\ ASO (LETO) XXV. (19) No- (štev.) 47 BSLOVE NIA LI BR E BUENOS AIRES 24. novembra 1966 Združeni narodi in male države 031 VOLITVAH NA HAVAKSKEM Tudi za letošnje zasedanje Glavne skupščine Združenih narodom ki se je začelo v septembru in bo, s kratkim presledkom okoli božiča, trajalo tja do velikonočnih praznikov (kakor p^č vsako leto), je glavno tajništvo te organizacije pripravilo dolg program vprašanj, ki naj bi jih ta skupščina narodov reševala in vsaj nekatera rešila-INa delovnem programu skupščine je bilo 91 tačk. Večinoma so take, k; so ponavljajo od leta do leta, deloma so poslovnega, deloma političnega značaja. To ponavljanje pa je, na žalost, dokaz, kako malo pomenijo v praktični politiki besede Združenih narodov. Kot vsako leto so bili štirje tedni določeni za splošno debata. Po tradiciji se je udeležujejo voditelji vseh delegacij, v glavnem zunanji ministri. Teh se jb začetnih sej Glavne skupščine udeleževalo 48. 1 Ko so bjli Združeni narodi ustanov* 'Ijeni, še ipravi 24. oktobra 1945, je ustanovno listino podpisalo 50 držav. Te so avtomatično postale članice organiza •čije. Ustanovno listino so v glavnem izdelale delegacije nekdanjih petih velesil: Anglije, ZDA, Francije, Kitajske ih Sovjetske zveze. Kakor pravi pravilnik ZN, je namen te organizacije: vzdrževanje miru in mednarodne varnosti; pospeševanje prijateljskih odnosov med državami in mednarodno SO' delovanje pri reševanju svetovnih pro' blemov gospodarskega, socialnega, kulturnega ali humanitarnega značaja; pospeševati človečanske praviee in svo boščine- Prav ironično je bilo, ko je listino podpisala delegacija Sovjetske zveze, ki jo je takrat v ta namen poslal v 'San Francisco krvoločni sovjetski veljak Jože Stalin. Prav vse glavne namene te organizacije je namreč Sovjetska zveza kršila že pred podpisom Listine ZN in jih še vedno krši, sedaj, enaindvajseto leto obstoja te organizacije. Med takimi ustanovnimi državami, ki vztrajno kršijo pravilnik organizacije ZN, je tudi Titova Jugoslavija. O pospeševanju človečanskih pravic in svoboščin v Jugoslaviji ni sledu. Število članstva organizacije ZN se je od usatnovitve dalje neprestano množilo. Ko je svet zajel val spreminjanja, bivših kolonij v samostojne, če že ne neodvisne države, so te po vrsti prosile včlanjene v organizacijo ZN-V dvajsetih letih se je članstvo organizacije ZN več kot podvojilo. Po letošnjem sprejemu treh angleških kolonij, in sicer Gvajane, Bečuanalandije (ki si je izbrala novo afriško ime Bot-sawana) ter Basutolandije (z novim imenom Lesotho), je število članstva Združenih narodov naraslo na 122. Toda ta dogodek sprejema novih članic v organizacijo ZN je ostal komaj opažen celo med delegacijami ZN-Ni bilo običajnih pozdravov novim članicam, še manj pa poveličevanja ZN kot varuha malih narodov- Pred nekaj leti so taki sprejemi potekli čisto drugače- Ta razlika jasno pove, da se večina članic ZN ne počuti več dobro, kadar sprejema nove članice. Vse namreč kaže, da so Združeni narodi v sprejemanju članic Verjetno šli predaleč-Niso se namreč dosti upirali posredovanju tistih nekdanjih kolonialnih držav, ki se hočejo znebiti stroškov za svoje kolonije na eleganten način: obesijo jih Združenim narodom na vrat. Na drugi strami so nove članice največ iz Afrike. Malim afriškim državam ni odveč, da njihova številčna moč v ZN raste, dasi politično seveda pomenijo malo- Vsekakor mnogi menijo, da je prišel čas, ko se bodo Združeni narodi morali začeti baviti z vprašanjem, kje je meja Sprejema novih članic- Še okoli dvajset do trideset ozemelj čaka na svojo neodvisnost, 19 med njimi nima niti po 100.000 prebivalcev in so pravi vzorci zaostalega prebivalstva- C e vsa ta množica državic (mnoge sploh ne predstavljajo določenih narodov ali narodnih skupin) pride v orga nizacijo ZN, bo v tem svetovnem organizmu toliko malih držav, da bodo imele kakršno koli kvalificirano večino-Pravilno in pravično je določilo, da ima vsaka država po en glas in da je VHak glas enakovreden drugemu glasu iNa Bavarskem, drugi najbogatejši zahodnonemški federativni republiki, so na nedeljskih poslanskih volitvah dobili največ glasov krščanski demokrati, povezani v Krščanski socialni zvezi, ki jo vodi bivši zahodnonemški obrambni minister Franc Jožef Strauss- Ta je pred kratkim izpeljal v stranki imenovanje Kurta Georga Kiesingerja, bivšega člana Hitlerjeve nacistične stranke, za krščansko-demokratskega kandidata, ki naj zasede Erhardovo mesto v vladi. Krščanska socialna zveza je dobila 48,2% glasov (leta 1962 47,5%) ter 110 poslanskih sedežev (108 leta 1962). Sledijo ji socialisti s 35-8% (35-9% leta 79 sedežev), narodni demokrati s 7-4% (leta 1962 te stranke še ni bilo) s 15 za Nemce. Dobila je mnogo pristašev prav zaradi zavezniškega dvajsetletnega zavlačevanja rešitve nemškega vprašanja. V volilnih govorit so kandidati te stranke zvračali krivdo za razcepljenost Nemčije predvsen na sovjete, ki da so edini, ki preprečujejo združitev Vzhodne Nemčije z Zahodno. Slehernemu pametnemu .človcru je jasno, da sovjeti večno ne bodo »ogli preprečevati združitve Nemčije in valo načrte za bodoče desetletje. Medvečerjo je imel lep nagovor na vse nseoče predsednik Našega doma g- Per Čarman. Za nii.m pa ip imel___glob-i bila vrata zap*] Miha se je čutil do- düi „prvo nevesto , čotovo Marino. Bila . ^ ^ ^ jg ^ je. je našem jena. i a g avi je nosi a po | ^ kakol. na rstinem domu- Nazad- vrhu rute tudi slamnik. Spakovala se je, . , , , ... . , me je moral le zlepa prositi, naj se sladkobno smejala in namenoma ika- * . v , r. ■ - , > n .. . i i odprejo poster ljudem. „Kdo pa je zala škrbasta usta. Govorila je kakor, v . 9u , , .. , _ , ’ . ,. porok za vaso'stenost?“, so hoten bi voda tekla- Do solz so se nasmejali1 ■ . , . v i -i - j vedeti znotraj.istopil je starešina m svatje, preden se je ženin z obilnim da- dal. i