-VVeissa. Nastopili so moški in ženske in sta prva dva dneva dala naslednje rezultate: Single gospodov: Branovič-Koch G—1, 1—6, 3—6, 6—4, 6—2; Henkel-Puličec 6—1, 6—3, 6—3. Damski single: Rosenow-Kovač6—2, 3—6, 6—2; Kaeppel-Florijan 6—4, 7—5. Double gospodov: Henkel :Goepfert-Punčec : Pallada 4-6, 6—3,5—7,7—5, KRAJEVNA VREMENSKA NAPOVED OSNOVNI ZAKONI NAŠEGA OZRAČJA Napisal prof. Marjan Čadež 1. nadaljevanje Do sedaj smo spoznali, kako se dovaja in odvaja po žarčenju toplotna energija na zemljo, dalje kakšen vpliv ima oblačnost neba in kakovost tal na kopičenje toplote v zraku. Opozorili smo na to, ker bomo kmalu spoznali važnost temperaturnih razlik za vremenske pojave, radi katerih nastajajo vetrovi, prenašalci vlage in vremena. Za enkrat pa smo zanemarili opazovanje dotoka toplote na različnih delih naše zemlje. Ker hočemo to storiti pozneje, ko bomo že poznali nekaj več greje prav ca toliko na vsakih spuščenih 100 m. Mogoče se nam zdi protislovno, da se temperatura adiabatižno premikajočega zraka izpreminja, ko vendar zrak nič ne oddaja okolici in ne sprejema od nje toplotne energije. Ce pa pomislimo, da se porabi del toplotne energije za opravljanje dela, ko se širi pod pritiskom na večji volumen, nam postane navidezno protislovje razumljivo. Gornja predpostavka pa ni takšna, da bi bila v večjem nasprotju z res- ttu mo zaporno pVcisl’ C n c a D O" c 5 J D zaporna •plast "mirno lastnosti zraka in vode, s čimer nam bo omogočeno obenem razložiti osnovne vetrove našega ozračja. Adiabatična premikanja in stabilnost ozračja Kot smo videli, zrak, v katerem ni oblakov, po večini ne vsrkava in ne vrača toplotnih žarkov in sončni žarki prihajajo čez dan sorazmerno malo oslabljeni do zemeljskega površja. Trdno površje pa ne propušča več sončnih žarkov, zato je toplo, a ker leži spodnji zrak v njegovi neposredni bližini, je radi provodnosti tudi ta segret. Vemo, da je topel zrak lažji od hladnega, saj je redkejši in v toplih dnevnih urah se vrše neprestano izmenjavanja med spodnjim segretim zrakom in zgornjim še hladnim. Pričakovali bi, da bo trajalo to segrevanje tako dolgo, da bo temperatura v vseh višinah ista. Vendar vemo iz opazovanj, da v spodnjem delu ozračja, ki se nahaja pod stratosfero in se imenuje troposfera, temperatura z višino pada ter doseže v višini 1200 m, kjer je pri nas nekako meja med tropo- in stratosfero, že —54° C. Dobro razumeti vzroke padanja temperature z višino ne bo težko, če si bomo ogledali poprej še nekaj lastnosti zraka in vode. Spomnimo se na polnjenje kolesa 8 sesalko. Sesalka se pri polnjenju segreva in sicer predvsem zato, ker se zrak v njej stiska. Ce bi obratno zrak tako hitro redčili, bi se priprava za redčenje ohlajevala. Kje najdemo vzrok temu jiojavu? Raziskovanja v tej smeri so pokazala, da v principu klasične mehanike, ki pove, da so vsi mehanični pojavi premikanja samo izpre-membe ene oblike energije v drugo in da se pri tem energija ne uničuje. — Podobna segrevanja in ohlajevanja opazujemo v ozračju. Račun in opazovanja pokažejo, da se zrak v ozračju pri dviganju ohlaja in da se pri spuščanju segreva. Ko se namreč zrak dviga, prihaja pod vse manjši in manjši zračni pritisk, se s tem širi, ko se pa zmižuje, prihaja pod večji zračni tlak in se podobno, kot v se-salki, stiska. Če si dovolimo predpostaviti, da neka količina zraka, ki ji hočemo v ozračju izpreminjati višino, nič ne oddaja svoje toplote okolici in jo ves čas našega opazovanja od okolice tudi nič ne sprejme, pravimo, da se tak zrak premika adiahatično. Za zrak, ki bi se v našem ozračju premikal adiabatično, je znan sledeči zakon, važen za razumevanje najrazličnejših pojavov: Adiabatično dvigajoči se zrak se ohladi na vsakih dvignjenih 100 m za 1°C in se- 6—3; Menzel: Koch-Mitič : Branovič 6—1, 6—1, 6—2. Damski double: Kovač : Florijan- Kaeppel : Rosenow 6—2, 8—6. Izven turnirja sta se pomerila Henkel in Mitie ter je prvi zmagal 6—1, 6-1, 6-2. 