Posamezna številka po 10 vin.
r r
UREDNIŠTVO ZARJE jc v Ljubljani, Selenbmgov« ulica 'st. 6, II. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsnlf dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se no : :	»prejemajo.	:	: :
fJAROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko iu Bosno K 10‘40, polletna K 5‘20, četrtletna K 2-60, mesečna K —DO; za Nemčijo celoletno K 12'—; za : : . ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14-—.	: : ;
Stev. 829.
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
„ZARJA“ izhaja v Ljubljani vsako sred«
in soboto.
:s
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. (S, 1L nad stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 5). do 12. do :::	poldne	in od 4. do 7. zvečer.	:;|
Inserati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan« :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema-upravniStva. v
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj«  — — Reklamacije lista so poštnine proste. "	■
V Ljubljani, v soboto dne 18. aprila 1914.
Leto IV.
Sodrugi! Pripravljajmo se na praznovanje 1. mejnika!
Blaznost militarističnega tekmovanja.
Nobeno leto ne inine, da ne bi predložili v eni od velikih militarističnih držav parlamentu nove militaristične predloge. In redno se pojavijo ob takih prilikah patriotje ravno one države, kjer se je razširil blagoslov povišanih vojaških bremen, in zapojo slavospev svojini vojnim ministrom, ki so z bistrim umom opazili ono vrzel v državi, ki bi postala lehko pogubo-nosna. Sedaj je zopet država zavarovana od vseh strani, sedaj smo tako močni kakor naš sosed in sedaj se bo lehko posvetilo naše prebivalstvo mirnemu, plodonosnemu delu, ker mu ne bo treba vedno misliti, kdaj da polukajo sovražnikovi topovi preko mej. Ali veselje nč traja dolgo. Zakaj kmalu pride odgovor iz države, katero smo hoteli prekositi z militarizmom, ali pa jej postati vsaj enakovredni. Tam je zbudilo oboroževanje sosedne države ljubosumnost in ljubosumnost je rodila poželjenje, tekmovati s sosedom. In sedaj prične v tej državi tarnanje patriotov, da je država brez obrambe, da bo uničena prav gotovo, če hitro ne izda prav toliko ali pa še nekoliko miljonov več, če ne zgradi prav toliko ali pa še nekaj bojnih ladij več kakor sosedna država. Kmalu nato ima parlament novo vojaško predlogo, patriotije vriskajo in zatrjujejo, da je vsaka nevarnost odstranjena, ker imamo prav toliko pušk in topov kakor sosed. Ali duh militarizma ne prenaša miru, nima pokoja. Komaj se je nekoliko polegla tekma med tema dvema državama, že prične kipeti v dušah patriotov tretje države — na primer v državi, ki je zvesta zaveznica, zanesljiva prijateljica prve države. Duše patriotov so namreč ustvarjene tako. da takoj vzkipe, če zaželc to vlada ali pa fabri-kantje topov. In ti patriotje pripovedujejo na aolgo in široko, da so prišle vojaške sile iz ravnotežja m da je treba spraviti sile zopet V ravnotežje, kar se seveda najlažje doseže z
novo militaristično predlogo. Ko je upostavlje-
no ravnovesje po željah patriotov, tedaj pričenja istorija o ogroženem miru v prvi državi iznova, preseli se v drugo, tretjo, četrto državo, nove vojaške predloge poganjajo kakor gobe po dežju in zli duh militarističnega tekmovanja ne miruje nikdar in goni prebivalstvo v propast, med tem ko mislijo patriotje, da ga dviga. Blazno militaristično tekmovanje velesil ne prinaša nobene koristi, požira le miljarde ljudskega premoženja.
Če je bil doslej zastrt še marsikomu ta edini uspeli tekmovalnega oboroževanja, je pa najnovejša doba militarističnih reform pokazala tudi najbolj zaspanemu, da jc vse oboroževanje brezuspešno in brezciljno. Naša država je dala L 1912. s svojimi reformami armade povod, da se je vznemirila cela Evropa. Prvi avstrijski brambni reformi so odgovorili na Ruskem z novo vojaško predlogo, tej je neposredno sledila brambna reforma v Nemčiji, ki je veljala iniljardo in takoj nato so prišli Francozje s triletno vojaško službo in končno zopet Avstrija z najnovejšo brambno reformo. In ni se še posušila tinta. s katero je bila napisana cesarska naredba za uveljavljenje brambne reforme s § 14, že imajo v ruski dumi tajne seje, na katerih se posvetujejo o reformah armade. Kakšne so reforme, ki jih namerava ruska vlada, ni se znano v vseh podrobnostih, ali to je znano, da hoče podaljšati vojaško službo od treh let
na štiri leta in da hoče zgraditi zračno brodov-je. Obenem prihaja pa iz Francosko vest, da zahteva vlada skoraj dve miljardi za oborožitve.
Avstrijska vlada in meščanski zastopniki v državnem zboru so naprtili ljudstvu z dvema brambnima reformama, z nepotrebno lansko mobilizacijo, z novimi topovi in drednoti najtežja* bremena — ne da bi bili prekosili vsled tega le za las vojaško moč ostalih velesil. Gotovo imajo Škoda, Krupp, Schneider, Putilov povod, da vriskajo iz dna srca, ker tekmujejo države med seboj in ker spravljajo oni tako lepe, težke miljone, ali vojaško ojačenje poedi-nih držav ne ustvarja niti najmanjše vojaške premoči. Miljarde, ki so Jih dovolili na Dumi ju in v Berlinu, v Peterburgu in Parizu, so zapravljene, zabite, izmetane, ker sc njihov uči-netr vzajemno razveljavlja.
Odločujoči vojaški faktorji v posameznih državah niso seveda zadovoljni s teoretično ponmožitvijo armade, ne gre jim za boljše topove in dridnote, za več vojakov, ampak vse njihovo mišljenje se osredotočuje v tem, kako bi močno presegli druge države. Menda uvidijo sedaj ti faktorji, da ne bo naša država niti za las bolje oborožena kakor nasprotniki, čeprav smo izmetali toliko miljard, čeprav smo tako težko oslabeli ljudsko silo. Prav enak uspeh bi bili dosegli, če ne bi dovolili nikdar počenega groša za vojaške reforme in bi ne bilo potem blaznih militarističnih izdatkov ne v Parizu, ne v Peterburgu, in ne v Berlinu, temveč Čc bi se bile sešle velesile na kongres in tam določile, koliko naj plača prebivalstvo tovarnarjem topov. Saj itak nima blazno militaristično tekmovanje drugega namena, kakor da neizmerno bogate Kruppi itd. in da obubožajo narodi, ki jim morajo plačevati tribut, navidezni cilj tekmovalnega oboroževanja — ojačenje moči lastne države — pa vedno le cilj ostane. Ce bi se bili sešli vodilni politiki in krmarji vseh velesil na kongresu in tam sklenili že izvršene in bodoče reforme in ojačen ja armad, tedaj bi se ne bito izvršilo oboroževanje nič manj enotno in nič manj brezuspešno, kakor se je bilo izvršilo vsled blazne tekme zadnjih let.
Kdaj bodo spoznali naši državni krmarji, da se gibljejo vse države s tekmovalnim oboroževanjem v krogu, in da prihajajo vedno na ono točko, od katere so izhajale in da bo edini uspeh te tekme ta, da se bo zgrudilo ljudstvo pod težo militarističnih bremen?
Pojasnilo.
Zadnji čas so mi razni slovenski listi očitali, da trdim v češkem »Preliledu« št. 24. t. 1., da na Slovenskem obstoja iredenta v prid Srbiji. — Nato odgovarjam:
Res sem novembra 1913 napisal za »Pre-liled« razpravo »Ilirizem, novoilirizem, jugoslovanstvo in Slovenci« (a ne »Jugoslovanstvo in Slovenci« — kot piše »Dan«!). Ta spis je bil vsled tiskarske stavke objavljen šele sedaj. Res je tudi, da sem v tem spisu trdil tudi sledeče: »In v resnici je liberalna stranka bila proti posameznim pojavom, ki so hoteli med Slovenci podpirati iredento v korist Srbiji, posebno, ko je v Ljubljani izhajal srbofilski dnevnik »Jutro«, čigar naslednik je sedaj »Dan«, in ko je naivni »Preporod« zapeljeval in motil slovensko mladino. Mora se priznati, da so ti pojavi odločno in jasno pričali o eksistenci nekakšne iredente med Slovenci; res je pa tudi,
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef L a i c h t e r.
(Dalje.)
XXI.
