matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 15 (1664) Čedad, četrtek, 15. aprila 2010 nas casopu tudi na-spletni strani S www.novimatajur.it Ob vprašanju novih šolskih prostorov Dvojezična šola in rast špetrske občine Skrb za dvojezično šolo v Špetru, za njeno normalno delovanje in rast se širi in prehaja od lokalne na deželno, vsedržavno in mednarodno raven. Vprašanje, kako rešiti problem, je bilo v sredo, 7. aprila, tema pogovorov med špetrskim županom Manzini-jem in deželnim odbornikom Molinarom ter prejšnji petek, vedno v Špetru, tudi srečanja širokega zastopstva Demokratske stranke, od občinske do parlamentarne ravni. O problemu je razpravljal v torek, 13. aprila, Paritetni odbor, ki je na nastale težave opozoril tudi Svet Evrope. Na to temo je bilo sklicano skupno zastopstvo slovenske manjšine, ki se bo jutri, v petek, 16. aprila, sestalo v Špetru. Že v naslednjem tednu je zato pričakovati nadaljne korake v iskanju primerne rešitve za dvojezično šolo. Bolj v senci je ostalo drugo vprašanje, ki je bistvenega pomena za razvoj Nadiških dolin in vse Benečije, to je vloga špetrske občine. Če je namreč levosredinska uprava v Slovenska TV tudivvidenski pokrajini V novi konvenciji med rimsko vlado in državno radiotelevizijo RAI piše, da bodo lahko slovensko televizijo, ki ima sedež na deželnem središču RAI v Trstu, gledali tudi Slovenci v videnski pokrajini. To seveda zaenkrat le v teoriji, saj je sklep trenutno brez ustreznega finančnega kritja. Novico je sporočila slovenska senatorka Tamara Blažina, ki se je o vidljivosti slovenskih TV programov in drugih vprašanjih pogovarjala z ravnateljem deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino Robertom Collinijem. Senatorka Blažina je pozitivno sprejela odločitev o podpisu konvencije, dodala pa je, da bi po tolikih letih pričakovali nekaj bolj obvezujočega, skratka to, da bi bil v pogodbi zabeležen tudi znesek, ki ga slovenska televizija potrebuje, da ne ostane le na papirju. To pa ni edini problem. Italijanska državna televizija je pričela postopoma uvajati digitalni zemeljski sistem. beri na strani 3 preteklosti ogromno investirala, da bi uveljavila Špeter kot kulturno in šolsko središče za vse doline in je z vsemi močmi branila obstoj v Špetru nekdanjega učiteljišča, kjer sedaj delujeta psihopedagoški in jezikovni licej ter je seveda bila ponosna na dvojezično šolo, ki je dala občini celo evropsko vidljivost, je sedanja desničarska uprava neobčutljiva do teh aspektov. Tu ne gre le za politično pogojeno zaprtost in mlačnost do slovenske manjšine, kar bi se dalo tudi razumeti. Gre za zelo ozko gledanje na same interese občine. In v tej luči sedanji upravitelji doživljajo tudi dvojezično šolo le kot problem in breme, čeprav Dežela zagotavlja občini Špeter kritje stroškov za njeno delovanje. Nerazumljivo in vsekakor zgrešeno je, da ne jemlje v poštev tudi socialno in ekonomsko valenco, ki jo dvojezična šola s svojimi 221 učenci in njihovimi družinami ter s 40 uslužbenci predstavlja za občino in za njene komercialne in druge ekonomske dejavnosti, (jn) La sede per la scuola è prioritaria Lo stato di emergenza in cui versa la scuola bilingue di S. Pietro è stato martedì, 13 aprile all’attenzione del Comitato paritetico per i problemi della minoranza slovena, riunitosi a Trieste. La ricerca di una sede adeguata per la scuola, l’unica in provincia di Udine nella quale l’insegnamento viene impartito anche in lingua slovena, è stata ritenuta assolutamente prioritaria. Questo è anche uno dei punti del Parere, redatto dal Comitato sull’attuazione della Convenzione quadro per la protezione delle minoranze nazionali. segue a pagina 2 L’assessore regionale Molinaro durante l’incontro con genitori e insegnanti della scuola bilingue La scuola bilingue di S. Pietro al Natisone rimarrà unita e rimarrà a S. Pietro. E la volontà espressa dall’assessore regionale alla cultura e all’istruzione Roberto Molinaro, che mercoledì 8 aprile ha incontrato a S. Pietro i rappresentanti dell’am-ministrazione comunale e dell’istituto scolastico (la dirigente Živa Gruden e la rappresentante dei genitori Ele-na Domeniš), presenti anche i consiglieri regionali Roberto Novelli e Stefano Pu-stetto e l’assessore provinciale Elena Lizzi. A conclusione dell’incontro, durato oltre due ore, l’assessore ha voluto farne sapere gli esiti ad una delegazione di insegnanti e genitori, una ventina di persone in tutto. Molinaro, dopo aver rimarcato come all’incontro abbiano partecipato quasi tutti gli interessati (mancavano i dirigenti scolastici del convitto Paolo Diacono di Cividale e dellTstituto comprensivo statale di S. Pietro), ha spiegato che “non ci troviamo in una fase in cui pos- L’assessore regionale sul futuro dell’istituto comprensivo Molinaro: “La scuola bilingue rimarrà unita e a S. Pietro” Nessuna scelta definitiva, Regione e Comune valutano le opzioni r Primi passi per la nuova cooperazione transfrontaliera Per non essere penalizzati nella distribuzione dei fondi europei bisogna fare quanto prima i primi passi per l’istituzione di un Gruppo europeo di cooperazione territoriale. Ne è convinto il commissario della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio Tiziano Tirelli che ne ha già discusso anche con alcuni sindaci. segue a pagina 2 1 siamo prendere una decisione definitiva.” Sono state valutate tutte le varie opzioni, ha fatto poi sapere l’assessore: per un edificio scolastico nuovo non ci sono i tempi né, soprattutto, i fondi, e quindi la scelta è perlomeno rimandata, anche la ristrutturazione degli edifici di viale Azzida avrebbe costi elevati, (m.o.) segue a pagina 5 DS o dvojezični šoli: nujen je sklic skupnega omizja Partito! Democra Na srečanju s predstavniki šole in starši so sodelovali (z leve) Cristiano Shaurli, Andrej Gergolet, Tamara Blažina, Simone Bordon, Carlo Pegorer, Giorgio Baiutti in Ivano Strizzolo na vseh inštitucionalnih ravneh z vodstvom in učnim osebjem Dvojezične šole, številnim predstavništvom staršev in beneškimi upravitelji. beri na strani 5 Benečija še ni bila deležna tako široke in visoke podpore, čeprav s strani opozicije, kot prejšnji petek v Špetru, ko so se v slovenskem kulturnem centru srečali izvoljeni predstavniki Demokratske stranke PRIMORSKA POJE 2010 Nedelja, 18. aprila, v ZAVARHU cerkev sv. Florjana, ob 15.30 Peli bodo: MEŠANI PEVSKI ZBOR SVETI ANTON MEŠANI PEVSKI ZBOR FRAN VENTURINI, DOMJO OKTET CASTRUM OKTET SIMON GREGORČIČ ŽENSKI KOMORNI ZBOR ISKRA S. Pietro al Natisone _ Špeter venerdi_petek 16.04.2010 alle_ob 19.00 Beneška galerija Ženski pogledi Obiettivo femminile razstavljajo/espongono: fotografije: Teja Pahor, Katerina Pittoli, Slavica Radinja _ slike: Claudia Raza maske: Silvana Butterà keramika: NadiaTomasetig alle_ob 20.00 Centro culturale sloveno_Slovenski kulturni center presentazione della raccolta poetica predstavitev pesniške zbirke LE PAROLE NASCONO GIÀ SPORCHE di Michele Obit e_in viaggio poetico nei luoghi del mondo pesniško potovanje skozi kraje sveta COLOMBIA SALVADOR BULGARIA SLOVENIA Aktualno Collaborazione transfrontaliera tra le Valli ed il Posočje Tirelli: “Primi passi verso l’istituzione di un GECT” Komisar gorske skupnosti Tiziano Tirelli Katerina Kresal in stranka LDS še v vladni koaliciji segue dalla prima I gruppi