Nova krvava bitka na Goriškem še ni !o neana. — Naši Ita lijane povsod odbili. — Sovražnik ima vtlikanske izgube. Slovensko in hrvaško junaštvo. — Nov dr^en napad na ita- lijansko obal. Maribor, 28. juli.ja. D,e s e t d n i že divja n o v a krvava b i t ka ob S o 6 i. Preteklo soboto, dne 24. julija, je srditost te bitke nekoliko ponehala. Zadnje dni pa so se ogromni italijanslrf napadi na naže uostojanke pri G o r i c i ponovili zopet z velikansko silo. S o v r a žni d a v a 1 i na Doberdobsko gorsko planoto iri na ostale naše postojanke so bili zopet popolnoma.pdbiti* Italijani so po porociiiii nepristranskih vojnih poročevalcev i z g u b i 1 i za iiije dni ob Soči — eno iretjlno svoje tamošnje armade. Ob koroški meji se artilerijski boj za Nab o r j e t naidaljuje. Na t i r o l s k i I r o n t i pa se vršijo le mnnjše praske in topovski ogefnj. Tudi tukaj ni prišel Ftalijan ne za, fcorak naprej. Težki bojl ob Scčl. Mpnakovski Jist ,,'M. N. N." opisuje boje, ki so sg vršili pretekli teden ob Soči in pria,vi: JBoji ob Soči se dajo primerjati samo z onimi dnevi o VelikinoCi, k;o so Rusi na prelazu Dukila hoteli na vsak način p,redreti. Kadornai zasleduje natančno is.to taktiko brezobzirnega žrt\|ova4ija človaškejga maiterijala! Vedno naraščajo^a, viharna poplav svežih čet se izliva sedaj že več dni neprene»homa proti našiim postojankam. Vedno priderejo zop«t novi, priprnvljeni polki, katerim se potem veflkrat posreCi, doseči naša kritja. Boji mož ob možu ponoči ob bajnein svitu žarometov so tako strašni, da še ni. bilo kaj takega v tej vojni. Kajti D.almatinci, že v; miru smrtni sovražniki Italijanov, hrvaški velikani in planinci se vržejo z nepopisljivo silovitostjo na Italija^e, take ,da se morajo vrniti ti skoro že pred ciljem. Ceprav: se lažki napaidi še nadaljiije.io, se da slkjlepati že iz sedanjiega ugodnega položaja, da bo izid (Velike bitke prav uspešen za Avstro-Ogrsko." ('Opomba uredniStva: Tn tako je tudi bilo. Tudi v drugi veliki biitki so bile itajijansko žrtve zaman!) Bltka ob Soči ena najhujišlli in nnjstrašnejšili v svetovni vojni. Bojevanje ob soški črti, ki se je razvilo v najhujše in najstra&ne;še boje svetovne vojne, traja dal.i'6 z obnovljeno silovitostjo in ?J3 ni videti odločitve. Tudi v sedanji bitki ob Soči je n;aperjen glavni na^ pad Ifalijanov na Doberdobsko planoto, katero obsipavajo z stražanskim artilerijskim ngnjem. Iz vodljivih zrakoplovov vodijo italijanski artilerijski opazovalci ogenj na vse strani in je na\lv.:ajo celo na posamezne vozo(.e in osebe. T. r i d n i s o t u i i 1 i topovi skoro neprenehom a.N.f&ilo se je zopet strašno streljanje; z obfiudovanja vredr.o hrnbrostio se držijo naše vrlo fiete in če se posreči govražniku vdreti \i kako našo postojar.ko, se ne veseii kaj dolgo svojega uspeha. — Drugi sunek Italijanov je naperjen pruti G o r i c i, za katero se razvijajo \edno novi boji, v katerih je imel sovražnik po i^avah ujetnikov že prav težke izgube; poselho en italijanski armadni zbor je izgubil pri tem žei tretjino svojoga moStva. Ooulca. Italijanski polkovnik Barone piše v HT.empsu": V Gorici in okolioi se izpopoln,iiije.;o utrdbe na hribih nad mestom posebno močno; tukaj so postavljoni tudi topovi največjega kalibra. Ni niogoče, kaj sloriti jiroti mestu, dokler niso v nažih rokali vse utrdbo, ki obdajeiio mesto. 7n k€r vzviSena lega utrdb onemogočuie artileristifino predpripravo, stanejo ti yapadi obilo krvi. — Treba pa tudi pribiti, da so dobili Avstrijci ojačenja in da jib še v^edno dobivajo." Lali Gorlcc ne sme dobitl! Cioriški ..Novi Cas" piše: jMi tu ob raeji občutimo še posebo vojne grozote. Zapuščene hiše, razdejana jmslopja, oskrunjena svetišea, prelita kri nam govori veo kot vsi opisi, kr,j je vojska. Pa \,o<snm\ Proe s strahom, proč z bojaznijo in trepetom! Posneraajnio srce stare ženice v Podgori, ki je stala r>a cesti prod svo.;o hišo, v. kateri jft živela eelil; 05 dolgili let. Bila je ro.iena v njej, se veselila. v njej kot otrok in dekle; ,'v njej se je poročila, v njej pestovala svojo otr.'ke. V Jiišo pa ni mogla v.e6, ker je bila že vsa v razvalin-ah. ,.]Mati pogiim!" — ,,Bog daj, da bo Laii knialu vržoii nazaj! Na Sveto Goro pojdem. da. se Materi božj zalivalim i.'