POŽIVITI DELO V KS
Razmejiti pristojnosti
Krajevne skupnosti morajo paziti, da se ne bi preveč zapirale v lastne okvire, so na svoji zadnji seji 1. februarja menili člani odbora za družbenopolitični sistem zbora občin republiške skupščine, ko so obravnavali ugotovitve in stališča o samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti. Ta dokument bodo na-mreč obravnavali delegati vseh treh zborov republi-ške skupščine 16. marca.
Do kakšnih ugotovitev so prišli sestavljalci ugotovitev in stališč? Predvsem ugotav-ljajo, da se krajevna skupnost še ni dovolj uveljavila kot bi-stvena sestavina združenega dela in družbenoekonomskih odnosov. Svobodna menjava dela še ni dovolj zaživela. De-lavci še vedno ne namenjajo dela dohodka za zadovoljeva-nje in uresničevanje tistega dela skupnih potreb, ki jih krajani ne uresničujejo v sa-moupravnih interesnih skup-nostih. To še zlati velja za tiste
delavce, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega de-la, ki so zunaj krajevne skup-nosti oziroma občine, y kateri prebivajo. Zato marsikje jem-ljejo denar za zadovoljevanje skupnih potreb iz sredstev občinskega proračuna, s či-mer pa je včasih okrnjeno sa-moupravno in delegatsko de-lovanje. Zato je to treba uredi-ti s samoupravnim sporazu-mom med krajevno skupnost-jo in temeljno organizacijo združenega dela. Po tem spo-razumu naj bi delavci dali del
dohodka temeljne organizaci-je združenega dela iz sredstev skupne porabe.
Gradivo ugotavlja, da je tre-ba pri odločanju o samo-upravnih pravicah in družbe-noekonomskih odnosih bolj uveljaviti tudi razne oblik^ osebnega izvajanja, kot so: anketa, odločanje s podpiso-vanjem, javna tribuna, javne razprave in v večji meri vklju-čevati sekcijske obravnave v okviru SZDL.
Prav tako sveti krajevnih skupnosti ne bi smeli samo-stojno urejati zadev, ki so v pristojnosti skupščin ali celo zborov delovnih ljudi in obča-nov. Slaba pa je tudi praksa, da se v krajevne konference SZDL prenašajo pristojnosti skupščin krajevnih skupno-sti.                                      J. K.