europei di cooperazione territoriale dal 2013 sarannno i soggetti favoriti per l’accesso ai finanziamenti europei, ma possono ottenere anche finanziamenti nazionali o privati ed amministrare in modo integrato i fondi di coesione comunitari. L’abbiamo ribadito più volte pure sulle pagine del nostro giornale, anche nella zona confinaria della provincia di Udine sarebbe fondamentale istituire prima possibile un GECT e finalmente sembra che le cose si stiano muovendo, come ci ha confermato il commissario straordinario della Comunità montana del Torre, Natisone e Collio Tiziano Tirelli. L’agenzia regionale di sviluppo della Primorska Settentrionale (Regijska razvojna agencija Severne Primorske) con sede a Nova Gorica ha infatti proposto la costituzione di un gruppo europeo di cooperazione territoriale che potrà essere esteso al territorio di confine della stessa comunità montana. Spetta ora ai singoli comuni interessati prendere la palla al balzo ed aderire al- l’iniziativa. “I sindaci con i quali ho parlato finora si sono dimostrati molto motivati e tutti pronti a partecipare. Si sono resi conto che questo è l’unico modo per reperire in futuro fondi europei. L’istituzione del GECT, che dovrà essere autorizza- ta dal governo, sarà in ogni modo un processo lungo, ora stiamo muovendo appena i primi passi. Ma dobbiamo assolutamente essere pronti entro tre anni per non rimanere penalizzati nella distribuzione dei contributi europei. Dovremo anche valutare quali progetti includere, definire esattamente cosa si può fare per valorizzare il territorio, quali sono i bisogni reali,” ci ha detto il commissario straordinario Tiziano Tirelli che ha già fornito un esempio pratico di progetto attuabile nell’ambito del gruppo europeo di cooperazione territoriale: un piano di sviluppo del comprensorio del Matajur che vedrebbe la collaborazione dei Comuni di Savo-gna e Pulfero dalla parte italiana e del Comune di Kobarid e della Prefettura di Tolmino da parte slovena. Dall’entrata in vigore del regolamento che li riguarda nell’agosto del 2007, sono stati istituiti in Europa già numerosi gruppi europei di cooperazione territoriale. In Italia il primo ad essere autorizzato è stato quello dell’Euroregione Alpi-Mediterraneo che coinvolge enti italiani e francesi. Il primo avviato tra Italia e Slovenia è stato invece quello tra l’amministrazione comunale di Gorizia con i Comuni di Nova Gorica e Šempeter - Vrtojba nei settori delle infrastrutture, energia, ambiente e qualità della vita. (T.G.) Stranka LDS bo ostala v vladni koahciji. Tako seje vodstvo stranke odločilo v ponedeljek, 12. aprila, ko je zapadel rok glede pogojev o obstanku v koahciji. Ožji vrh stranke ministrice za notranje zadeve Kate-rine Kresal je namreč presodil, da so zagotovila premierja Boruta Pahorja dovolj za nadaljevanje sodelovanja. LDS je pred približno tednom dni, ob koncu zasedanja na Brdu pri Kranju, postavila premierju ultimat in zagrozila z izstopom iz koalicije. Vlada v tem primeru ne bi imela več večine, saj bi imela podporo le še 45 poslancev, torej glas premalo. Prvak opozicijske SDS in bivši predsednik vlade Janez Janša pa je že zavrnil možnost velike koalicije. Ministrski predsednik Pahorje vsekakor takoj izrazil svojo pripravljenost, da sprejme pogoje LDS. Med temi je bil v prvi vrsti umik oznake zaupno z magnetograma sestanka s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem (LDS), generalno državno tožilko Barbaro Brezigar in tožilko Branko Zobec Hrastar. Afera je namreč izbruhnila, ko je Borut Pahor izjavil, da bo Barbara Brezigar ostala generalna državna tožilka, čeprav ji minister za pravosodnje Aleš Zalar (LDS) očita kršitev ustave in zakona. Od slovenskega predsednika vlade je vodstvo LDS še zahtevalo javno podporo izpeljavi na-daljnih reform vodenja, organizacije in delovanja državnega tožilstva z novim zakonom o državnem tožilstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje. Od Pahorja pričakujejo tudi odkrit in korekten partnerski odnos in spoštovanje vladnega koalicijskega programa, saj so na tej osnovi šli skupaj v vlado in le na tak način lahko še naprej sodelujejo, je poudarila predsednica LDS Katerina Kresal. Sama se je sicer prejšnji teden zavzemala za izstop iz koalicije. Podobnega mnenja sta bila še evropski poslanec Jelko Kacin in podpredsednik liberalne demokracije Slavko Ziherl. K nadaljevanju sodelovanja v vladi pa se je že takrat nagibal predsednik sveta stranke Aleš Guhč, ob njem pa še Pahorjev državni sekretar Jožef Školč in Katerina Kresal poslanec Anton Anderlič. Slovenski premier Pahor pa je nato očitno prepričal vodstvo stranke, daje sodelovanje še naprej možno. Že pred iztekom roka je pisal Kresalovi, da so zahteve LDS zanj sprejemljive. “Dve od njih sta že izpolnjeni, glede tretje, to je podpore novemu Zakonu o državnem tožilstvu, pa se lahko zanesete na moje besede,” je zapisal premier. Pahorje res takoj objavil magnetogram sestanka z generalno državno tožilko Brezigarjevo, ministrom za pravosodje Zalarjem in višjo državno tožilko Zobec Hrastarjevo, izjema so bi-h deh, ki bi lahko škodovali predkazenskemu postopku. Po mnenju Zalarja pa bi prav tisti omogočili javnosti, da bi se celovito lahko seznanila s tem, kdaj, kolikokrat in na kakšen način se je Brezigarjeva nezakonito vmešavala v predka-zenske postopke. Slovenski premier se je nato s Kresalovo tudi sestal. Pahorje svoji ministrici obljubil podporo koalicije ob interpelaciji zoper njo, Id jo bo DZ obravnaval prihodnji teden, poleg tega pa, da bo odločno podprl reforme tožilstva, ki imajo za cilj pregon gospodarskega kriminala in depolitizacijo tožilstva. “To, da je predsednik vlade sprejel naše pogoje, dokazuje, da nam zaupa.” Glede razrešitve Brezigarjeve pa je Kresalova povedala, da sta se s Pahorjem dogovorila, da se postopki nadaljujejo tako, kot so se zmenili. Sklepi na vladi so torej sprejeti, presoja zakona o državnem tožilstvu pa gre na ustavno sodišče. Predsednica LDS je še dejala, da je stranka odločitev o obstanku v koahciji sprejela soglasno inho-mogeno. Comitato paritetico, la sede della scuola è prioritaria segue dalla prima Il Comitato istituzionale paritetico per i problemi della minoranza slovena ha adottato martedì scorso, 13 aprile, un parere sul III Rapporto dellTtalia sull’attuazione deha Convenzione quadro per la protezione delle minoranze nazionali del Consigho d’Europa. Nel documento, molto articolato, in cui vengono eviden- ziate luci e ombre sull’applicazione delle norme di tutela della minoranza slovena, un punto specifico è stato dedicato alla Scuola bilingue. Il documento paventa il pericolo di un suo smembramento con grave pregiudizio per la qualità dell’insegnamento e sottolinea che la soluzione del problema è “assolutamente prioritaria”. Pismo iz Rima Stojan Spetič Reforme, drugi del. Poglejmo, kako bi izgledala »tretja republika«, kakor si jo želijo njeni pobudniki. Čez tri leta bi bile volitve novega predsednika republike. Neposredne, ne v parlamentu. Volilci bi najbrž izbirali med več kandidati in ni znano, ali bi prva dva šla v balotažo. Berlusconi drugega kroga volitev ne mara, češ da desničarji dve nedelji zapored ne gredo na volišča. Zelo verjetno bi postal državni poglavar tisti kandidat, za katerega bi se izreklo več volilcev. Predsednik