Prihodnjega dne zjutraj zgodaj je čital i v posebnih izdajah časnikov o padcu Badenovega ministrstva, toda hkratu o nasilnostih, ki so se dogodila neposredno pod vplivom tega padca
V odvetniški pisarni doktorja Kavke so bili vsi ti dogodki loredmet živih razgovorov. Brž ko je bil poldan, ie hitel Mikyška na Pfi-kope, kajti v tem je bila žc prihitela v pisarno vest^ da so nemški dijaki v čepicah in veliko-nemških trikolorah priredili demonstracijski iz-prevod po Pragi, proslavljajoč profesorja Pfcr-schitza, kateremu so izročili srebrn nož kot simbol zmagoslavnega noža nad Čehi. Baš je odhajal iz pisarne, ko je vstopil mundant, ves spehan pripovedujoč, da se ljudje zbirajo na Vaclavskein trgu in da se govori 0 revoluciji in da gotovo nekaj udari.
Mikyška je nekaj rekel in hitro odtekel na ulico.
Po Ferdinandovi ulici jc srečaval kopice ljudi. Vpraševal jih je z očmi, kaj se godi v njih dušah in glavah, ali se ne peni v njih kri, ali jc mogoče, ali je sploh mogoče, da v takih
razmerah ne bi izbruhnilo, da se ne bi narod končno enkrat uprl?
Na Vaclavskein trgu je zagledal množice. Dejal si je. da so očividno vsi prišli sem istih misli, kakor on. In videl je, da se vsi spogledujejo in ogledujejo z vprašanjem v očeh, kaj se zgodi, kakšen bo odgovor na padec Bade-nija, na Zateč, na provokacijo nemških dijakov, na vso izzivajočo in nasilno gospodstvaželjnost nemško? »Oh. ljudje, bratje, narod... Kako moreš ostati miren? To je resen, slavnosten trenotek, vsi moramo biti resni in hkrati...!«
Mikyška je šel skozi množice, a v želodcu se mu je naenkrat oglasil glad iu odhitel je na obed. Restavracija, v kateri jc jedel, je bila polna eksplozivne tvarine. Za durmi okrog dolge mize jc sedelo ljudi na okroglo, ki so le pili. Natakar je tekal s pivom, zamenjaval čaše. Šumno in soparno je bilo v sobi, obrazi skoro vsi pordeli, razvneti od razgovora o vseli naj-bližnjih dogodkili.
Mikyška je požiral jed in pijačo. Naglo drugo za drugo si je ukazal dve čaši. Strastno je govoril s svojimi sopivci. Nekolikokrat. je vstal, ker ga je dvignil razgovor pri sosednji mizi. Ko je hotel plačati, je prišel restavrater s po-plašno vestjo, katero so sprejeli z navdušenjem. Vse se je vstopilo okrog restavraterja, ki je pripovedoval, kaj se je baš zgodilo na Viiclavskem trgu. Pravil je o kopici nemških dijakov, ki so zopet	jedva pred četrt ure
provocirali občinstvo. »Pomislite, gospoda,
da jih r e s n i ljudje niso vzeli resno. Izhaja to tudi iz tega, da agitacija ni imela nobenih uspehov in da ti časopisi niso niti mogli obstati, četudi so poleg jugoslovanskega idealizma uporabljali grdih revolverskih manir.« »Kljub temu je pa dejstvo, da obstojajo stiki in zveze med Belgradom in naprednimi vrstami na Slovenskem. Natančneje o tej stvari govoriti ni umestno in tudi ni potrebno.«
Kakor se vidi, sta tu citirana dva samostojna odstavka, ki obsegata vsak svojk) samo« stojno misel.
Prvi pripoveduje, da se je svoj čas vsled raznih bedastoč moglo govoriti o nekakšni Iredenti med Slovenci, ki pa je bila otročja; seda) teh neumnosti ne uganja nihče več, tako, da tudi o iredenti ni govora. Drugi odstavek pa pravi, da zveze In stiki med Belgradom in naprednimi vrstami na Slovenskem obstojajo, da pa o tem ni treba govoriti v moji razpravi v »Pfehledu«.
To je dvoje dejstev, ki jih z mirno vestjo povem vsakemu.
Pri »Dnevu« pa so šli 2. aprila St. 824. in so zlili oba odstavka v enega samega. S tem je stvar dobila vse drugo, potvorjeno Ilce, ki bi ga ji jaz nikdar ne hotel dati! Iz te oblike bi res vtegnilo slediti, kakor da jaz trdim, da danes obstoja na Slovenskem iredenta, dočim sem jaz pisal baš nasprotno!
»Iz kakšnih motivov« sem napisal svojo razpravo, jc sumničenje »Dneva« (cit. št.), na katero ne odgovarjam. Pač pa vprašujem »Dan«, iz kakšnih motivov je potvoril moj spis? Iz te potvare se jc rodila neresnica, ki sedaj pleše po slovenskem in nemškem časopisju. Seveda na škodo Slovencem! (Saj je mogoče, da jc žc »časov« dopisnik vso stvar potvoril; jaz se pa le moram držati »Dnevovega« teksta, ker »Časa« nisem videl.)
»Slovenec« je v št. 74 z 2. aprila takoj zapisal notico o tej prigodbi, ki jo je »Dan« ustvaril. Ta notica ima svojo veliko hudobijo v naslovu »ad inforniandum«, češ, poglej, vlada, dr. -Dermota trdi, da je na Slovenskem srbofilska iredenta!
Potem pa pride še »Slovenski Narod« (9. aprila 1914. št. 80.) in citira nekaj iz Linhartove »Pcttauer Zeitung«, češ, da Linhart v nij pravi, da se ne sme pozabiti, kar sem jaz pribil:	eksistenco	iredente na Slovenskem.
Konstatiram še enkrat, da je neumno mnenje, ki so se ga časopisi tako hitro oprijeli, povzročil »Dan«, ker je potvoril moj spis in ker je bil prelen, da bi bil pogledal original v »Pfehledu«. Na »čas« se namreč ne bi smel vselej brezpogojno zanesti, in še manj na njegove sotrudnike.
Sicer pa prilično še kaj povem o ti stvari in drugih.
V Gorici, 12. aprila 1914.
Dr. Ant. Dermota.
Politični pregled.
= Protizakonito sklicanje delegacij. Uradna »Wiener Zeitung« prinaša cesarsko naredbo za sklicanje delegacij. Delegacije se snidejo 28. aprila v Budimpešti. Zakon določa, da se morajo sestati delegacije vsako leto in da mora poslanska zbornica, seve tudi gosposka zbornica. izvoliti delegate vsako leto. Lansko de-legacijsko zasedanje je bilo v oktobru in lanskim delegatom je potekla funkcijska doba. Le-
tos nj volil parlament novih delegatov in bodo poklicani na delegacijsko zasedanje lanski de-legatje, kar je popolnoma protizakonito. Vlada si pač misli, sedaj smo že tolikokrat kršili zakone, da je že vseeno, če jih še enkrat, saj ljudstvo molči. Prva seja bo v pondeljek 28. aprila ob I. popoldne. V sredo odidejo delegatje na dvor, kjer bo prebral cesar prestolni nagovor avstrijskim delegatom ob dvanajstih, ogrskim ob eni. Isti dan bo podal grof Berchtold svoj ekspoze. Nato bodo sledile seje odsekov, take da se sestane plenum delegacij približno šele 27. maja. Predsednik delegacij bo član gosposke zbornice grof Sylva-Tarouca, podpredsednik državni poslanec dr. Leo.
= Avstrija in Italija. V Opatiji sta sc sešla avstrijski zunanji minister grof Berchtold in italijanski zunanji minister di San Giuliano. Najbrže hočeta Avstrija in Italija dokazati s tem sestankom, da je kljub vsem obrekovanjem razmerje med obema državama prijateljsko. Srečen tisti, ki veruje take bajke . . , Berchtold in di San Oiuliano sta se seveda pozdravila kar najbolj prisrčno, Opatija je bila v zastavah. italijanskega ministra je pozdravi! opatijski župan itd., vsa komedija se je izvršila lepo po starodavnem sporedu za take prilike. Ministra imata od torka dalje vsak dan daljše konference in o teh konferencah bo izdano posebno poročilo. Baje se pogovarjata o naslednjih predmetih: Ohranitev ravnovesja na Ja dranskem morju — železnica od Donave do Jadranskega morja — trgovski dohod Srbije do morja, ki ga žele italijanski trgovci v interesu svoje trgovine (Berchtold bo pri tem zbujal lehko lepe spomine, kako da jc zanetil skoraj vojno zaradi srbskega dohoda k morju in sedaj se bo moral udati želji italijanskih trgovcev, ne avstrijskih!) — določitev glavnega mesta Albanije, ker ima Drač nezdravo podnebje — vprašanje grškega otočja — vprašanje Male Azije. Avstrijsko ljudstvo lehko zauna že tolikokrat preizkušeni modrosti grofa Berch-tolda: Italija nas bo že pošteno potegnila. Ml bomo gradili nove dridnote zaradi Angleške, Italija bo pa žela na Balkanu.