0. C. tempera t ura nico! Kajti zrak je zelo slab prevodnik toplote in zelo slabo izžareva svojo toploto v okolico. Zato se v naravi res vrše premikanja zračnih količin, posebno pa večjih, skoro popolnoma adiabatično in temperatura se podvrže gornjemu zakonu. Pri razmotrivanju adiabatičnih premikanj bi morali poudariti, da velja vse navedeno le za suh zrak, odnosno za vlažen, v katerem se še ni pojavila kondenzacija odnosno sublimacija. Ta nova izraza nam povesta, prvi: pretvarjanje plinaste vode v tekoče stanje; drugi pa pretvarjanje plinaste vode v trdno stanje. Da si bomo znali razložiti tudi ona adiabatična premikanja, pri katerih se pojavlja že kondenzacija in sublimacija t. zv. vlažno-adic.batična premikanja, se hočemo seznaniti še z dvema važnima lastnosti-ma vode. Sklicevati se moramo zopet na opazovanja, ki so bila v tem pogledu izvršena, in račune, ki so jih prvi izvršili fiziki Clausius, Clapevron in Planck. Ugotovljeno je namreč, da voda pri prehodu iz plinastega stanja, v tekoče ali v trdno oddaja svoji okolici toploto. Množina te sproščene t. zv. latentne (skrite) toplote, ki jo imenujemo kondenzacijsko pri prehodu v tekoče stanje in »ublimaeijsko pri prehodu v trdno stanje, je ogromna in znaša za vsak gram izpremenjene vode 600 odnosno 680 kalorij. Obratno seveda odvzame 1 g tekoče odnosno trdne vode, če izhlapi, svoji okolici 600 odnosno 680 kal. Da si ogledamo še drugo lastnost, si mislimo, da dovajamo zraku, v katerem je dovoljena množina kondenza cijskih in sublimacijskih praškov, vodnih hlapov. Opazili bi, da ne moremo hlapov poljubno mnogo dovajati, kajti pri gotovi množini se začno deloma pretvarjati v tekoče ali trdno stanje. Važno je, da more vsebovati zrak pri višjih temperaturah dosti več vodnih hlapov, kot pri nižjih. Pri temperaturah n. pr. — 50° C, — 40, — 30, — 20, — 10, 0, 5, 10, 15, 20, 25, 30» C more vsebovati 1 m3 zraka kvečjemu 0,038, 0,116, 0,334, 1,08, 2,35, 4,86, 6,81, 9,41, 12,84, 17,32, 23,06, 30,38 gramov vodnih par. Kadar vsebuje zrak že tolikšno množino vodnih par, da jih pri tisti temperaturi ne more več sprejeti, pravimo, da je z njimi nasičen. Kot rečeno torej, se pri dviganju z vlago nenasičeni zrak adiabatično ohlaja in sicer za 1°C na 100 m. Ker pa postaja dvigajoči se vlažni zrak vse hladnejši, postane v neki določeni višini nasičen z vodnimi parami* in plinasta voda se začne pretvarjati v tekočo ali trdno. Od te višine navzgor se premika vlažnoadiabatično in vedno znova se sproščajoča latentna toplota zavira popreje opisano adiabatično ohlajevanje. Po računih izvedenih po slavnih meteorologih, kot sta Exner in Stiive znaša vlaižnoadiabatično ohlaje- vanje v višinah med 1000 in 5000 m le 0,5 do 0,7° C na 100 m. Pripravili smo si že vse potrebno in lahko nadaljujemo z opazovanjem segrevanja zgornjih zračnih plasti. Zanima nas, zakaj pada temperatura z višino in to nekako za 0,6° C na 100 m. Odgovorimo lahko kratko, radi adiabatičnih in vlažnoadiabatičnih premikanj. Če bi bilo ozračje suho, bi se dvigajoči zrak ohlajal na vsakih 100 m za 1° C, mogoče radi žarčenja za malenkost več ali manj. Hladni zrak bi padal proti tlom in se segreval za 1° C na vsakih 100 m; če bi se torej zrak neprestano mešal, bi padala v suhem ozračju temperatura za 1° C na 100 m z višino. Ker pa je zrak vlažen, pride v ozračju često do tvorbe oblakov, torej do kondenzacije in sublimacije. Pri tem se sprošča latentna toplota, ki segreva ozračje in padanje temperature z višino se oslabi. Seveda ne opazujemo vedno, da temperatura z višino pada. V jasnih zimskih nočeh na pr., ko se zemlja močno ohlaja, pade temperatura bližnjemu zraku globoko pod ničlo. Mrzel zrak pada raz ohlajena pobočja v doline in kotline, ki se jx>lnijo s težkim ledeno mrzlim zrakom. V takih dneh, predvsem pa nočeh, je v višinah toplejše in često se celo primeri, da