republike bi imel veliko oblast, saj bi bil tudi nosilec izvršne oblasti, ker bi imenoval predsednika vlade, slednji pa ministre. Državni poglavar bi premiera usmerjal in tudi zamenjal, če ga ta ne bi ubogal. Lahko bi tudi razpustil nediscipliniran parlament. Mandat državnega poglavarj a bi bil pet let, kakor tudi parlamenta in vlade. Parlament bi ne bil več to, kar je sedaj. Predvsem bi poslanska zbornica bila edina, ki bi jo volili državljani. Štela bi 400 poslancev, katerim bi dodali še dosmrtne poslance, nekdanje dosmrtne senatorje, kot so bivši predsedniki republike in ugledni znanstveniki ali kulturniki. Senat bi volili deželni sveti in bi štel 200 članov. Vzemimo primer naše dežele Furlanije Julijske krajine. Doslej smo volili 13 poslancev in 7 senatorjev, po reformi pa samo šest poslancev. Vstopni prag bi bil 16,5%. Ne verjamem, da bi Slovenci še imeli svojega predstavnika v parlamentu. Demokratska opozicija kot pogoj za dialog o reformah postavlja dogovor o novem volilnem zakonu, a nima jasnih pojmov. Eni so za dvokrožni sistem, kot v Franciji, kjer imajo v vsakem volilnem okrožju balotažo med najbolje uvrščenimi. Drugi za enomandatni večinski sistem, brez proporčne korekture, kije majhnim strankam dala »droit du tribune«. V obeh primerih bi morah oblikovati trdne in široke volilne koalicije, sicer je tistemu, ki se zapira v lastni krog poraz zagotovljen. Tretji predlagajo vrnitev k propor-čnemu sistemu, po nemškem zgledu. Toda Nemci nimajo predsedniške republike, pač pa parlamentarno, s trdno vlado, ki jo lahko zamenja samo konstruktivna nezaupnica večine parlamenta. Zapleteno, kajne? Osebno menim, da tu manjka edina resnična reforma: omejitev lastnine televizij, ki naj jamči pluralizem informacije in medijskega vplivanja. Sicer že poznamo rezultat: Berlusconi državni poglavar, premier pa Tremonti ali Fini. kratke.si Un’ambasciatrice per il Vaticano? La Slovenia si appresta a nominare i suoi rappresentanti diplomatici in diciasette capitali del mondo. Tra i posti scoperti c’è anche quello della Santa Sede, dove la Slovenia sarebbe orientata ad inviare per la prima volta una donna. Con insistenza negli ambienti politici e diplomatici si fa il nome di Marija Lovrenčič Svetek. Nuovo ambasciatore a Bruxelles dovrebbe essere nominato Rago Genorio, mentre a Belgrado Franc But. Il governo sloveno dal 2009 ha risparmiato un miliardo di euro Sono stati pubbhcati questa settimana sulle pagine web del governo sloveno i risultati delle misure di risparmio adottate nel 2009 e nel 2010 a livello globale ma anche dai singoli ministeri e uffici. Il risparmio totale è stato di un miliardo di euro. In particolare due manovre di correzione di bilancio hanno permesso di spendere ben 530 milioni di euro in meno per gli stipendi dei dipendenti pubblici e per le condizioni materiali e tecniche. Azione doganale internazionale: sequestrati 16 milioni di sigarette Ha avuto successo l’azione Matthew II aha quale hanno partecipato, sotto la guida deha Repubblica Ceca, deha Polonia e dell’Ufficio europeo per la lotta antifrode, le polizie di dogana dei paesi membri deh’UE, deha Croazia, deha Russia, deha Serbia, deha Norvegia, deha Svizzera, l’Europol e l’Organizzazione doganale mondiale. Dal 24 novembre al 3 dicembre sono stati sequestrati ai confini orientali deh’UE oltre 16 milioni di sigarette (210.000 in Slovenia) e 241 chili di tabacchi prodotti. L’aeroporto di Ljubljana riaprirà entro il 21 aprile La ristrutturazione deh’aeroporto intemazionale Jože Pučnik di Ljubljana procede secondo i piani e dovrebbe essere terminata entro il 21 aprile, quando non sarà più necessario far deviare i voh verso l’aeroporto di Maribor. Il costo dei lavori effettuati suha pista di atterraggio e decoho e su altre parti deh’aeroporto ammonta a 23 milioni di euro. Dovrebbe iniziare l’anno prossimo invece la costruzione del secondo terminale per i passeggeri per un investimento di 60 milioni di euro. Dal 13 al 20 aprile a Ljubljana le giornate culturali della Koroška Da martedì 13 aprile si sta svolgendo a Ljubljana l’8. edizione delle giornate culturali deha Koroška. Dopo l’inaugurazione deha mostra del pittore Gustav Januš, in programma due spettacoli teatrah, due concerti, la presentazione deha letteratura carinziana e la proiezione di alcuni documentari. Le giornate culturali, organizzate dal Društvo slovensko-avstrij skega prij ateljstva assieme aha Krščanska kulturna zveza ed aha Slovenska prosvetna zveza, si concluderanno h 20 aprhe. Kultura Ta rozajanska bisida po svetu W srido 24 dni marča iten na Bledu, tu-w Sloveniji, te slavinski Pen - ka to je na asočacjun inter-nacjonal, ka sprawja te jiidi ka pišajo - je pražantal to rozajan-sko poezijo anu isi to je bil te parvi od več dnuw tu ka so bili invi-dani jiidi, ka pišajo z cele Ewrope. Za isò sta bila puklicana Silvana Paletti Bertulawa z Ravance anu Renato Quaglia Cukatuw z Solbice. Òbadwa to so wže karjè nih lit, ka to piše poezije anu pa druge po nas anu to mèlu okažjun je lajat tu-w več krajuw bodi či tu-w Laške bodi či tu-w drugih pajizuw. Njeh poezije so bile napisane pa po laškin, po slavinskin, po ingleškin, po niškin anu po češkin. Od njeh jè ròmunil prof. Roberto Dapit, ka an wiiči tu-w uni-versitadi tu-w Vidnè, ka an je lo-pu pražantal pa njeh poezije anu njeh delu. Òbadwa to j e lajalu poezije anu to raklo pa kej driizaga. Silvana Paletti je rakla kej od Rezije, da ka to se dila tu-w Reziji za branit kulturo anu rumuninjè. Renato Quaglia jè ròmunil nejveč ta-na glo-balizacjun, ka to je bil argoment ka jè se ròmunil ite dni. Za iso okažjun te slavinski Pen jè publikàl pa dan lipi librinčič, ka an ma titul, da “Poezija iz Rezije - Poetry from Val Resia - Poesie de Val Resia” anu tu-w isimu librinčiču so napisane štiri poezije od Renatina Quaglia anu štiri od Silvane Paletti. Ni so napisane po nas, po slavinskin anu po inglèskin. Tu-w počnet se mòrè lajat nin-kej od Rezije, ka jè napisala Ifi-genja Simonovič za te slavinski Pen. Ito nuč jè bila pa Bogdana Herman, ka na pujè anu na jè zapèla ne par rozajanskih wiiž, ta-mi isèmi pa Linčico Turkinčico, ka to jè na lipa, stara, prastarèta wu-ža. Iti din j è bil pa te slavinski ministri za te slavinske minoran-če, Boštjan Žekš. Ko to j è se rivalu Prešident od Republike Slovenije, Danilo Tiirk, jè ricavai wse jiidi, ka so bili iti din ito anu pa to rozajansko delegac-jun. Tej se mòrè lehku kapet to j è bila na wridna, vilika rič isa, anu isò to nan kažè da muč j è štime anu POEZIJA IZ REZIJE POETRY FROM VAI. RISIA POÉSIE DE VAI. RISIA rišpjdta na te slavinski krej za našo kultiiro anu za našo bisido. L.N. Tornano a Fusine gli incontri culturali Nella Kantina nelle Alpi Giulie da sabato 17 Razstava Alpe Adria Art je od torka na ogled v Bruslju Pripravili so jo v Pilonovi galeriji Ajdovščina in predstvalja 32 avtorjev La Somsi in occasione del suo 140. anniversario ™NOCCORS Cividale J attraverso J le immagini dei fotografi * Bront Sala dei Libri »no al 2 maggio 2010 ; —. Dl MS UHSriuiiioNK In occasione del suo 140. anno di attività la Società operaia di mutuo soccorso di Cividale ha realizzato nella sala dei Libri un’interessante mostra dedicata a Cividale e presentata attraverso le immagini dei fotografi Bront. La mostra, che si può visitare fino al 2 maggio, è