! ji d.arujem za ncrkev, kar imam!" Ni mislila no na bedo, v, kateri se je nahajala, ne iiia. liišo, ki je ložala poclrtn preil njo, njeno sive je bilo {olno zaua]'a"ija in pogumai; njrtio srce je vero\ alo na zmago in m;slilo pred r^tiiim pcdrtim domoiD, kako bi ; omagalo zidati liišo Mariji v čast! To je duli, ki ga niornreo imeti vsi! Naj se r a j e v s a G o r i c a z d r o b i v p r a h i n v p c p e 1, s a m o Ł\ ;.i, j o p o d 1 i sovražniTc n e d o bi! Gorica jo Ippn. a iz pndrtij bi vstala še lepžia; pod Lahom bi pa b'la suž:iia, Suženjstvo p a je li u j š e k o t s:in r t." Tržaški name.stnilj v Goirlci. Kak.i nGresniSn-e so vse govorice, ki so se pretekli tedeu širile o Gorici, 6eš, da je pact'X nam najboljše spričuje to, da, je v petek, dne 23. t. m., obis,kal tržaški iVajmestnik Gorico in sprejemal eastopniko različnih uradov. V poročilu o svojem obisku pravi namestiii/k, da se je zno-,v< prepričal o, domoljubnem zadržanju našega goriškega, ljudstva;. Našl doinafi junaki. Iz vojnega časnikarsklega stana se poroCa, da se naše domaSe štajerske čete vseh vr^t borijo ob soški fronti z neuriniernim jun^štvOm in tekmujejo v izvanrednih lirabrih činih z dru^imi četami. Veliko število na;ših rojakov je predlaganih v odlikovanje. — Naši slovenski Štajerci, kakor je že razvidno iz razn,ib pisem, ki iih priobčujemo na drugem mestu, so v boju pi*oti verolomnemu Italijanu res dika in ponos naše armade. Nagi lircibri fantje in možje dobro x&do, da je na. izidu v^likanske borbe pri. Gorici res mnogo odvisna tudi usoda naše ožje diomovino. S svetim domoljubjem in nc glede na skoro nečlovoske napore in težave, se borijo naSi ,vrli Slovenci za sreeno zmago a.vstrijske armadc in popolni poraz liinajvskega Italijana. Hrvatje branilcl slovenske zemlje. 0 bojih za Krn poroSajo .irvaški listi: V fronti so nas obdelavale sovražne 10- in 15 centimetorske liavbice. Ob celi črti nas ie iskala s svojiin ognjem sovražna pehota; iz njenih vrst narn so prinaAale italijanske pozdrave tudi gorske granate, Samo v mojo zelo stisnjeno postojauko je padlo okrog 200 granat. Bu5alo je in tre-skalo, da sem nicnil, da ne pridem vle6 živ i^ tega boja. Bombardiranje je traiain qba prva dneva julija, Dne 3. julija v jtitro je Jedil r.ezek alpinski napad. Dne 6. "juliju. bil jo vrno dan. Nisem zmožen, da bi to opisal. Ob št'irili zjutraj se je začel nioreft artilerijski ogenj. Tnipla padliii jnnakov, ki smo jili bili prejšnji 'daji pokopa.li, so itaiijanske graii'a,te izkopale. Ob pol petili v jntro so nasto; ili trije bataljoni alpincev in bersaglicrov, ki so cvet italijanskih čet, k naskoku. Razvila so jo splošna rokoborba. Stotnik Kastner, ^unak junakov, je bil pri tem ranjen. Poročnik Rajišič je dobesedno branil skalni vrh do zadnje kapljice krvi. Moštvo je navdušcno vpilo: ».Dokler je še kak Zago- rec, Italijani ne boilo osvoj,ili čeri!" Italijanom ao lučali kamenjejv obraz. V boju z rokami snio &e bili z bajoneti, se^irami, lopatanni, da, celo z zobmL Naša rezervna kadeta Šolc in Gelb sta bila v tem boju ranjena. Na pomoč je prišlo pol stofnije pod poveljstvom poročnika Pollacka. Trobentajči so trobili k maskoku kakor leta 1848. Odmevalo je od skalnih sten. Nadporočnik Femen je 9 svojo stotnijo izvršil protinaskok. Italijani so morali zapustiti postojanko, ki je le 100 korakov bila pred nami, in se urfla-kniti na goro na oni strani. Zvečer je nastopil razineren mir7 Ospredje je posejano z italija,nskimi mrlici. Tako je naš bataljon dokazal, da se zamore domovinska