se v relativnih višinah nad 300 m pod vplivom toplih južnih vetrov topi sneg. Lep primer za tak toplotni obrat sta Ljubljanska in Celovška kotlina in smučar - izletnik naj popreje premisli na možnost toplotnega obrata, preden se odpravi na pot, pa čeprav opazuje v nižini temperature blizu —10° C. Tudi močnejše padanje temperature z višino kot 1“ C na 100 m moremo — čeprav redko — opazovati. Tako močno pojemanje se nikoli ne vzdrži dolgo, česar si nam tudi ne bo težko razložiti. Če bi namreč v takem ozračju dvignili kakšno količino zraka n. pr. za 100 m, bi se adiabatično ohladila za 1° C. Ker pa je okoliški zrak v oni višini za več kot 1° C hladnejši od spodnjega, 100 m niže ležečega zraka, je dvignjeni zrak toplejši od okolice in skušal' bi se radi vzgona* dvigati še naprej. Če bi obratno v takem ozračju znižali kako količino zraka adiabatično za 100 m, bi bila tam njegova temperatura nižja od okoliške, kajti okolica ima tam večkrat za 1° C višjo temperaturo, kot zrak 100 m nad njo. Znižana zračna masa bi se skušala radi večje teže od okoliškega zraka znižati še bolj. Tako ozračje bi se skušalo pri malo močnejših vetrovih preplastiti — podreti; spodaj bi se nabiral hladen zrak, zgoraj topel. Ker se skuša poljubna zračna masa v opisanem ozračju čim ltolj oddaljiti od svoje prvotne višine in je torej v labilnem ravnotežnem stanju, imenujemo tako ozračje labilno. Ozračje, kjer pada temperatura počasneje z višino kot za 1° C na 100 m, imenujemo stabilno, ono pa, kjer pada točno za 1° C na 100 m indiferentno. Z obema novima pojmoma se takoj spoprijaznimo, če le ugotovimo kam sili v takih ozračjih poljubna zračna masa, ki bi jo adiabatično premikali v poljubne višine. V stabilnem Prim. zgornjo razpredelnico. * Topel zrak je lažji od hladnega. ozračju, kjer pada temperatura po* časneje z višino kot za 1® C na 100 m, sili dvignjeni ali spuščeni zrak v svojo prvotno višino nazaj; kajti adiabatično dvignjeni zrak je hladnejši od okolice, s tem težji, znižan pa toplejši, s tem lažji in skuša se povrniti nazaj v svojo prvotno višino. Če pa v indiferentnem ozračju premaknemo katero koli zračno maso iz svoje lego v poljubno višino, se v vsaki višini temperatura premaknjenega zrak* ujema s temperaturo okolice, zrak j« torej povsod »zadovoljen« s svojim položajem, je v indiferentnem ravnotežnem položaju. • Podoben, samo obratni1 razvoj, do* bimo na vrhu vetrovne plasti. Tja prihajajo radi turbulence zračni delpi la od spodaj], zato adiabatiijn^ohl v stabilni atmosferi hlad#6]ši od oH lice. Pojavi 8e podobno Ohlajevanje k« segrevanje pj-i zemlji iji prav t#ki» začne »rasti« .indiferentna,!,plast, seveda pa ne od spodaj' navzgor, teW" več od zgoraj navzdol. ,Primerjaj. SHr ko, v kateri , je vetrovna plast odmaknjena od tal, kar seveda tudl.^f* sto opazujemo. Dalje prihodnjiki Edini dobra godba za vsakega |e na ploičah Zahtevajte brezplačne sezname! RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it 21 leleton 44-90 PLAČAJTE NAROČNINO! FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK UM. URAR K) " LJUBLJANA, sedal Stritarjev« ul.®' prt frančiškanskem'rtiostu 1 „ Vsakovrstna ot«la, dalmogledi, tol ftvoromelri, Ud. Velika izbira ur, Samo kvalitetna optika barometri, mini-' lit srebrnine Ceniki brezplačno “T *♦*» MALI OGLAS! i- g SE CVETLIftNlt'iM€0 In la medico dobite cepgje y -»fpdarfit, LJublJaMu,:,fydo*fka ■tifcir* FILATELISTI ^OZOtf! Kupili Vsak^S® P08amefcn* 'kdt 'tuarofcfetotne ‘ po najvi&jii*, dnevnih cenah i labo&jano filatelistom,^napake ae/jjah aUt,,posanu#m po najbolj! ugodnih cenah Poizkusite m pridali »e]’6i«)tte ’ KnJIgaTbfr 3atfe»' 'Dblžacr Ljubljana. :Stritarjev* 4. ;f! l?LO?jr:- •?rfK» „REALITETAaS zavod za kupoprodajo nepremičnj!* le samo v Ljubljani ’ , Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 Izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihaiek — vsi v Ljubljani.