aperta il venerdì (15.30-19), sabato, domenica e festivi (10-12.30,15.30-19). A Fusine con l'arrivo della primavera è di nuovo tempo di incontri e conferenze culturali nella Kantina nelle Alpi Giulie. Il programma per la primavera 2010 prevede una serie di eventi riguardanti la narrativa e la ricostruzione della memoria. Sabato 17 aprile, alle 17, ci sarà la proiezione del cortometraggio “Fusine: Pianota na robu - L'altipiano dimenticato” della regista slovena Martina Kafol che sarà presente a Fusine per la presentazione in sloveno e in italiano del suo documentario. Dopo più di un mese di pausa ecco due appuntamenti a maggio. Giovedì 27, alle 15, è in programma la conferenza (in italiano, sloveno e tedesco) con passeggiata etnografica verso i laghi di Fusine con Norbert Weixlbaumer e Valter Egger. Domenica 30, alle 17, invece, verrà presentato per la prima volta il libro illustrato di Robert McCall “Un americano a Fusine Laghi -agosto 1945”. La presentazione sarà a cura di Raimondo Domenig, ma sarà presente anche l'autore, pertanto la conferenza si svolgerà in italiano e inglese. Gli ultimi due incontri si svolgeranno a giugno. Sabato 12, alle 16, verrà inaugurata la mostra “Don Sime: volti, fotografie e ricordi della Fusine di mezzo secolo fa” con la partecipazione di Don Simeone Musich, parroco di Fusine tra il 1963 ed il 1978. Due settimane più tardi, sabato 26 giugno alle 17, è in programma la presentazione del libro “Pus Underground” di Nicola Skert. Oltre all'autore interverrà anche il giornalista del Messaggero Veneto Domenico Pecile. L'ingresso è libero. Per maggiori informazioni e prenotazioni potete chiamare i numeri di telefono 0432 61152 o 334 3988280. Pod tem imenom so v Bruslju v torek, 13. aprila, odprli razstavo, ki so jo pred ča-somo pripravili v Pilonovi galeriji Ajdovščina ob 30. obletnici medregionalnega kulturnega dialoga. Med leti 1988 in 1999 je Pilonova galerija organizirala deset poletnih likovnih kolonij, ki so potekale v prijetnem, prvinskem okolju nekdanjega najmanjšega mesta na Slovenskem, Vipavskega Križa. Ideja o koloniji se je, kot je bilo značilno za takratni čas odpiranja kulturnih meja v Evropi, izoblikovala kot srečevanje domačih in tujih umetnikov, njihov izbor pa je bil praviloma opravljen med ustvarjalci, ki so delovali znotraj dežel skupnosti Alpe-Jadran. Med umetniki, ki so sodelovali na tem projektu, je več takih, ki so sami - življenjsko ali umetniško - prekoračili deželne in državne meje znotraj prostora Al-pe-Jadrana: nekateri so študirali v znamenitih šolah v tujini, drugi so se po končanem študiju preselili v druge dežele, nekateri pa so že kot otroci odšli v druge kraje, kjer so odraščali. Med udeleženci kolonije so bili tudi umetniki, ki pripadajo slovenski manjšini v sosednjih državah, in ki so s svojim delovanjem med deželo, kjer so se rodili, in matično kulturo dobesedno tkali osebne in po- klicne vezi znotraj celotnega skupnega prostora. Poleg o-menjenih in slovenskih avtorjev so se kolonij udeležili številni Italijani (iz Furlanije in Veneta) in Avstrijci (s Koroške, Štajerske in Zgornje Avstrije), na tej postavitvi so dodali dela Hrvata in Madžara. Za razstavo so izbrali dela 32 avtorjev, umetniško in estetsko razstavljalci pripadajo različnim smerem od visokega modernizma do odmevov v duhu pop-arta, novega krajinarstva in prostorskih kompozicij. Razstavo so odprli visoki predstavniki Slovenije, EU in Furlanije Julijske krajine, saj je pobuda za to prišla iz Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, k sodelovanju pa so takoj pristopili tudi sosednja Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, ki je tudi v vlogi trenutno predsedujoča Delovni skupnosti Alpe Jadran Panonija. Kustosinja razstave je dr. Irene Mislej, avtor fotografskih portretov pa Primož Brecelj. Po novi konvenciji slovenska TV vidna tudi v videnski pokrajini UČENCI 5.A IN 5.B RAZREDA DVOJEZIČNE OSNOVNE ŠOLE V ŠPETRU vabijo na posvet o ekologiji ŠESTI ČUT ZA ČISTI SVET v petek, 23. aprila 2010 v občinski dvorani v Špetru ob 18. uri Venerdì ‘Mala apokalipsa’ al Kosovelov dom di Sežana s prve strani Ker uvajajo sistem po deželah, bo FJK na vrsti septembra. Televizija, ki oddaja preko kabljev, bi omogočila, da bi bili slovenski programi, kijih pripravljajo predvsem v Trstu, vidni tudi v videnski pokrajini. Lahko bi temu namenili poseben kanal, to je tretjo mrežo bis, kot se že dogaja na Tridentinskem - Južnem Tirolskem. Nov kanal bi lahko okrepil slovensko televizijo, ki sedaj deluje v dovolj skromno odmerjenem večernem pasu. O tem se vsedržavno vodstvo RAI še ni izreklo. Deželni ravnatelj Collini je o problemu že obvestil predsednika Dežele Renza Tonda. Dežela je svojčas o-dobrila podporo za obnovo pretvornika RAI na hribu Karkoš v špetrski občini. Seveda je sedaj vprašljivo, če ima sploh smisel popravljati pretvornik, ko pa bodo programe predvajali z digitalnim sistemom. Napori se torej nadaljujejo. Senatorka Tamara Blažina bo dodatno posegla še pri medparlamentarni nadzorni komisiji RAI (predsednika Zavolija je s tem že seznanila.) Težko pa je reči, kaj se bo po načelnem pristanku v res- nici zgodilo. Kot je ponovil Collini, doživlja celotna RAI krčenje sredstev. Nekoč toliko razglašen načrt za čezmejno televizijo sedaj stagnira. Za načrt ni pravega zanimanja ne z italijanske kot tudi ne s slovenske strani. Vprašanje je tudi v tem, kakšne so sploh zaposlitvene perspektive na deželnem sedežu RAI in torej tudi pri slovenskih novinarskih in kulturnih programih. Mladim so vrata RAI dokaj tesno zapr- ta, kar ne kaže na razvoj. Novica o vidljivosti slovenske televizije v videnski pokrajini je torej načelno dobra novica, v praksi pa osta- ja neznana njena uresničitev. Bodo Slovenci na Videnskem videli slovenske televizijske programe RAI? To je še vedno vprašanje. II Kino atelje e Alvaro Pe-tricig saranno di scena al Kosovelov dom di Sežana venerdì 16 aprile, alle 20.00, in occasione della proiezione (in versione slovena) del documentario ‘Mala apokalipsa’. A seguire, un incontro con l’autore introdurrà la presentazione di Triptih / Trittico / Triptych, cofanetto curata da Kinoatelje (anche in veste di editore), Centro studi Nediža e Circolo di cultura Ivan Trinko che a fianco del titolo succitato raccoglie altri due lavori di Petricig dedicati alle Valli del Natisone, ‘Sarce od hiše’ (1998) e ‘Starmi cajt. Il tempo ripido’ (2003). ‘Mala apokalipsa’ è un documentario che, prendendo spunto dalla morte di un paese delle Valli del Natisone, Cisgne, propone una re-trovisione del futuro, allude cioè a un futuro già trascorso in cui ciò che resta della nostra civiltà sono soltanto rovine. Più che una ricostruzione storica, il film è l’indagine dell’atmosfera spettrale di un luogo, tra esuberanza della natura che riconquista spazi e cose, e tracce di vita passata delle persone. Prodotto nel 2008 da Zavod Kinoatelje in coproduzione con Kinoatelje e Circolo di cultura Ivan Trinko, ‘Mala apokalipsa’ è stato presentato in anteprima al 19. Trieste Film Festival, per poi ottenere il premio Vesna per meriti speciali alTll. Festival del cinema sloveno di Portorose. Nel 2009 è stato inoltre proiettato al festival Doku-mentART di Neubranden-burg/Szczecin in Germania e Polonia. La serata, ad ingresso gratuito, è inserita nel