= Češke šole na Dunaju. V sredo ie zavrnilo upravno sodišče na Dunaiu po dveitipol-urnem posvetovanju pritožbo dunajske občine proti ministrstvu za notranje Zadeve. Magi-stratni okrajni urad okraja LandstraBe ie bil odredil, da mora zapreti Komenskvjevo društvo svojo češko šolo v tem okraju. Čeprav sta izrekla stavbinska komisija in namestništvo, da se mora šola zopet odpreti, ni dovolil dunajski magistrat, da bi nadalievali s poukom v te) šoli in se je pritožil na ministrstvo za notranie zadeve, ki pa ni ugodilo pritožbi. Zato se je pritožila občina na upravno sodišče, ki je na zopet razsodilo v prilog Kojnenskvjevega društva.
= Dopolnilna volitev za Šviho. Ker ie odložil dr. Šviha svoj mandat, ic določena dopolnilna državnozborska volitev na 28. m«1ja. morebitna ožja volitev na 4. juniia.
— V Albaniji se oborožujejo. Po vsej Albaniji hite z oboroževanjem liudske armade. V dveh do treh tednih bo baie vsa dežela v orožju. Če bo potem še potreba, bo odšel knez Viljem na čelu armade v Epir, da si ga osvoji z oboroženo silo.
= Nova država. Iz Drača poročajo: V skrajnem severozapadnem delu Albanije med belim Drinom in črnogorsko mejo je kar čež
eden izmed teh pobalinov, izmed teh predrznih pobalinov se je izpozabil v svoji nesramnosti tako daleč, da je s svojim kolom do krvi ranil in onesvestil nekega dijaka. Toda, gospoda, tega paglavca mine do smrti vse veselje provocirati. Kot vihar so se ljudje spustili na lumpa, mladi in stari, dame... vse skupaj in so ga tepli s pestmi, dežniki, palicami itd. Morda bi bil ostal na mestu, da ni prišla na pomoč policija. Vsega krvavega so burša-lumpa posadili v drožko in odpeljali. Pa še za kočijo so se zagnali ljudje ... skratka, gospoda, božja volja je, kar linčati... in revolucija je gotova!«
Mikyška se je oblekel in znova naglo korakal na Vžclavski trg, kamor so se z vseh strani, kakor je videl, valile reke ljudi. Zopet se je preril skozi množice, zopet se je ozira! po ljudeh z vprašanjem, kaj se zgodi še, kakšen bo neki odgovor češkega naroda. Čutil je, da se vsem ljudem nekaj trese na ustnih, samo izreči, kar vzklikniti — in vsi pojdejo za to besedo, pripravljeni na življenje in smrt. Nekoli-krat se je predrenjal po hodniku med množico, kakor bi čakal, da bo zaslišal od nekod ono besedo.
XXII.
Tega popoldne je v pisarni delal razmiš-ljeno, v mislili na ulicah, po katerih je v tem korakal demonstrativni sprevod čeških dijakov, —- odgovor na zjutranji sprevod nemških dijakov.
. Po uradnih urah je bila prva njegova skrb, J da je poiskal nekatere prvake narodnega de-| lavstva in dogovoril z nlimi zaupen shod za drugi dan. Tudi k doktorju Mr&zku je prišel, pa ga ni dobil doma.
Vse uredivši se je vrnil na glavne ulice. Baš, ko je prišel na V&clavski trg, so se valili nepregledni tropi, prepevajoč narodne pesmi, proti muzeju. Sam je malo zaostal, pa je brž zvedel, da so množice privrele k novemu nemškemu gledišču in s kamenjem naskočile njegova okna in kandelabre. Smehljaj mu je legel okrog ust.
Naenkrat pa je bil v gnječi ljudstva, bežečega pred policijo na konjih. »Ašanti!« je nekdo vzkriknil in vse je naglo odkurilo. Onječa pa je zadela ob^ drugo gnječo, bežečo pred oddelkom peš policije, ki je z golimi sabljami mahala po ljudeh. Nastala jc panika, ljudje so iskali zavetja po hišah. V Mikyški je zavrela kri, h6-tel je vzklikniti, pa je zadržal vzklik. Poleg njega se jc sesedla neka dama na hodniku pod težkimi udarci stražnikovega orožja. Mikvška sam se je hitro pobral iz gnječe. hoteč se pridružiti večji trumi, katera se je zbrala pri muzeju, prepevajoč pesem »Kde domov mu j.« Ozrl se je še in videl, kako policisti nekoga aretirajo.
Tu so zazvenele vojaške trompete in dve stotniji lovcev sta naskočili ljudstvo pred nemškim gledališčem. Mikyška Je stisnil pest. Toda dejal si Je, da tu ni dobro biti, in odšel Je t Breiškov restavrant
noč nastala nova avtonomna država, katere glavno mesto ie Rešan, predsednik pa Ant beg. Nova država ima 200 orožnikov, ki dobivajo od Srbije mesečno plačo. Drugi zopet trdijo, da nova država ni bila ustanovljena s pomočjo Srbije, temveč da jo je ustanovilo katoliško
duhovništvo.	....
= 4 Milijone je zapustil za militaristične namene. V Belgradu je umrl miljonar Ljuba Krizmanovič, ki je zapustil vojnemu ministrstvu za militaristične namene 4 miljone. Zato je pa vojno ministrstvo odredilo, da so se udeležile nieeovega pogreba deputacije vseh polkov. Tudi prestolonaslednik Aleksander in princ Jurij sta šla za pogrebom. Za štiri mi-lione se že taka gospoda nekoliko poniža in gre za pogrebom civilista.
= Aretacija dijakov in delavcev. V Peterburgu so aretirali v noči od 13. na 14. aprila silno veliko dijakov in delavcev, ker so osum-'jerii revolucionarnega gibanja. Vse delavce, ki so bili v odboru bolniške blagajne Putilovih tovarn, so zaprli.
= Nemiri v Mehiki se kar ne poležejo. Zedinjene države so sklenile, da podajo tnehi-kanskemu predsedniku Huerti ultimatum. Me-hikanske čete so aretirale v Tampicu več mornarjev severo,ameriških držav. Na zahtevo Zedinjenih držav so jih zopet izpustili, a zadoščenja, ki ga zahtevajo Zedinjene države —- 21 •pozdravnih strelov ameriškim bojnim ladjam
— nočejo dati. Vlada Zedinjenih držav je odredila, da odpluje pred Tampico vse atlantsko brodovje, 21 bojnih ladij je že na potu, kakor tudi 800 mož pehote. Pogajanja med Mehiko in Zedinjenimi državami so v toliko prinesla uspeh, da je obljubil mehikanski predsednik Huerta, da pozdravi ameriške bojne ladje, če te ogovore na pozdrav. Spor bo najbrže s tem poravnan.	__________
Pozor, delavci
na vsako ranienje. Tudi prav neznatna ranjenja sc mo-rejo, čc niso pokrita, razviti z onečiSčenJem v hude in težko celjive rane in povzročiti težke bolezni. Nujno potrebno je torej, da se za vse tudi najmanjše ranjenja rabi antiseptično obvezo. Že nad 50 let preizkušeno domače sredstvo za obveze, ki varuje rane in ohranja snažnost, deluje antiseptično, hladeče in proti vnetju ter pospešuje zaceljenje, je mehčilno viačno mazilo, praško domače mazilo iz lekarne B. Fragncr v Pragi 203-lil. Doze po 70 vinarjev sc dobe v vseh lekarnah, vendar naj se pazi na označbo in na iiue izdclovatclja. Kjer »e ne dobi, naj se naroči pri izdelovalcu ter pošlje obenem K 3'1(5 za 4 doze franko.
Iz domačih krajev.
— Zasedanje kranjskega deželnega zbora.
Kranjski deželni zbor se snide šele koncem maja ali začetkom junija. Zasedanje bo trajalo približno 14 dni.
— Pavšlar proti deželi Kranjski. Kakor znano je bil tožil g. Tomo Pavšlar deželo Kranjsko na plačilo zneska 1,600.000 K kot odkupnino za njegove vodne sile. Deželno sodišče je zavrnilo Pavšlarjevo tožbo. Proti razsodbi deželnega sodišča v Ljubljani se je bil pritožil g. Pavšlar. Nadsodišče v Gradcu je zavrnilo priziv g. Pavšlar ja.
— Konsumno društvo za Ljubljano in okolico se čimdalje lepše razvija. Otvorilo je že II. (reci: enajsto) filialo in v najbližji dobi otvori že 12. Priprave se delajo že za 13. in 14.