ljubezen in hrivaška hrabrost upirati tudi trikratni premoči italijanskih čet. . Nj. ekscelenca general Boroevič jo brzojavil: ,,,'Živijo bataljon! Slava palim junacima!" Po prizadevanju častni^kega zbora se je uvedlo zbiranjo za slv^ce pačllih junakov. Zbrali smo že nekaj sto kron in jih pošljemo v Ziagreb. Boj v zraku. Ays'trijski zrakoplovec je dne 25. julija v piav zgodnjili .jutranjili urah metal na italijanško mesto Verona bombe. Ubitih je ve6 oseb, porušilo se je dvoje liiš in ena tovarna. PrebivaJstva se je lotil grozen strah. Dne 20. julija -zvečer je avstrijskio letalo metalo bombe na italijanske posto.ja.nke ob Soči. Itatlijam so zrakoplov obstreljevali s šrapneli. a ta se je srečno vrnil. Italijafni dan za dnevom opazujejo z zrakoplovi nažo železnic«) pri Nabrežini in pri Divači ter sempa tje mečejo na njo bombe, ki pa svOjega namena niso dosegle. Dne 23. julija, zveSeF ob pol 8. uri, so se nad južnotiraiskim mestom Ri,va pojavili trije italiiansKi zrakoj>lovc.i. Vrgli so osem bo-mb, ki so pa padle le saiiK) v \1rteve in prazne ulice. Kače na italijanskem bojišču. Naš JTiianec Jurij Stegnar iz Loke n;am piše z bojišča ob Soči: Na kraSkem pečevju je zelo mnogo kaftje zalege in kuSičarjev. Nekatere so debele k,aikor eloveška roka.. Mnogokrat je kaea nevarnejša kakor itaJijanska krogla. Ko se vojak od silnega napora zlekne za kako pečino in ga krogla ne more zadeti, pa ga piči strupena kača,. Posebno hudo je za ranjence, ki obležijo na pečini. Ce kaža ovoha kri, se ^triplazi blizu ranjenca in se mu zarije v rano. Italijanski ujetniki pripovedujejo, da umre med Italijaui vsak dan ve6 sto vojakov samo radi ka6jeg.a( pika. Gromenjo topov ,v Ljubl|ani. Poroča se: Gromen|j|e topov je bilo v nedeljo, dne 25. t. m., posebno dobro slišiati. Natančno se je moglo razločevati jasnejše poke poljskih topov od globokega bjasa havbic in možna,rjev, Zljasti v predpold-ra.nskih in opoldanskih urali je sledil votel grom sa gromora. Vzrok, da se je v nedeljo slišalai bojna nevihta z italijanske meje tako dobro, je pač ta, da je bila zrafiua a.kustika vsled deževja posebno dobra in da j«, prihajal. od meje sem ugoden veter. Kolera w Italiji. % V Benetkah in Veroni je začela razgrajati kolera. V Rinm že sedaj vlada velik strah pred njo. —, Vse gosposke ženske, fei so sedaj stregle bolnikom, zapuščajo bolnišnice. Zopet uspfšen Dapad na itali- jansko obal. Dne 23. julija zjutraj ,ie zopet zelo uspešno obstreljeval oddelek našega vojnega brodovja italijansko izhodno morsko obal v dolgosfi KiO km. Močno pogkodo.anih je bilo & ita,li,ianskili železniskih postaj, 1 pa popolnorna upepeljena. 4 lokomotive in veliko železnišk-ih vozov je bilo uničenih. Poškodovan je bil iudi važni železniški most pri mestu Pedaso, porušenili ve6 železniških skladišfi, 1 svietilnik, 1 železniški tunel in še ,vefi drugih v vojaškem oziru važnih jtPsIopij. Značilno je za italijalnsko vojno brodvje, da jo mogel na.š oddelek vojnegai broddvja miriio in popolnoma nemoteno obstrel.evati italija'isko morsko obal, in povzročiti škodo, ki znaša na milijone, ne da bi se bila pokazala kaJca italijanska vojna ladja. Ttalijanski list ...Stampa" Ricer priznajva velikansko škodo, katero je povzročilo avstrijsko obstreljevanje, a vscin itali.janskim lislom je prepovedano objaviti visokost te povzročene škode. Koliko je dosle] izguhlla Italiianska mornarlca. P> osmili tednili vojsko ima itadijanska mornarica s^ftdef-o izgnbe: dne 24. mfija: torpedni rušilee ...Turbine"; due 1. junija: mornariški zrakooiov .,Citta di Ferrara"; dne 2G. iunija: en podmorski foln: d.ne 5. jultjn.: ena torpcdd^ka; dne 7. julifa: 10.400tonska križarka ,.'Am.a1Hi" in chie 18. julija pa: 7350tonsk.a križarka ^Giusoppe Garibaldi." A naSa mornarion- v tem času ninna, niti rvvimanjše izg_ube, itali.ja.nsica mnrna.rioa. pa kljub na/^edcnim izgubaiu niti nnjmniijšega uspeha.