calendario degli appuntamenti del Kosovelov dom in occasione della mostra fotografica “Dentro i paesi -Valli del Natisone 1968”, di Riccardo Toffoletti e curata dal Centro Studi Nediža. L’esposizione, inaugurata mercoledì 7 aprile, durerà fino al 1. maggio e sarà visitabile da lunedì a sabato in orari 10-12/15-17. Scuola di specializzazione in Beni storico-artìstici, a Cividale conferenze dal Tiepolo all’arte catalana Dalla tecnica del Tiepolo all’arte catalana. Aprile dedicato alla storia dell’arte a Cividale grazie a tre conferenze organizzate dalla Scuola di specializzazione in Beni storico-artistici dell’Università di Udine. Gli incontri, aperti a tutti gli interessati, si terranno neH’auditorium del monastero di Santa Maria in Valle con inizio alle 17. Nella prima conferenza, martedì 20 aprile, Massimo Bonelli, delTIstituto centrale del restauro di Roma, spiegherà “La tecnica pittorica di Giovan Battista Tiepolo”. Il giorno seguente, mercoledì 21, Manuel Castineiras, del Museo nazionale di arte catalana, illustrerà “Gli affreschi di Pedret e l’Italia”. Infine, giovedì 22, Jor-di Camps, del Museo nazionale di arte catalana, parlerà sul tema “Maestà e deposizioni lignee nella Catalogna romanica”. Aktualno Credo1 partecipai le migliora'6 Q' specialmente k/ giovani, l'i Da destra Novelli, Serracchiani e Shaurll Presentata ufficialmente la candidata del centrosinistra Cividale, il PD candida Novelli per un progetto alternativo à a te Sjorzen to 'V 5 San Pietro ■al Natison ohi orreano Co!lo re do Pres ten to P.te S. Quirino oghanó uni c La planimetria della gara, sotto l’arrivo del vincitore nell’edizione 2006 // Sanguarzo0 Dividale;! Hel Fr i u I Y^yf^pajmja rz o Cividale del Friul6/^gg^i^pu jmo Partenza-Arrivo 31T ' 'Carraria + “ 'Azzida $ Caste In Av/ »»VV G'/u'pi.g.na Cialla. Fomalis Gaglian San Mauro % Albanau. mFi/V^V sRonchi S.AnnaC0 G.P.M. I V/Dolegna i£V?del Cólliò olìlZn I/ Firmano riacco Padern'p sana Erao retto Con l’associazione ViviStolvizza alla ‘Maratona delle acque’ L’associazione ViviStolvizza organizza, in occasione della trentatreesima edizione della ‘Maratona delle acque’ che si svolgerà a Terni domenica 9 maggio prossimo, una gita con partenza da Udine venerdì 7 maggio. Il programma prevede numerose escursioni: venerdì 7 maggio visita alle grotte di Frasassi e guindi giro turistico per la città di Gubbio. Sabato 8 maggio mattinata trascorsa nel centro medievale di Collescipoli e concerto nella Chiesa di San Nicolò con l'organo Hermans, il più anti- co funzionante d'Europa; nel pomeriggio giro in battello per il Lago di Piediluco; in serata grande festa con i gruppi provenienti da ogni parte d'Italia. Domenica 9 maggio mattinata dedicata alla "Maratona delle acque" e quindi rientro a Udine dopo aver effettuato una visita ad un laboratorio di ceramiche a Deruta con dimostrazione di lavorazione delle ceramiche stesse. Per chi fosse interessato telefonare ai numeri 0432.672473 - 333.8508259 (Franca). giacomo Marcolina (2006). Il percorso sarà quello classico: si partirà da viale Europa a Cividale, e dopo i primi 16 km che transiteranno per Azzida, San Pietro al Natisone e Sanguarzo, si affronterà per sei volte un circuito locale attraverso Gagliano, Spessa e Ronchi Sant'Anna, dov'è situato il Gran premio della montagna, prima di tornare verso Cividale passando per Fornalis. L'arrivo è fissato in viale Trieste, dopo 99,8 km di gara. Il ritrovo è fissato dalle 8.30 alle 10.00 in Piazza Duomo a Cividale del Friuli, mentre la partenza verrà data al- le 10.30 da Viale Europa. La novità di quest'anno è che la corsa, patrocinata dal Comune di Cividale, costituirà la prima delle tre prove del Campionato Triveneto 2010 per la categoria juniores: un ottimo riconoscimento per la Ciclistica Forum Iulii, la società che organizza più corse per juniores nella provincia di Udine, e che oltre ad allestire manifestazioni sportive di alto livello che richiamano sul territorio atleti provenienti non solo da tutto il Friuli Venezia Giuba, dal Veneto e dal resto del nord Italia, ma anche dalle vicine Slovenia, Croazia e Austria, abbina a tali competizioni anche la promozione turistica della zona. Infatti, attraverso il progetto ‘Itinerari Cividalesi’ da lei ideato, tali eventi sportivi di interesse nazionale vengono sfruttati per mettere in risalto il territorio del cividalese e dei colli orientali. Del progetto fa parte anche la nona edizione della San Giovanni al Natisone - Cividale, che avrà luogo il 4 ottobre. La società ha da poco convocato l'assemblea dei soci per esaminare l'annata 2009 e predisporre al meglio l'attività della stagione 2010 ormai alle porte. Ecco di seguito i componenti del consiglio: presidente Mauro Borsatti, vice presidente Pasqualino Marinelli, segretario Filippo Bertelli, collaboratori Alessio Moschioni, Giovanni Cappanera e Ivano Zanutigh. Četrtek, 15. aprila 2010 Risultati 1. Categoria Rive d’Arcano - Valnatisone 0:0 Juniores Valnatisone - Reanese 1:0 Allievi Valnatisone - Union ‘91 1:1 Moimacco - Sacilese 1:2 Giovanissimi Virtus Corno - Moimacco 2:2 Buttrio - Valnatisone 1:3 Rangers - Moimacco 1:3 Amatori Sos Putiferio - Anni ‘80 1:1 Pizzeria Le Valli - Bar Al Gambero 3:0 Adorgnano - Savognese 3:0 Orzano - Polisportiva Valnatisone 1:0 Calcetto Boca Juniors Ris.- Paradisodei golosi 3:6 Diavoli volanti - Merenderos (ree.) 6:6 Prossimo turno 1. Categoria Cassacco - Valnatisone Juniores Valnatisone - Serenissima Allievi Valnatisone - Sesto Bagnarola Moimacco - Futuro Giovani Giovanissimi Com. Fiume Veneto - Moimacco Fortissimi - Valnatisone Esordienti Audace - Centro Sedia/B Pulcini Cormor- Audace/A Forum Julii/B - Audace/B Forum Julii/C -Audace/C Amatori Warriors - Sos Putiferio (18/04) Tramonti - Pizzeria Le Valli (17/04) (17/04) (19/04) (21/04) Savognese -Tratt. da Raffaele Calcetto Paradiso dei golosi - Pilutti's pub Engaged in show biz - Merenderos Classifiche 1. Categoria Valnatisone 53; Reanese 49; Caporiacco 48 Lavarian Mortean 38; Bujese 36;Tarcentina 35 Riviera, Ancona 34; Pagnacco 32; Risanese 31 Torreanese 30; Santamaria 28; Paviese 27; Cassacco 25; Rive d’Arcano 24; Moraro 12. Juniores (Provinciali - Girone C) OI3 55; Azzurra 53; Valnatisone*, Forum Julii 42; Serenissima 41 ; Riviera* 33; Chiavris 31 ; Reanese 29; Arteniese** 28;Tarcentina, S. Gottardo 20; Venzone 19; Prog&T* 7; Fortissimi* 2. Allievi (Regionali - Girone A) Sanvitese 63; Donatello 56; Sacilese 54; Muggia 49; Tolmezzo Carnia 41; Manza-nese* 40; Moimacco 34; Sangiorgina* 32; Nuova Sandanielese 30; Futuro Giovani 29; V Sport Trieste calcio 25; Pro Romans 12; Cormone-se 10; I Falchi 4. Allievi (Regionali - Girone B) Ancona 58; Pordenone* 54; S. Luigi 53; Valnatisone, Brugnera 50; S. Giovanni 47; Union '91 35; Bearzi 32; Virtus Corno 30; Pro Gorizia 21; Sesto Bagnarola 17; Fiume Veneto Bannia* 12; Pro Cervignano 8; OI3 7. Giovanissimi (Regionali - Gir. A) Ancona 67; S. Luigi 60; Moimacco 53; Fiume Veneto Bannia 52; Sanvitese 51 ; Azzanese 41 ; Bearzi 37; San Canzian 36; Virtus Corno 32; Maniago, Union ‘91 26; Opicina, Monfal-cone 16; Rangers 10; Pro Romans 1. Giovanissimi (Provinciali - Gir. B) OI3 54*; Forum Julii 39; Lib. Atl. Rizzi* 38; Esperia ‘97 37; S. Gottardo* 36; Centro Sedia*, Serenissima 29; Valnatisone 28; Buttrio*, Reanese/A 