— obe na Dolenjskem. Ta razvoj seve ni neopažen od nasprotnikov. Zlasti klerikalci v svojih zakotnih glasilih bevskajo. Naj le, dokaz, da jahamo. Pa tudi takozvani naprednjaki okrog »Dneva« postajajo konfuzni. Velikonočni teden so spustili notico v svet. da so člani z vodstvom nezadovoljni, ali povedati si tega ne upajo. No. lepi člani, ki pripovedujejo »Dnevu«, kar se »vodstvu« ne upajo ... Mi vemo, da se slavnega »Dneva« ne poslužujejo člani konsum-nega društva, ker imajo več soli v glavi kot »Dnevovci« ... Le bleda zavist in omejena glupost dobro nam znanih individujev se poslužuje »Dneva«, ki pač zadnje čase zelo rad grize v vse, kar je socialno demokratičnega. Glej dopise iz Nabrežine, iz Trsta itd »Dan« postaja skrajno protidelavski list, kar naj delavci vzamejo na znanje. — »Konsumno društvo za Ljubllano in okolico« seve se za pisanje »Dneva« prav tako malo zmeni kot za bevskanje »Naše Moči« ali drugih podobnih listPev. V svesti. da je na pravi poti — zato je dokaz lep napredek! — koraka dalje za uspehi v veselje svojih članov, ki so dosegli že številko 2115. Račun za poslovno leto 1913 pa bo presenetil tudi najboljše optimiste .	. Delavci! Konsu-rnentje! Parola naj bo (kot odgovor nasprotnikom): Vsi v konsumna društva!
— Splošno kreditno društvo v Lubljanl ima dne 19. aprila ob 10. dopoldne redni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Zborovalni prostor: Hotel Ilirija, levo.
— V Šiški začenja stavbena sezona. Zidarski podjetnik Černe bo zidal troje hiš raznim privatnikom. Posestnik Voda namerava sezidati veliko dvonadstropno hišo, istotako g. Ver-hovc. Tudi več manjših hiš nameravajo zidati razni podjetni posestniki. To je veselo znamenje. Kjer je delo, je tudi zaslužek. Stavbinskl delavci pač že težko pričakujejo boljše čase.
— Sava na Gorenjskem. Pišejo nam: Modrijani pa so klerikalci. V »Naši Moči« pišejo: »!z računskih zaključkov je razvidno, da je I. Delavsko koris. društvo prodajalo 1. 1913 za 5$o ceneje kot socialno demokraško«. No. no — kaj takega pa že dolgo ne! Iz cen se razvidi, kako kdo prodaja. Iz letnih računov se pač kaj takega razvideti ne more, ker v njih niso zabeležene nakupne cene posameznih predmetov. Da. so pa res modrijani — ti naši klerikalci! Pa »duhoviti« hočejo biti! No, naj Ie bodo — saj jim pregledujejo račune »javne oblasti«. Gospodje klerikalci, le smešni ne bodite.
— Če vzlete Sokoli... Iz Novega mesta nam pišejo: Vaše zadnje poročilo o gasilnem društvu v Kandiji bi bilo lahko še bolj zanimivo. Na občnem zboru tega društva ni bil iz-
voljen samo klerikalni župan in dež. poslanec g. Zurc častnim članom, nego tudi klerikalni deželni odbornik dr. Pegan. Izvolitev obeh klerikalcev pa so odločili možje, ki niso samo na čelu tega novega klerikalnega društva, nego so tudi odlični člani novomeškega »Sokola«!
O »Sokolu« sicer slišimo, da ni politično društvo, vendar doslej še ni bilo znano, da bi se člani »Sokola« tudi če so še v kakem drugem društvu, tako vnemali za čast klerikalizma, da bi kar dva notorična klerikalca volili častnim članom. In to še — kakor se je posebej v tem slučaju zgodilo — da svojo neodvisnost prodajo za nekaj kron podpore v sužnjost deželnim kristjanom. Da, pravijo, saj požarna bramba v Kandiji ni klerikalno društvo. In sam »častni član« g. Zurc to tudi v »Slovencu« na dolgo in široko dokazuje. V vašem gasilnem društvu tako trdi g. Zurc, so zastopane vse stranke in jaz sam sem že od vsega početka to novo društvo opozarjal, da bodi v društvu vsaka politika izključena. To se vse lepo bere in sliši, treba pa je tudi poiskati tiste naivne ljudi, ki bi verjeli, da vsaka, navidez še tako človekoljubna naprava, pri kateri imajo klerikalci svoje kremplje, ni že v svojern spočetju pristno klerikalna. Posebej glede gasilnih društev pa vc danes vsak otrok na Kranjskem, da so klerikalci bili tisti, ki so celo v ta, po svojem namenu zelo človekoljubna, izven vsake politike stoječa društva, z zvijačo in s silo vpeljali ne samo politiko, ampak najgrje strankarstvo. Klerikalni deželni odborniki vendar ne morejo trditi, da so svojo gasilsko zvezo ustvarili ne-klcrikalnim strankam na ljubo, in da v tej zvezi ni vtelesena politična strast absolutnega kranjskega klerikalizma. In če bi se zgolj klerikalno politična stran v tej deželni gasilski zvezi drugače nikjer drugje ne bila pokazala, pokazala se je pri denarju. Ravno v tem tiči velika ironija. Znano je, da v naši deželi največ zavarovalnine proti požarom plačujejo ljudje, ki niso klerikalci. V tej zavarovalnini so že všteti doneski za podporo gasilnih društev. Te prispevke izročajo zavarovalne družbe deželnemu odboru, da jih porazdeli na posamezna gasilska društva. Klerikalci pa, da zanesejo tudi v gasilna društva svojo umazano politiko, so sklenili, podpore razdeliti le takim društvom, ki se brezpogojno podvržejo politiki deželnih kristjanov. Izprva indirektnim, pozneje (z razdelitvijo podpor) pa kar direktnim potom so klerikalci' v gasilska društva zanesli seme svoje politiki:. Obfsteječe razmere pri naših gasilnih društvih žal le predobro dokazujejo, da je res tako. Zato ne pomaga nobeno še tako spretno ali nerodno zavito preobračanje resnice čisto nič: Vsako gasilsko društvo, ki je včlanjeno v deželni zvezi, je hočeš-nočeš klerikalno. In to vedo tudi tisti odlični člani novomeškega »Sokola«, ki so na čelu nove požarne brambe v Kandiji izvolili dva najstrupenejša klerikalca častnim članom. Živel zlet teh Sokolov!
— Priloga »Zarji«. Za naročnike »Zarje« v Ljubljani in okolici je priloženo današnji številki vabilo »Glasbene Matice« h koncertu »Oljki«. Skladba »Oljki« je delo domačega umetnika p. Hugolina Sattnerja. Vse ljubitelje lep skladbe in petja opozarjamo na to koncerte, pri katerem sodelujejo prve domače umetniške moči.
— Kinematograf »Ideal«. V soboto 18., nedeljo 19., jtonedeljek 20. aprila: Veseloigra z Asto Niclsen. 1. Benetke ponoči. (Krasen naravni posnetek). 2. Rodolfa ni k predstavi. (Veseloigra; brata Rodolfo in Gigetta.) 3. Za čast. (Velezanimiva drama iz ameriške vojne med severnimi in južnimi državami.) — Krasni ja-halski prizori. — 4. Angelček. Razposajena veseloigra v 4. dejanjih z Asto Nielsen kot 12-letniin dekletcem. — Od torka, dne 21. do petka, dne 24. aprila: Skrivnosti X. (Najsenza-cionalnejša špionažna in detektiv, drama tega leta.) — Večerni spored šolski mladini ni dostopen.
— Preden kupite čevlje si oglejte veliko zalogo čevljev v prodajalni tvrdke Peter Kozina & Ko. v Ljubljani na Bregu št. 20 v Coj-zovi hiši poleg Šentjakobskega mostu. Čevlji so prav dobro, solidno in trpežno izdelani in se prodajajo tudi na drobno po tovarniški ceni.
— Občni zbor rudarske podružnice v Hrastniku. V nedeljo, dne 19. t. m. ob 3. popoldne bo občni zbor podružnice rudarjev z dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev odbora. 4. Zavarovanje proti nezgodam, za rudarje. 5. Praznovanje 1. majnika. 6. Raznoterosti. Rudarji, tovariši! Dolžnost vaša je, da se shoda udeležite. Pripeljite tudi žene s seboj.
— Hrastnik. Člane pevskega, dramatičnega in godbenega odseka prosimo, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora podružnice rudarjev, ki bo v nedeljo 19. t. m. v društvenih prostorih. — Odbor.