12; Chiavris* 7; Fortissimi 5. Giovanissimi (Sperimentali) finale Ancona 46; Virtus Corno 41 ; Tolmezzo Carnia, Pagnacco 38; Bearzi 37; Nuova San- danielese 28; Moimacco 16; Spilimbergo, Rangers 10; S. Gottardo -1. Amatori (1. Categoria - Gir. A) Sos Putiferio, 25; Latteria Tricesimo, Amaranto 24; Extrem, Warriors 23; Pizzeria Le Valli 22; Carpacco17; Anni‘80 16; Carrozzeria Tarando 15; Ciconicco Villalta, Tramontii 14; Bar Al Gambero Amaro 9. Amatori (2. Categoria - Gir. D) Turkey Pub 31 ; Campeglio 29; Beivars 26; Chiasiellis 23; Pizzeria Moby Dick*, Dinamo Korda 22; Savognese* 19; Adorgnano 18; Trattoria da Raffaele* 10; Gabbiano* 8, Pizzeria al sole due, Sammardenchia 7. Amatori (3. Categoria - Gir. B) Over Gunners* 30; Poi. Valnatisone 25; Orzano 22; Friulclean* 19; Tuttomeccanica* 18; Racchiuso* 17; Montegnacco* 16; Enoteca Sandi*, Collettivo Savio* 12; Pingalongalong* 11 ; Paura & Delirio a Collosomano 4. Le classifiche Amatori sono aggiornate al turno precedente. - * Una partita in meno Nel campionato amatoriale di Prima categoria la capolista bloccata dagli Anni ’80, tripletta del bomber per la Pizzeria Frena la Sos Putiferio, Dugaro rilancia Le Valli Mezza battuta d’arresto per la Valnatisone - Juniores ok con Bortolotti, bene i Giovanissimi provinciali Sabato 1° maggio appuntamento con la Triajur Sabato 1° maggio ritorna la tradizionale gara non competitiva della Triajur, dedicata agli appassionati di mountain-bike e corsa podistica. La competizione è divisa in tre frazioni: la prima da percorrere in mountain-bike salendo dal centro di Savogna al paese di Montemaggiore, la secon- da riservata ai podisti da Montemaggiore sulla vetta del Matajur e la terza sempre per podisti dalla vetta del Matajur a Masseris, dove è previsto il traguardo. Le preiscrizioni si possono effettuare presso il negozio Bicisport a Cividale in via Udine 68, telefono 0432/733542 oppure telefonado a Marino Gosgnach al numero 338/5877265. Il giorno della manifestazione, presso il Bar da Crisnaro a Savogna, si potranno effettuare le iscrizioni al costo di 10 euro a persona. La partenza è prevista alle 10 dal piazzale del negozio alimentari di Savogna. È una mezza battuta d’arresto quella sofferta nel campionato di Prima categoria dalla Valnatisone che non è riuscita, dopo la sosta pasquale, a superare la penultima della classifica, il Rive d’Arcano. Nonostante questo mezzo stop la squadra di San Pietro mantiene a tre lunghezze di distanza il Caporiacco, che è ora il più immediato inseguitore. Dopo almeno cinque palle gol avute a disposizione, gli Juniores della Valnatisone hanno ottenuto una vittoria di misura castigando la Reanese grazie alla rete siglata alla mezz'ora della ripresa da Antonio Bortolotti. Gli Allievi regionali del Moimacco sono stati superati di misura dalla terza della classe, la Sacilese. La Valnatisone ha pareggiato la gara interna con la Union '91, andando in gol con Marco Sittaro. Il pari ha consentito ai valligiani di agganciare al terzo posto in classifica il Brugnera. Buon pareggio dei Giovanissimi regionali del Moimacco a Corno di Rosazzo. Per i ragazzi guidati da Arnaldo Venica hanno fatto centro Lorenzo Luciano ed Erik Scandini. A Buttrio i provinciali della Valnatisone hanno vinto una gara spigolosa, non certo favorita da una direzione arbitrale insufficiente. Sotto di una rete, la formazione allenata da Giancarlo Armellini si è riportata in parità con la rete di Alessandro Budri. Nella ripresa la doppietta di Luigi Caporale ha regalato i tre punti. Gli sperimentali del Moimacco hanno chiuso il campionato con un successo ottenuto ad Udine contro i Rangers. Nel campionato di Prima categoria amatoriale del Friuli collinare la capolista Sos Putiferio è stata costretta al pari dagli Anni ‘80.1 ra- gazzi guidati da Walter Pe-tricig, dopo avere fallito alcune occasioni favorevoli, sono stati colpiti dagli udinesi. La reazione immediata dei savognesi ha riportato la parità con il gol realizzato da Luca Mottes. Gara facile per la Pizzeria Le Valli contro il fanalino di coda, salito nelle Valli del Natisone in sole nove unità. Diverse le occasioni da rete dei ragazzi di mister Caiati con Panebianco, Smrekar e Antonio Dugaro, quest’ultimo autore della rete che alla mezz'ora ha sbloccato il risultato. Nel secondo tempo gli avversari, seppure in inferiorità numerica, si sono resi pericolosi in un paio di occasioni. Al 20' è arrivato il raddoppio in contropiede con Dugaro. Sono seguiti i cambi e Alberto Vidic ha sprecato due nitide occasioni. A cinque minuti dalla fine la terza rete, ancora di Dugaro, ha chiuso la gara. In Seconda categoria scivolone esterno della Savognese contro la formazione di Adorgnano. In Terza categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale con la sconfitta subi- La squadra del Paradiso dei golosi di San Pietro al Natisone, protagonista nei girone X dei play-off di calcio a cinque ta ad Orzano viene sorpassata in classifica dagli stessi udinesi. Paolo Caffi Sono ripresi per il Paradiso dei golosi ed i Merenderos i play-off di calcetto Uisp. Queste le classifiche aggiornate al turno precedente. Girone X: Paradiso dei golosi 7; La Viarte* 5; Boca Juniors Risano 4; Santa Maria* 2; Pilutti's Pub 0. Girone Y: Engaged in show biz 7; Merenderos 5; Simpri Kei da Moreale, Diavoli volanti* 3; Santa Klaus @ Nevelandia* 0. Nel Campionato a-matori Friuli collinare ieri sera, mercoledì 14 aprile, ultimo turno per l'Essiccatoio Dorbolò di San Pietro al Natisone. La classifica del Girone C è la seguente: Pau-lin/Tex Grill 17; Essiccatoio Dorbolò, Pizzeria Al Baffo 16; Fagagna, Rivignanese 10; Arte-gna 9; Pura Vida Cafè, Cdu calcio, Dlf Cervignano 8; Pitrans Bici-nicco 7 ; DLF Energia & Natura 6; Pizzeria Cantina Fredda 5. zo È ripreso con la terza gara del girone di ritorno della coppa Friuli il cammino delle ragazze Under 14 della Polisportiva di San Leonardo. La squadra del presidente Ettore Crucil ha perso per 3:0 (25:19, 25:19, 25:15) con la capolista Libertas Orvi di Martignacco, Domani sera, venerdì 16 aprile, alle 18.30 per il penultimo impegno del girone a Merso di Sopra salirà la Futura di Palmanova. Questa la classifica attuale del girone I: Libertas Orvi 21; Polisportiva San Leonardo 16; Basiliano Low West volley* 13; Futura Palmanova 12; Pu.Ma.Coop. Pulizie manut.* 7; CSI Tarcento 0. ŠPORT PO SLOVENSKO ©MoTc?' (ADT0KR05 EREH STylE PROSTI SLOG Kronaka Za na pozabit naše mame an none Deset liet od tega nas je zapustila kumar Ninetta Na teli fotografiji moremo videt štier fajne, parložne an vesele šjore. Upan, de usa Sauodnja jih subit zapozna, se vsa vas za-veseli an jih pogreši, zaki jih nie vic na teli zemji. Dna za dno so se v nebesa pobrale, an od gor dol pruot nas videjo, varjejo use nas....Posebno pa njih hčera. Misnin na Tildo Laškino, ki je te parva utekla. Jest štu-dieran na Rožeto an Kjaro, dvie sestre, ki kupe misnijo na njih mamo, ki je bla ni-mar elegant an parložna. Potlè se je pobrala Nine-ta Kumar, moja mama. Je bla par lieteh, pa na vaja nič reč, zaki Michelina an Simona kupe mislejo na njo, an vič krat uteče kaka suza. Selè! Ta trecja je šla Clementina. Teresa je bla nje sama hči. Vien, de tarpi, pa sada počaso počaso dene par kraj nje veliko žalost, zaki že prave te malin navuodam, Giuseppe an Alice, kaj je bla nje mama za njo. Zbuogam je šla an Nadal-ja Uršina, moja velika par- jatelica. Zadnje cajte me je ku gledala an uprašala: “Si pru ti Michelina...”