— Po Keilingovem zgledu. Stavkokaz Mat-taschitz, ki je težko ranil sodrug Kosela v Gradcu, se je bil izrazil proti nekaterim krojačem : »Če ne dobim podpore, tedaj gotovo enega ohladim.« Nato je sodrug Kosel pooblastil s. Sabotina, naj naznani Mattaschitza zaradi te izjave. Sabotin je šel v soboto ob tričetrt na šest popoldne na policijo in povedal komisarju, kaj da je bil zagrozil Mattaschitz. Komisar pa je dejal, da ne more aretirati Mattaschitza, ker ni povedal nobenega imena pri svoji grožnji. Kako so gospodje uradniki natančni, kadar je ogroženi le delavec! Čez dobro uro je Mattaschitz streljal na Kosela. In to bi bil komisar lehko preprečil. Mattaschitz ie bil že večkrat organiziran, pa je vedno zaradi osebnih sporov izstopil iz organizacije. Nazadnje je bil Mattaschitz štiri in pol leta organiziran, pred poltretjim letom je izstopil iz organizacije, ker je bil poneveril nekaj denarja pri krojaški vešelici. Od onega časa je delal Mattaschtz v Gradcu, ne da bi bil organiziran in ne da bi se bil kdo od organiziranih zmenil zanj. Letos proti koncu februarja je pristopil Mattaschitz zopet k organizaciji. Ko ga je načelnikov namestnik opozoril na to, da v slučaju stavke nima pravice do podpore, ker ne vplačuje še 13 tednov v
podporni fond, je dejal Mattaschitz, da mu ni do podpore, ampak zato, da dobi kot organiziran boljše mesto. Ko se je pričela 1. aprila stavka, je stavkal tudi Mattaschitz in prihajal do 6. aprila vsak dan v stavkovni lokal. Od tedaj ga ni bilo več na spregled. Mattaschitz bi bil dobil kljub temu podporo, pobotnica zanj je bila že spisana, če ne bi bil sprejel dela. Samo zaradi stavkokaštva ni dobil podpore. Poleg tega je sodrug Kosel dobil za Mattaschitza službo v Celju, a Mattaschitz ni hotel iti. Mattaschitzevo dejanje ni prav nič drugega kakor posledica sodbe v Litomericah. Mislil si je pač, če so oprostili enega morilca, oproste tudi mene. Revolver, s katerim je streljal Mattaschitz, je browning izpod 18 centimetrov, orožje, ki je pri nas prepovedano. Pri zasliševanju je dejal Mattaschitz, da je dobil revolver od tovariša, ki je odšel k vojakom. Dalje je tudi povedal, da bi mu ne bilo prav nič, če bi bil Kosel tudi takoj mrtev! — V sredo dopoldne so operirali sodruga Kosela in mu vzeli kroglo iz prsne votline. Operacija je potekla dobro.
— Rimski vojščaki na delu. (Dopis iz Vrtojbe.) Od cvetne nedelje pa do velikega četrtka smo imeli pri nas »sveti« misijon. Kakor že običajno so tudi pri nas ti črni, sveti možje napravili več škode kakor koristi. V družinah, kjer je vlada! prej najlepši mir, je zavladalo po misijonu sovraštvo. V pridigah so seveda najraje udrihali po slabem časopisju, po socialnih demokratih, sploh po vseh, ki se niso še zapisali tej rimski svojati z dušo in telesom. Socialni de-mokratje so po zatrdilu misijonarjev krivi, da ljudje več tako ne zahajajo v cerkev, da ne prejemajo zakramentov, da nimajo vse za sveto resnico, kar se zliva iz ust svetih mož itd. itd. V cerkvi lehko govore, kar hočejo, ker jih ne sme nihče prijeti za njihove obrekljive jezike. Nam bi bilo pa vse bolj vseč, če bi sklicali ti gospodje javen shod pred cerkvijo, kjer bi lim lehko odgovarjali na njihove nesramne napade. To pa, kar uganjajo po cerkvi, je pa hujskanje in zapeljevanje ljudstva najgrše vrste. Povedali so nam ti modri iz lemenata tudi, da je bila balkanska vojna — čujte in strmite — kazen božja, ker ljudje niso več praznovali nedelj in praznikov. Bog ve, če so se Balkanci v tem oziru že kaj poboljšali, drugače jim bo huda predla. Pri mladih ljudeh se pa niso črnuhi prav nič priljubili, ker so povedali, da je Bog prepovedal plesati fantom in dekletam skupaj. Ce se vrte fantie zase, dekleta zase, to ni greh. le skupaj ne smejo biti. Povedali so nam. da takrat taktira sam zlodej, kadar plešeta oba spola skupaj. Silno so se trudili, da bi spravili dekleta v Marijino družbo. Marijine hčere so tako poveliča-vali, da morajo postati prevzetne. Trdili so, da ne napravi 20 Marijinih hčera toliko grehov kakor eno samo dekle, ki ni v Marijini družbi, in ena Marijina hčer dobi več odpustkov kakor 20 drugih. Upamo, da tudi iz te moke ne bo kruha, ker predobro poznamo dekelta v naši občini. Semintie bodo vjeli kakšno, ali jo bodo pa prisilili starši, da pristopi, večina je tako ponosnih in brihtnih, da obračajo hrbet tem lažnivcem na prižnici. Priporočamo našim dekletom, da bero pridno tiste knjige in časopise, ki lih gosnodie ntinci preklinjajo in to bo zanje 20-krat več vredno kakor odpustki 50 let. Še nekaj zanimivosti iz tega »svetega« časa: Pred spovednico sta se dva možakarja stepla, ker je hotel biti vsak prvi rešen grehov. Neka ženska je pa zabelila opoldansko jed svojemu možu namesto z mastjo s podobico Matere božje, ki jo je dala kuhati med jed, misleč, da bo šel mož potem v cerkev. Pa čudež se ni zgodil. Iz dna duše pa kličemo: Obvaruj nas, o Gospod, šibe misijonarjevi
— Kaj vse znajo člani N. D. O. Nabrežinski sodrugi nam pišejo: Na veliko nedeljo smo napravili izlet iz Nabrežine na Kras v Koprivo in doživeli smo nekaj, kar je bilo ravno za nas nabrežinske delavce nad vse zanimivo. Ko smo prišli v Koprivo, je ravno zvonilo k maši. Tudi mi smo vstopili v cerkev. Ko pozvoni k mašh prikorakajo iz zakristije z duhovnikom Štirje mladeniči, noseč takozvane »doplerje«. Bolj natančno smo ogledali te fante in smo kar zazijali od začudenja, ker dva od teh pobožnih fantov, sta odbornika N. D. O. v Nabrežini!! Ta dva junaka, ki sta v Nabrežini trdna stebra N. D. O., v Koprivi pa ližeta svetnikom pete, sta Ludovik in Andrej Jurca, najglasnejšja kričača narodne delavske krumirske organizacije. Prvi je kru-miril 'še s svojim očetom pri zadnji stavki, ki je trajala 6 mesecev; krumirila sta pri tvrdki Fa-vetti. Povprašali smo nekega domačina, če opravljata junaka odbornika nabrežinske N. D.
O.	vsako nedeljo ta pobožni posel, nakar nam je odgovoril, da vsako nedeljo, ker nočejo kmetje opravljati tega dela. Eden od teh dveh po-_božnih mladeničev je zaposlen pri Josipu Caha-
riji, drugi dela v županovi delavnici. In o tem se ras izplača, da nekoliko več povemo. Delovodja ga ima namreč prav rad, ker ima to fante tanka ušesa. Če le kdo od delavcev zine kaj proti gospodarju, je drugi dan na cesti, za to že poskrbi koprivški dopler. Kdor ne veruje tega o Ludoviku Jurci, temu lehko navedemo verodostojne priče. Raje naj prenaša doplerje po ko-privski cerkvi in naj pusti Nabrežino pri miru, to mu bo bolj teknilo. Nabrežinsko delavstvo pa svarimo pred tem špicljem. ki si je menda vzel za zgled Šviho. Odborniki N. D. O. že strežejo v cerkvi, morda ni več daleč čas, ko bosta sama gospoda Mrak in Brandner lazila okolo altar-jev.
— Krajna organizacija jugoslov. soc. dem stranke v Nabrežini naznanja: 22. III. t. 1. ni
bilo konference v Gorjanskem, ker so bili zadržani poročevalci na strankarski konferenci v Trstu. Vabimo sedaj vse sodruge in sodru-žice v Nabrežini, Gorjanskem in okolici, da se zanesljivo udeležite okrajne konference, ki bo v Gorjanskem 19. aprila 1914 ob pol deveti uri dopoldne v prostorih »Vzajemnosti«, s sledečim dnevnim redom; 1! Volitev predsednika in tajnika. 2. Politični položaj na Krasu, poroča A. Furlan. 3. Delovanje deželnega zbora, po-
reča dr. Henrik Tuma. 4. Delovanje državnega zbora, poroča Josip Kopač. 5. Sklepi k 2., 3, in 4. točki. 6. Slučajnosti. — Odbor.