. Je šla na tiho, se nie mai lamentala, mi je puno pomala z besie-do, kar Eligio nas je pustu za nimar... Anita, Velia an Ti-neto, vaša mama je bla vič ku adna sestra za me! Se uprašata zaki san tuo-le napisala? Za zmislit mojo mamo, zak na 8. obrila je bluo deset liet, kije umarla... Že deset liet... Sanjo tiela videt na Novim Matajure, tist brieg, ki ona je puno puno prehodila anjubila... Sanjo tiela videt an pokazat, pa ne samo, pač pa kupe s tistin ženan, ki “raprežentajo” vse, pru vse žene, ki jim je ona pomala na porodu: “le mie donne”, takole jih je ona klicala! Rosetta, Chiara, Teresa, Tineto, Anita e Velia... ho presentato le vostre mamme a nome di tutte le altre donne che mia mamma ha assistito, ho scritto i vostri nomi, figli delle rispettive signore in foto a nome dei tantissimi bambini che Ninetta la Kumar di Savogna, più tardi anche di San Pietro al Na-tisone e Pulfero, ha in 47 anni di professione aiutato a nascere! Vi chiedo di ricordarla assieme a tutti i miei cari, con una preghiera... Ricordo con rammarico il suo dispiacere in quanto mai nessun sindaco, dopo che è andata in pensione, le abbia V saboto 17. bojo pobieral blaguo za Caritas Telo saboto, 17. aprila, bo Caritas vi-denske škofije pobierala oblieke, obutve an drugo blaguo, ki ga na nucata vič. De-nita tu tiste žakje armene, ki so jih tele dni parnesli po hišah an v saboto zjutra nesita jih, kamar so vam sporočil. Sabato 17 aprile c'è la raccolta da par- te della Caritas diocesana di indumenti e scarpe che non usate più. Il materiale raccolto verrà in parte avviato al mercato del vestiario usato, in parte al recupero come tessuto. Il ricavato finanzierà un laboratorio di sartoria e tappezzeria a Udine che darà lavoro a persone in difficoltà. dato un riconoscimento... “Una piccola carta, una pergamena... sono meno di un Cavaliere Veneto... è che sono Veneta di Treviso”. Ridendo con noi così si esprimeva. L’ostetrica Domenica Fran-ceschini, meglio conosciuta come Kumar Ninetta è morta all’età di 96 anni e 2 mesi esatti, nata l’8 febbraio 1904, morta l’8 aprile 2000. Michelina Lukcova SREDNJE Preserje / Čedad Zbuogam Renato Huda novica, de je zapu-stu tel sviet Renato Simon-cig, se je hitro arzglasila po srienjskim kamune, pa ne samuo. Renato se je rodiu 64 liet od tega v Fermonovi družini iz Preserja. Suolu se je do lauree. Biu je arhitekt an za-vojo tele službe so ga poznal na šarokim. Podpisu je tudi proget za duom za te stare (casa di riposo) v Špietre. Živeu jev Čedade, pa je biu takuo navezan na njega vas, de je gor hodu vsaki konac tiedna, an vsaki krat ki je mu, je gore preživeu vič dni. Oženjen je biu z Lucio Durjavovo iz Dolenjega Tarbja, imiela sta dva otroka, puoba, ki se kliče Alberto, an čečo, Paolo. Z njega prehitro smartjo novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evrov • Druge države: 40 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT25Z 0504063740000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m (us Včlanjen v USPI Associato airUSPI je Renato pustu v veliki žalost nje, mamo Fiorindo, bratra Alda, kunjade, na-vuode an vso drugo žlahto. Pogrešijo ga tudi vasnja-ni an kamunjani iz Sried-njega, pru takuo vsi njega parjatelji. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v petak 9. obrila v Čedade. Za venčno pa bo počivu v domači zemlji, go par Svetim Pavle (Cernečje). GRMEK Topoluove / Erba Žalostna novica Žalostna novica je paršla tele dni iz miesta Erba v Topoluove. V tistim kraju v pokrajini Como je zmanjkala Livia Bucovaz, uduova Ba-razzuoli. Livia se je rodila v Jevki-ni družini v Topoluovem. Je bla glih dopunla 78 liet, kar jo je Buog poklicu h sebe. Čeglih nie vič živiela v rojstni vasi, je bla ostala zlo navezana na njo an na nje vasnjane. Venčni mier pa bo počivala v Erbi, kjer je biu nje pogreb 5. obrila, velikonočni pandiejak. Za njo jočejo hči Silvia, zet Giovanni, navuod Francesco, sestre Rina, ki živi v Barbisano (pokrajina Treviso) an Marta, kije pa v Žvi-ceri, an vsa druga žlahta. SVET LENART Prehod Zapustu nas je Giuseppe Lauretig Šele mlad, imeu je 61 liet, nas je za nimar zapustu AFFITTASI Cividale centro storico casa 3 camere, 2 bagni, mansarda, taverna, garage. Tel. 333 4367437 Giuseppe Lauretig - Beppino Prehuojanu iz Prehoda. Beppino je biu zlo poznan, ne samuo zavojo njega karakterja, pa tudi zak je biu gaspodar liepe hiše v Prehodu, ki so jo po potresu postrojil s pomočjo od “Belle arti”. Telo hišo jo hodejo gledat iz vsieh kraju, saj je tipična hiša Nediških dolin. Zazidana je bla vič ku stuo liet od tega, an ostala je taka, ki je bla na začetku. Zadnji dan lieta 2009 so podkopal Beppinovo mamo, Gino Ros uduovo Lauretig, seda še njega. V veliki žalosti je pustu ženo Annomario, sestre, kunjade, navuode an drugo žlahto. Na njega pogrebu, ki je biu v pandiejak 12. obrila v Kozci se je zbralo puno ljudi za mu dat zadnji pozdrav. SOVODNJE Polava / Senago Zapustila nas je Amalia Medveš “Tudi naše mame nie vič”, so nam iz kraja Senago telefonai, an takuo smo zviedel, de še adan naš človek je umaru deleč tle od rojstnega kraja. Se je klicala Amalia Medveš an je imiela 88 liet. Rodila se je v Jurinovi hiši v Polavi, oženila je adnega puoba le iz tiste vasi, ki se je klicu Antonio an je biu Tončičjove hiše. Je bluo lieto 1966, kar sta šla zavojo diela živet blizu Milana an tan sta zredila njih družino. Imiela sta tri puobe, adan, Carlo, je na žalost že umaru. Amalia an Antonio sta po-gostu hodila na njih duom v Polavo. Glih takuo an njih puobje, ki vsaki krat ki morejo, “skočejo” sam za pozdravit žlahto an parjatelje, ki tle živijo. Amalia nas je zapustila v petak 2. obrila, nje pogreb pa je biu v saboto 3. an čeglih vsa žlahta je arzstre-sena nomalo povserode, se jih je vseglih puno kupe zbralo za ji dat zadnji pozdrav. Z nje smartjo je Amalia v žalost pustila sinuova Gian-nija an Luigija, an vso žlahto. Sinuova želta zahvalit vso žlahto, ki jim je v telim žalostnim momentu stala blizu. Sauodnja Umarla je Livia Marchig V videmskem špitale je umarla Livia Marchig, uduova Cernoia. Čeglih je imiela nje lieta an tele zadnje mies-ce je živiela v špietarskem ri-koverje, nam bo vseglih manjkala. Livia je kupe z nje možam Mauriziam imiela puno liet butigo sadja an zelenjave v Sauodnji, kar tudi v telim kamune an v teli vasi je živielo puno ljudi. Kar sta paršla na stare lieta, an predvsem kar so ljudje začel zmanjkuvat, Maurizio an Livia sta zaparla njih butigo. Zredila sta dva puoba, Paola an Claudia. Paolo živi v Vidme, Claudio že vič liet pa v Niemčiji, pa obadva sta pogostu hodila gledat njih mamo an lepuo skarbiela za njo. Z nje smartjo je Livia pustila v žalost nje, nevieste, navuode Lindo, Glorio an Ilario, an vso žlahto. Na nje pogrebu, ki je biu v Sauodnji v četartak 8. obrila popudan, se je zbralo puno ljudi iz vsieh vasi sauonj-skega kamuna, pa tudi iz drugih kraju naših dolin. ŠPETER Pogreb v vasi V pandiejak 12. obrila smo se zbrali v Špietre za dat naš zadnji pozdrav adni go-spi, ki od zuna je z nje možam paršla živet tle v našo vas. Klicala seje Geni Minatel, uduova Sartor. Imiela je 87 liet. Zapustila je sinuove, neviesto, navuode