— Javen ljudski shod v Gorjanskem. Krajna organizacija jugoslov. soc. demokratične stranke v Nabrežini vabi na javen ljudski shod ki bo v Gorjanskem v nedeljo dne 19. aprila 1914 ob 3. popoldne s sledečim devnim redom:
1.	Gospodarstvo in politika. 2. Delovanje deželnega in državnega zbora. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Jugoslovanska socialistična mladina v Trstu ima v nedeljo 19. t. m. ob 9. dopoldne jako važno zborovanje, na katero vabimo vse člane. Člani naj pripeljejo s seboj tudi še one mladeniče in dekleta, ki niso še organizirani. Na zborovanju lehko pristopijo. Zborovanje bo v društveni dvorani, Rojan št. 12., via Appiari.
— Okrajna politična organizacija v Rojanu vabi na javno zborovanje, ki bo v pondeliek, 20. t. m. ob 8. zvečer v društveni dvorani v Rojanu št. 12. via Appiari. Ker je dnevni red ako važen, prosimo vse sodruge, da se ude-eže zborovanja.
— Iz Rojana nam poročajo: Variete večer, d ga je priredila »Mladinska organizacija« pretekli mesec, je lepo uspel. Nadejamo se, da nam mladi sodrugi prirede Še kak tak podoben večer. Temu zgledu je sledil odbor podružnice Ljudskega odra v Rojanu In priredil 4. t. m. družinski večer, ki je b borno uspel. Igralci so vrlo izpolnili svojo dolžnost, posebna hvala gre sodrugu Mihailoviču, ki je v dveh tednih spravil na oder dve igri s skoraj popolnoma novimi močmi. Čujemo, da nameravajo ustanoviti tu-cajšnji sodrugi stalen »dramatičen odsek« iz članov mladinske organizacije Ljudskega odra in le želimo, da se uresniči ta načrt. Le dalje za izobrazbo in kulturo proletariata! — E.
IDRIJA.
— Ena delavska zahteva se vendar uresniči. Znano je prizadetim in tudi neprizadetim delavcem našega rudnika kako nepravilno so bili vsaj nekateri neporočeni delavci uvrščeni v novi plačilni pravilnik. Nekateri so bili za svojimi tovariši, ki so hkratu nastopili delo, zapostavljeni celo za tri plačilne stopnje. Da so trpeli škodo na gosp. in boln. dnini in največ pa še pri •naraščajoči družini ter pokojnini je sa-moobesi mnevno. Zato je bilo s prizadetimi solidarno tudi ostalo delavstvo in je v tem zmislu, da se odpravi ta krivica sprejelo na nekaterih javnih rudarskih shodih ponovne resolucije za izenačenje zaslužka. Ali rud. erar in ministrstvo sta našla na vsako zahtevo polno izgovorov, češ, da ni resnično, kar trdijo de-avci, ali pa. da izenačenja finančno ministrstvo ne pripusti. Jeseni lanskega let i pa so prizadeti po navodilu vodstva naših organizacij sestavili natančen seznam vseh prizadetih, podprli istega z dokazi kakor s službenimi leti, starostjo, plačilno stopinje ter razliko zapostavljenih stopinj in poslali seznam s prošnjo vred državnemu poslancu sodrugu Maksu Wintru, da Oti posreduje na Dunaju v prilog idrijskih rudarjev. On in tovariši so v zmislu spomenice v državnem zboru interpelirali in ministrstvo je tukajšnjemu rud. vodstvu naročilo, naj to zadevo spravi v red, ter potem predloži v' potrjenje. Kakor čujemo je ta zadeva tukaj že po večini končana in če ministrstvo to, kar je pravilno, potrdi, bo nad 20o delavcev ne le pravilno uvrščenih, ampak bodo oni, ki so od 1. januarja 1912 doslej delali na gosposke dnine in pa oni, ki so bili med tem časom bolni, dobili tudi naknadno povračilo. Počasi, ali vendar veliko se da doseči, če nastopa delavstvo solidarno in če se na pravem koncu loti. Zato pa priporočamo delavstvu vnovič, naj bo solidarno povsod, kjer gre za delavske koristi. Solidarnost delavstva, em stroke je vredna več kot vse prošnje posamc -nikov in tudi več kot vse lepe govorance i-slancev, če nimajo moči za seboj.
— Podružnica »Unlle« rudarjev v Idrili sklicuje za nedeljo dne 26. t. m. ob 9 dopoldne v plvarno pri »Črnem orlu« javen ljudski shod z dnevnim redom, ki ga v prihodnji številki »Zarje« in »Rudarja« objavimo. Pripravljajte sc!
— Zdravstveno stanje je bilo letošnjo zimo v našem mestu prav izborno. Bilo je malo slučajev smrti. Zato žanje smrt -sedaj tem huje. ko je prišla pomlad. Skoraj vsak dan imamo po en pogreb, včasih celo po dva. Zlasti mrjo jetični in stari ljudje, ki so prebili zimo morda še v nadi, da učakajo zaželjeno pomlad, ki jim prinese zdravje. Da je v našem mestu veliko pritajenih bolezni, to ni prav nič čudnega. Prenaporno delo v rudniku, pomanjkanje zadostne in redilne hrane, vlažni zrak, ki ga povzroča rudnik, nesnažen potok Nikova in gniloba odpadkov lesa na Lenštatu in drugih eraričnih skladiščih lesa, vse to hi v zdravstveno korist Idrije. Zraven tega pa imamo, kar nikjer drugod ne vidimo, tudi pokopališče, ki je okrog in okrog obdano s hišami v taki bližini, da bi se lahko v slučaje kake epidemije v par dneh vse mesto okužilo, posebno pa še, če pomislimo. da leži pokopališče ob reki Idrijci in Je ob velikih povodnjih vedno nevarnost, da kaK del pokopališča ne odnese voda. Ker se larija razvija v vsakem oziru, bi bil skrajni čas, da bi se tudi pokopališčnemu vprašanju posvetilo nekoliko več pažnje.
Umetnost in književnost.
— »Naše Zapiske« ima v zalogi uprava v Gorici. Kdor tedaj želi starejše letnike, naj se obrne v Gorico. Založba »Zarje« je odjtoslala v Gorico zalogo vseh letnikov »Naših Zapiskov«.
Za »Oljkine« koncerte je »Glas. Matica« izdala prav lično 30 strani obsegajočo knjižico. Ta obseza slike skladatelja Sattnerja, pesnika Gregorčiča, ilustracije k »Oljki« od A. Koželja, sliki koncertne pevke Hermsdorfove in opernega pevca Levarja in spise »Kako je nastala pesnitev »Oljki« po podatkih notarja tarja, meditacijo »Himna miru« od dr. Opeke
Nova armada na Francoskem. Na Francoskem imajo volilni boj. Na shodu v Carmatmi je govoril voditelj francoskih socialistov sodrug James in dejal med drugim: Socialisti imamo že zagotovilo od skoraj 1000 najbolj inteligentnih in najbolj delavnih oficirjev za ustanovitev nove armade. Pred nekaj tedni sem predsedoval banketu, na katerem je bilo več sto oficirjev. ki so vsi odločeni, da ustanove z nami armado ljudstva v orožju, to sc pravi republikansko armado. Pripravljeni smo na delovanje, da rešimo francoski narod in francosko delavnost. — Seveda so zbudile te besede največjo pozornost po vsej Francoski in izven Francoske.
Za mladostne zločince. Angleškemu parlamentu je predložila vlada predlogo za reformo kazni mladostnih zločincev. Reforma predlaga, da naj se izključijo vsi mladostni zločinci izpod 20. leta od zaporne kazni in naj se izroče zavodom, kjer bodo dobili priliko za pobolj-šanje.
Velikanski som. Iz Umage pri Piranu so odpluli na velikonočni ponedeljek s čolnom »Salvatorc« njegov 'astnik in pet mornarjev. V torek zjutraj je bil oddaljen čoln 25 pomorskih milj od Umage. Naenkrat le priplaval 11 m dolg som, ki se je z vso silo zaletel v Čoln. Vsled tega je začela vtekati voda v čoln. Dva somova zoba sta obtičala v čolnu. Soma so videli tudi drugi ribiči in sedaj bodo pričeli lov nanj.
Denar ne pripravi sreče. Iz Frankobroda ob Majtm poročajo: Večkratni miljonar Jakob Kubu, ki je bil zaročen z neko tukajšnjo igralko, sc je obesil. Vzrok samomora ni znan.
Zločini v Avstriji. Leta 1910. so obsodili v Avstriji. 32.631 zločincev. Najmanj zločincev imajo razmeroma češke dežele, kjer pride na
100.000 prebivalcev komaj 70 zločincev. Na Tirolskem pride na 100.000 prebivalcev 130, na Koroškem 147, na Safcburškem 152, na Štajerskem 165, in na Predarlbcrškem 168 zločincev. Čim bolj črna dežela, tem večja gniloba.