an drugo žlahto. DREKA Dreka / Čedad Še adna smart Umarla je Mafalda Cici-goi, Škabalonova po domače iz Dreke. Učakala je 88 liet. Bla je sestra zlo poznanega Tonija, kije puno liet daržu oštarijo v Čedade, kamar so hodil vsi naši ljudje. Umaru je malo cajta od tega. Mafalda je na telim svie-tu zapustila še adno sestro, navuode an drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Čedade v sriedo 7. obrila. Vkažermi od karabi-nierju je biu dan plače. Marešjal je klicu adnega po adnim vse karabinier-je an vsakemu dau njega ček: - Arnej... an taužint an tristuo evrov; Blažin... an taužint andviestuo evrov; Cankar.... an taužint an tristuo evrov; Celoten... Celoten... Celoteeen (totale)...! Pogledi kajšan kaštron je tel Celoten! Je tist, ki ima narguorš plačo an se na nikdar parkaže! ★ ★ ★ - Apuntat... apuntat! -je klicu marešjal - Bieš hitro zalivat vart, ka na vi-deš, de preča bo daž an se vas zmočeš! ★ ★ ★ Železniški prehod med Vidnam an Tarbižem seje biu razbiu, zatuo so ložli na stražo dva karabinier-j a za de na puode obedan čez njega. Vsak vlak, kije šu mimo, adan karabi-nier, ku ga je zagledu, se je luožu gor na “attenti”. - Zaki si se luožu gor na “attenti”? - gaje pokregu te drugi - Saj tisti je biu an tovorni vlak (treno merci), an gor na njim nie bluo obednega častnika (ufficiale). - Ja, ja, lahko guoriš ti, ki si tisti, ki zna pisat, pa ist, ki sem tist, ki zna brat, viem, kaj je napisano na tabelici tle spriet! - Kaj je napisano? - “Attenti al treno”! ★ ★ ★ An karabinier je muo-ru narest izpit, esame, za ratat apuntat, an zatuo ki an poslanec (deputato) gaje biu parporočiu (raccomandato), ga nieso mogli zavarnit. - Nared tako vprašanje - je jau kapitanih ma-rešjalnu - de bo znu od-guorit. - Dobro, gaspoud kapitanih. An takuo marešjal je poprašu karabinieija: - Povej mi, kera je avtomobilistična tabla (targa) od Milana? Karabinier ga je milo pogledu an je odguoriu: -Boh! - Kera je tablica od Vidma! -Boh! - An tista od Torina? -Boh! - Al čujeta, de odguar-ja zmieram Bo, alora po-prašajta ga, kera je tabli-ka od B olonj e ! - j e j au ko-lonel. Marešjal je takuo spet poprašu karabinieija: - Če češ ratat apuntat, bo zadost, de mi povieš tablico od Bolonje. -Mah! ★ ★ ★ Dva karabinieija v gostilni: - Ki vzameš ti? - Kar vzameš ti. - Kamerier, dva kafe! - Alora dva an mene! Četrtek, 15. aprila 2010 12 “Valentina, ku moja nona... Tela liepa čičica, ki nam je pisala, živi v Petarniele San Valentina, san se rodila na 12. setemberja 2008, an vič ku kajšan od moje žlahte an miez naših parja-telju je vprašu, kuo je tuo, de me niesta še diel na Novi Matajur. Za resnico povie-dat, so bli pošjal mojo fotografijo po puošti, tisti ele-tronski... pa nie mai paršla do Novega Matajurja, Buog vie, kje se je zgubila! Takuo san sama poskarbiela na telo vižo: muoj tata Maurizio je šu na Novi Matajur s fotografijo od moje none Libane Kuminove, ki je do-punla 80 liet, blizu nje fotografije ist san parložla še moje, od kar san bla nomalo buj minena ku seda, takuo me bota vidli, kuo san liepa. Takuo, ki san j ala, se kličem Valentina, ku nona ki me iz nebes varje. Je bla or- lino vecchio), v prapon-skem kamunu. Tam živi muoj nono Roberto. V Gniduci so pa noni Liliana an Bepo Kuminovi. Ist živim v Petarnielu z mojo mamo Michelo Pariš an z mojim tatam, ki je pa Maurizio Iurman. An v teli vasici, ki je v dreškem kamunu, so pru veseli, de živim gore. Me imajo vsi radi, ma pru vsi, noni, strici, tete, kužini...! Zatuo pošjam vsiem njim an velik velik poljubček, “bacino”. An se troštam, de drugi krat, kar bo kaka vesela parložnost, mama an tata poskarbe nomalo pri-et za vam parnest moje fotografije! Hlaščanova iz Sriednjega, se je bla oženila v Podrob (Mo- Planinska družina Benečije Svet Kocj'an iz Saržente da Sorzento a San Canziano nedelja/domenica, 18. aprila lahek, primeren za družine camminata adatta alle famiglie - ob 8.30 začetek hoje v Sarženti (Brieza) - ob 12.30 pastašuta za vse v istem mestu |^dgovorern^gor0432/727631 (v večernih urah) VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it 20 SPLOSNA SLIKA Nad severno Italijo se v višinah zadržuje hladen zrak, ki povzroča nestanovitnost ozračja Četrtek, 15. aprila Po vsej deželi bo rahlo oblačno do spremenljivo vreme. V hribovitem svetu so zlasti v popoldanskih urah možne plohe in nevihte. Ob obali bo pihal zmeren veter. Petek, 16. aprila Zjutraj bo prevladovalo jasno vreme, podnevi pa bo v nižinah in ob obali rahlo oblačno. Topleje bo. V hribovitem svetu so možne popoldanske plohe in nevihte. Ob obali bo zjutraj pihal šibek severovzhodnik. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 4/7 6/9 Najnižja temperatura (°C) 3/6 7/10 Najvišja temperatura (°C) 15/18 12/15 Najvišja temperatura (°C) 17/20 13/16 Srednja temperatura na 1000 m: 7°C Srednja temperatura na 1000 m: 8°C OBETI V soboto bo v nižinah in ob obali jasno ali rahlo oblačno. Večja oblačnost bo v popoldanskih urah v hribovitem svetu. V nedeljo bo jasno in topleje. Srednja temperatura na 2000 m: -1°C Srednja temperatura na 2000 m: -1°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. ... . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Pogled na Gorenj Barnas V Špietre še puno ljudi, pa so šli na manj Spietar, ku vsi vemo, je te narguorši kamun Nedi-ških dolin. Tisti, ki od nimar štieje narvič ljudi. Tele zadnje lieta je le napri rasu. Zazidal so puno novih hiš, kjer so paršle tudi družine z otruok. Vič ku kajšan, namest iti v Čedad al dol po Laškem, seje tle usta-vu. Je ries, de če je Spietar na adnim kraju rasu, druge vasi po naših gorah so se pa le grede spraznovale pru zavojo tega, zak so se ljudje preselil v tel kamun. “Manjku so ostal tle par nas, an nieso šli dol po Laškem al buj deleč”, smo pravli. Na žalost v liete 2009 tudi v špietarskem kamunu so zgubil prebivalce (residenti) za adno cielo vas. Ženarja 2009 je kamun šteu 2.263 ljudi (1.099 moških an 1.164 žensk). V liete seje rodilo petnajst otruok: pet puobčju an deset čičic. Umarlo pa je danajst moških an sedamnajst žensk, vsieh kupe osamandvajst. V kamun je paršlo živet adnoanšestdeset ljudi: ada-nantrideset moških an trideset žensk, proč jih je šlo pa na sedamdeset: dvaantrideset moških an osamantri-deset žensk. Na 31. dičemberja 2009 je v Špietre živielo 2.226 ljudi: 1.083 moških an 1.143 žensk. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litori na Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 5. JUNIJA 2010 Iz Čedada v Videm: ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33, 9.33,10.33,11.33,12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Bolnica Čedad ... 7081 Bolnica Videm .. .5521 Policija - Prva pomoč .. ....113 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji ....112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Čedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .700700 Čedajska knjižnica .732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Špeter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost ... .727325 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 16. DO 22. APRILA Čedad (Fontana) 0432/731163 Premarjag 729012 - Povoletto 679008 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA, 18. APRILA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju - Agip Čedad (blizu 3 pietre)