Hranilnice za dojenčke je vpeljalo mesto Scboneberg pri Berlinu. Vsak novorojenček dobi hranilno vlogo 1 marko. V 4. letih so izdali 9000 mark; kako spodbuja starše otrok ta uredba k nalagatiju denarja za otroke, kaže to, da so se pomnožile prvotne vloge 9000 mark v štirih letih na 300.000 mark. Dokler živi otrok, ne more nihče dvigniti naložene marke. Po smrti otrokovi jo podedujejo starši. Krasni uspehi te naredbe so spodbudili tudi irectni zastop v Berlinu, ki bo sedaj uvedel hranilnice za dojenčke.
Gledališče za otroke. Bfudimreštarisko učiteljstvo je ustanovilo za otroke posebno g! ‘i-šče, v katerem igrajo najfcbliši umetniki Gledališče je nastanjeno v »Učiteljskem domu* in ima prostora za 350 otrok. Vse delo orravljam brezplačno učiteljice in učitelu. Po predstavah kažejo še kinematografične slike.
Pravi človekoljub. V Berlinu ie zapustil bogat občinar pet miljonov mark mestu, da ustanovi šolo v gozdu. Mesto Berlin ima že takozvano gozdno šolo za bolne otroke. Pouk v teh šolah je vedno na prostem, samo oh slabem vretnenu pod streho. Vsak dan je le ne, koliko ur pouka, ves drugi čas je nosvečen razvedrilu in počitku. V to gozdno šolo pride vsako leto 135 otrok, stroški znašaio okolo
37.000 mark. Nova gozdna šola id namenjena za 300 do 400 otrok.
273 metrov visoko hišo bodo zgradili v Novem Jorku. Imela bo 51 nadstropij, veljala pa bo 60 in pol miljonov kron.
Dober odgovor. Pr ter Flpidius, znani apostol abstinenčne propagande, pripoveduje v inarčevi številki »Volksfreunda« naslednio zanimivo dogodovščino: K župniku na Predari- j berškem, ki pa ni bil abstinent, je prišel beračit J razcapan človek. Župnik je dejal, da mu da le j potem podporo, če pristopi k abstinenčnemu ; društvu in če opusti pijančevanje. Potepuh se pa odreže: »Na društvo, pri katerem ni župnik * član, ne dam prav nič!«
Kavarna
sprejema proti boljši plači na trajno delo rudokop »Škofje". Ponudbe na A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta.
Gostilna ^
Florijanska ulica Slev. 6.
Prisbavina. Domafa kuh nja
Kako se pljučne bolezni, dušlfivi kašelj in naduho
popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršovice pri Pragi (Češko).
Pripravljajte se na kolesar- sko sezono!  .........................
BIH Vsak izveden kolesar kupi Hm
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
/Y*C»^	1 kg sivega, dobrega, pii-
\V	l.ienega 2 K; boljšega 2*40
K, prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puha-j	stegn 510 K; velefinega
j	enežnobelega, puljenega,
S. Benisch folsMrEv 6-40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni pub 12 K. Naročila od 5 kg naprej franka
Zgotovljene postelje i^SS&beielS
ali rumenega nanklnga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, * dvema aglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Blr., polnjena t novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napo! ptih 20 K: pnh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 10 K zglavnice 8 K, 8‘50 K, 4 IL Pernica, 200 cm dolga, 140 cm 6ir. 18 K, 14*70 K, 17*80 K, 21 K, zglavnica, 90 om dolga, 70 cm Sir. 4-50 K 5*20 K, 5*70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12*80 K, 14*80 K. Razpošilja so po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko so franko zamenja ta nengajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis (n franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
najboljše kolo mo narhije — ali
KOLO
d< bro, ceno ljudsko kolo.
g| 0-sterr. VVaffenfabriks - Gesellscbaft, Steyr.
Ceniki zastonj In franko od zastopnika Ivan egi Jim A • in.	Dunajska	cesta	17
Edna posebnost likerja je
Razširjena po vsem djgtu, rpl narodih vseh jezikov In «ž^žel Je ie 23 let c?threlnerjeva uieippova sladna kava.
Zdravnik= = želodca
kal M II mo9lo boU«
•' i a.8 dobro kako* •*kssS, fin r> nus in cenost '■ -*>«# r. Vijfttoga kavi*
* i ^mestka In
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva n Ljubljano in okolico.
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno In čas. kiižece*.
Za pomladno In poletno sezono
priporoča tvrdka
GRIČAR & MEJAČ
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9.
svojo bogato zalogo
== izgotovljenih oblek =
za gospode in dečke.
ter mične novosti
v konfekciji za dame in deklice.
Cenilci zastonj in irsualro.
Odgovorni urednik: Ivan T o k a n. Izdaja in zalaga založba »Zarie«. Tiska *1'v,eljska tiskarna* v I mblinni,
DDDDDDDDDDDDDDOBODnDDODDaDDDDOOnDCIDO D	r
| Kmečko delavska posprdersk g | zadrugam Dobravljah ra Goriškem |
r. z. z o. z.	n
g Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- g
□ žino dobreva in naravnega vina svoj’h za d d družnikov. Za pris nost od zadruge prodanega g g :-:	vina se jamči.	g
g Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi ('d °
□ nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec, n
DODDODDDDDDDDQDDDDDDODDDDDDDDDorDDCO
Splošno kreditno društvo
— - v Ljubljani	....
registrovana zadruga z omejeno zavezo "/SBh# vffijk	obrestuje	včRjs
M	hranilne vloge po 5%	f#
§12	od c ne vloge do dne dviga.	I
Eentnl dLa-vels: plača, zavod sam.
Sprejema vloge v tekočem računu v zvezi s če-kovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne
dviga.	hojta
Dovo juje posojila svojim članom proti zadostnemu I ® si® • c9E	poroštvu. Trbovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo
člani, se eskomptujejo menice in vnovčujejo fakture.	#^85
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. dopoldne in Bk«	od 3. do 5. popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki	flHg«
(smb®	od 8. do 1. popoldne.
vodilne misli skladbe in temarično analizo kantate z notami itd. Knjižico najtopleje priporočamo vsem obiskovalcem koncertov. Dobiva se za 20 v pri prodaji vstopnic.
Vestnik organizacij;
— Okrajni odbor ljubljanski vabi tem potom vse ljubljanske zaupnike na važen sestanek v društvenem lokalu v torek, dne 21. t. m. točno ob 8. uri zvečer. Dnevni red: Poročila o uspehih akcije za »Zarjo« in sklepi glede praznovanja 1. majnika. Ker se posebnih vabil ne bo izdalo, se sodrugi prosijo, da se medsebojno opozore na ta važen sestanek. Nihče naj ne manjka!	Petrič.
S3rankin zbor socialno demo-Kiatične stranke na Holandskem.
V največji koncertni dvorani mesta Utrecht se je sešla holandska socialno-demokratična stranka na 20. strankin zbor. Sodrug Vliegen je ntvoril zborovanje in je izražal pred vsem zadoščenje nad krepkim naraščanjem stranke in nad ugodnim izidom zadnjih volitev Nasprotniki so pač pričakovali, da se bo obrnilo delavstvo od stranke, ker je bila ta na zadnjem izrednem strankinem zboru sklenila, da odkloni Ponujana ministrska mesta. Ali to pričakovanje sc ni uresničilo. Od zadnjega strankinega zbora je naraslo število članov za 5000. Samo rdeči teden je prinesel stranki 3336 novih članov, strankinemu časopisju pa 3600 novih naročnikov. Pri volitvah je holandska socialna demokracija pomnožila število svojih mandatov. Tudi razvoj strokovnih organizacij je nad vse razveseljiv. Kmalu bo nad 100.000 delavcev strokovno organiziranih. Zlasti čvrsto napreduje zveza poljedelskih delavcev; od oktobra 1911 do oktobra 1913 je naraslo število nienih članov od 1700 da 4400. Stranko je zadela pa tudi ena težka izguba, izgubila je namreč 3. amsterdamski mandat.
Glavna naloga tega strankinega zbora je revizija strankinega statuta, ki naj dvigne organ izatorično in financielno stranko tako, da bo lehko izpolnjevala svoje velike naloge. Prvi dan zborovanja je bil odmerjen razpravam o poročilu strankinega vodstva in parlamentarne frakcije.
Drugi dan so sprejeli delegatje, ki zastopajo 25.000 politično organiziranih članov, resolucijo za nadaljevanje boja za volilno pravico. Resolucija poživlja vlado, da predloži predlogo za splošno volilno pravico moških in ženskih. Strankin zbor je sklenil, da bo pripravil velike demonstracije za splošno in enako volilno pravico.
Raznoterosti.
četrtstoletnica majniškega praznovanja.
ivan -	11' soc';distični kongres v Parizu leta
iW9. ig sklenil, da opusti proletariat vsega Sveta en iti isti dan delo, da manifestira za
osemurni delovnik, za politično enakopravnost, proti gospodarskemu zatiranju, proti vojni in za mir narodov. Ta sklep je po vsem proletarskem svetu vzbudil navdušen odmev. Gnilo meščanstvo pa je trepetaje pričakovalo revolu-cno. Od tega časa je poteklo 25 let in proletariat se je razvil v ogromno armado, preši-njeno s socialističnim duhom. Že četrtstoletja praznuje proletariat dan 1. tnajnika kot svoj delavski praznik. Letos pa bo praznovanje 1. majnika brezdvomno mnogo impozantnejše ter bo še živeje spominjalo gespodujoče sloje na pravične delavske zahteve. Le še malo časa nas loči od svetovnega praznika, ustvarjenega po složni, odločni volji delavstva. Potrebnejše kot kdaj poprej je, da se proletariat pripravi za dostojno praznovanje svojega praznika. V Avstriji, v deželi reakcije, nacionalnega prepira in hujskanja, ima delavstvo dovršiti še velike naloge. Na miljone kron požre moloh militarizem. ki vedno bolj ogroža mir narodov. Prvi majnik velja protestu proti nevarni igri z orožjem in vojno. Velja pa tudi demonstraciji za ljudske zahteve, ki nas povedejo iz močvirja skrbi in zatiranja v svobodno in srečno bodočnost.
Ogenj v rudniku. Iz Bruslja poročajo; V četrtek dopoldne je v rovu v Gillyju, ko se je vpeljala jutranja šihta, izbruhnil ogenj, ki je uničil strojnico in električno centralo. 230 delavcev se je rešilo, ker je bil ta rov v zvezi z drugim rovoni. Skoda znaša 1 iniljon.
Smrtna obsodba. Porotno sodišče v Brnu je obsodilo 231etnega Jurija Bathelta na smrt na vešala. Bathelt je bil lani v novembru umoril in oropal logarjevo vdovo Ulehlo. Dobil je pri njej prav neznatno vsoto denarja.
»Živela anarhija!« Iz Genue poročajo: Predsedstvo revolucionarne stranke in načelstvo organiziranih železničarjev sta sklicala v sredo zvečer veliko demonstracijsko zborovanje. Udeležba je bila velikanska, prišlo je tudi mnogo uslužbencev različnih državnih uradov. Vsi govorniki so govorili silno ostro. Končno ie bila sprejeta resolucija, ki izjavlja solidarnost z železničarji. Okolo tisoč zborovalcev je odšlo I Pred prefekturo, kjer so klicali: »Živela socialna revolucija! Živela anarhija! Živela splošna stavka!« Dva znana voditelja anarhistov so aietirali zaradi hujskanja in ju izročili sodišču, oplošno pa sodijo, da ne pride do stavke, čeprav vlada med železničarji navdušeno razpoloženje za stavko.
Strahotno dejanje. V vasi Bredzianovice v Galiciji je 21 letni hlapec Pyra napadel s sekiro svojo ljubico, njeno mater in svojega nezakonskega otroka, samo da bi se odtegnil plačevanju za otroka. Vse tri je težko ranil. Da odvrne sum od se, je zažgal nato še hišo. Mati dekletova in otrok sta zgorela, dekle se je re-suo, kljub temu, da je bilo prav težko ranjeno. Morilca in njegovega brata, ki je sokriv, so aretirali.
*\vW
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Ure* konkurence!	Solidna	postrežba.
---------------- Nafnižje cene. ---------------------
W" Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih
===== čevljev =====
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K", Ljubljana na Bregu
Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu.
Cena	za	gospode...........K	14*-
„	„	dame..............K	12*-
,	„	dečke *%..........K	10*-
„	„	otroke ....... |=—
Garantirana kakovost po teh cenah -T~r-11 Cenejše vrste od kron 1*50 naprej
29-81
(Varstvena znamka.)
Na isbiro pošilja tudi na deželo: Krasna Tl |	krila, kostume, plašCe,
I II	G domače obleke, perilo rao-
derce jn vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg stev. 9. Lastna hiša. Ncprekosljiv« v
otroških oblekcth in krstni Opravi.
   .......-	Soliden.o. tvidka. .........——
LvJUBL JANA • KOMENSKEGA ULICA-4' ^fzormm:prmu^-Dr FiR. DERGANC
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
ži^rgilnllbL stroj©tt «*
^■bp*	is	in stroje za pletenje
V\	(Strickmaschinen)
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.rff
^«^Vozna JroleeaMi
■lil
Ceniki se dobe zastonj in Iranko. ■■■■ > i m
75.000 ur!
sveže pivo
ŠVsIed balkanske vojske sem pri-alljen 75.000 komadov Imit sre* brnih ur z izvrstnim 36 ur tek. »nker-remoHt. kolesjem na kamnih tekoče, ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno prodajati :
2 komada „ 5 70 5 komadov .13-80
4 letno pismeno jamstvo. Brez rizikfl. — Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Razpošilja se po povzetju.
Centrala or SIMON LUSTIG, Neu Sandez št. 57.
najfinejše dvojno marčno belo in črno (Bock~ bler), belo V* litra vrček po 20 vin., steklenice 12 lit. če* ulico ravno tako 20 vin. Crno pa v steklenicah po 24 vin. Dobi se tudi dobro vino, gorka tn mrzla jedila. — Na razpolago so cenjenim gostom v popoldanskih urah vozovi za vožnjo v mesto in okolico.
ANTON MAVER,
posestnik in restavrater hotel ,Vega‘ Sp. Šiška št. 26.
| Zaloga pohi-	j	I	I	Ljubljana,Ma-:
| štva in tapet-	{	til	1 v^lHIIIIl	j rije Terezija	f
? niškega blaga	j	mizarstvo.	j c* ^ (Kolizej).	|
{■■■■■■■•■■■■•••••■••■•■■•■•■•••■»■■•■■■■■•■■•nnimnnuHiunMHninmHniniiHnauHNuiumig
[ Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov,	di-	s
| diinih sob v	različnih j:	vanov, žimnic	:	i
■: najnovejših	slogih. : I in	otroških vozičkov.	■
|----------------------------J.-------------------------  .|
? Spalnica v amerikanskem orehu s
i Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spada-:	joče blago dobite najceneje v specialni trgovini
j A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
I Velika izbira!	Solidna	postrežba!
I Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en ■ F ::	umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. :: *
■
e H ir ■ KKBET BBKItt KTBUBHKBKBKB&T i IKiatHKHMa»H«l«Bf8t»WMIHKBt*a
DDDDDDDDRDRDCDD RREDDDCBBnCCnDDDBnDnCBIIDBDDDDDDDCDDDDDDDDQDQDDODDDDDOPnCOC|
ca en	gn a“
DD	DO
D d Pri nakupu različnega mnnufnkturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko g g
bele in barvaste vsake izvršbe,
A. & E. Skaberne
£ g Obstoji od 1. 1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1. 1883. g S n Na debelo in drobno l	Izredno	nizke	cene.	g	“
DO CB	013	oS
ODI3PESDnDODCDRI3Rt3£?CaQCCRCDDODDDDDOODDDDDDDDDDDDDaDDDDDDDDDKI»nQmU^RBII1918^»tl
ligc-v-sl-:©, špedicijama, in IkroirjCLisiosils:©, d.e 1. d-r^cLŽfba,..
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta St. 33.	Centrala: TRST.	Telefon	št.	100
mednarodni) špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. rcasta skladišča za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitev© ir. jiaev? 2sr. e jccliSšfv©. v mestu in na vse strani s patentiranim] pohištvenimi Vozmi. Shranjevanje pohištva m blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotncije itd. — Spedicijski urad, generalni aastop in prodaja voznih listov: .ralmatie" delniške družbe v Trstu brao-vozne proge Trst-Beuelke inobratno ter Trst-Ancona parabrodne družbe i), Tripcovih & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Line za 1. in 11. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke."	/. i ; ■ •	-Sira.orno c©xip — rX1očaa.e. .postiesba.
 : ''!i Odhod parnikov:	1
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-N,ew-York, vsako soboto Trst-clužna Amerika, vsakih dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
1	Kolodvorska ulica štev. 26.  -:-----
’ = Potniki ===== v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
A V STE 0 AMERIK AN A
Trst-!\ewjoik, liueiHs Aires-hio d<* Jaiieiro
najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezličnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopel! itd.
•v .	'■■ni Vljudno se priporoča m .
gP manufakturna trgovina
Liubljana,
Vnanja naročila se točno izvršujejo.