'
to II.
TRST, dne 31. decembra 1909. I
L
Stv. 53
f
i
e,
3:
Izhaja v Trstu
Mo soboto opomine.
Rokopisi se ne vra-Nefrankovana P>sma se ne sprejemajo.
Uredništvo in npravništvo
ul. del Lavatoio
št. 1,1.
TelefoiTl8-67.
11—■	11
Posamezne štev. se prodajajo po 6 stot
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stol;, za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
■------------------
Glasilo »Narodne delavske organizacije44 in »Zveze jugoslovanskih železničarjev44.
c	o	1
)
@1
‘ SREČNO NOVO LETO *
19101
Vsem tovarišem, prijateljem
in čitateljem želimo srečno, veselo, vspehov bogato novo leto 1




Narodna delavska organizacija4
vabi na
Javne shode
Ib sicer:
H, a;) na Proseku ob 1. uri pop. v dvo-r&ni .,Gospodarskt društva1' (za Konto?el in trosek ;
b) pri Sv. Jakobu ob 4. uri popoludne v prostorih , Delav. konsum. društva (Čampo S. Giacomo), za delavce Sv. Marka in Stružita ;
jp| c) v Dolini, ob 4. uri popoludne, v Prostorih gostilne „Kons. društva".
Konec strahovlade.
Čemu klicati v speni n žalostno poglavje iz nedavne zgodovine v področju c. *r. javnih skladišč ? Čemu razmotrivati še ebkrat ono trpljenje, sistematično zapostavljanje in izmozgovanje slovenskih tržaških delavcev v prosti luki ? In vendar, j36 moremo si kaj, da bi ne posvetili še enkrat pero oni nečastni zgodovini, ki je bapolnila z ogorčenostjo vsako čuteče ljud-sko srce in spravila za en trenutek naše Pošteno delavstvo ob zaupanje v končno ?®aago pravične stvari. Vsej tržaški javnosti 1® znano, kako reakcijonarno je rZadruga Za nakladanje in razkladanje1* v prosti luki Favnala z našim delavstvom. Ivan Zollia 1® bil na čelu te zadruge. Poklicana v ^ljenje, da s pomočjo vzvišene ideje zadružništva povzdigne skrajno teptano stroko težakov gospodarsko in etično in postane ^očna trdnjava modernega krepko vstaja-l°žga delavstva, je ta proslula zadruga Minila sto in sto slovenskih delavcev v ^anje skrajne gospodarske negotovosti in j*®, prostituirala v močno trdnjavo oligarhov, ki jim je namen — socijalno demo-^tttična stranica. Gospodarski odvisnosti °dalo se je odvisnost duhov, odvisnost od amovolje strankarskih fanatikov. Pristop zadrugi je bil odvisen od pristopa v °cijalno demokratično stranko.
Zato se ta zadruga tudi ni nikoli penila za dejanske potrebe autobtonega
®lavstva. Za to je tudi vedno imel pred-m0®* privandrani „regnicolo“ pred pristnim l'Začanom-Slovencem, ako je le bil pristaš °Cl alno-d mokratične Btranke. Te Zolijine ®skribcije, naperjene proti slovenskemu ®lavCu, so sicer od začetka nosile pečat , raine brezobzirnosti, a so se v zadnjih rtl31 pouzdignile meseca januvarja in fe-/barja 1908. do pravega moralnega kani-^ma, do srednjeveške nečlovešnosti, do |j ®vega zasmeha naziranja o socijalnili )0|žno8tih delavske zadruge, vstvarjene po el(*vcih.
j, nA cbe cassa ti appartien ?...“ Ali si Qab „naše“ (okrajne bolniške blagajne) ? 0t)e onemu, ki se ni mogel izkazati
)
s modro knjižico, da je res včlanjen pri j okrajni bolniški blagajni. To je opravičevalo bojkot — proti d<>tičniku. V spomenici, I ki jo je odposlanstvo N. D. O. »Delavskega j podpornega društva-1 in »Tržaškpga pod- 1 pornega in bralnega društva11 izročila me- jj seča februarja 1908 na Dunaju takratnemu I ministru predsedniku bar. Becku in trgovinskemu ministru dr)u Fiedlerju, je bilo taksativno navedeno, da so vladodržci v „Zolijini“ zadrugi, ne le izključili iz zadruge dveh slovenskih delavcev (Bonač in Jenko) radi njihovega značaja v narodnem pogledu, marveč, da so kar raztrgali knjižice, izdane jim od slovenskih delavskih podpornih društev in jih na to podili proč. Spominjamo se besed, s katerimi je sedanji desident in narodni .mučenik** Silvio Pagnini, vedno govori o tej zadrugi. „La nostra forte cooperativa di lavoro*1. Da, da, v divjanju proti našem delavstvu, v teptanju vsakega socijaluega čuta in v izkoriščanju večine zadružnikov na korist par vampirjev, je ta zadruga bila zares »močna-1. V tem obziru je dosegla — rekord.
Dan maščevanja pa ni mogel izostati. Krivica, storjena šoti pinom radi narodne zavednosti, ni mogla, ni smela izostati. Danes je Zollia padel — on je mrtev !! Ugasnila je tudi luč sramotnega življenja nekdaj »močne-1 „delavske“ zadruge.
Iz svojega s krvjo slovenskih proletarskih duš pomešanega prahu ne bo nikdar več ustala. Konec je strahovladi. —
A na tem ima slovensko-delavstvo dober del zasluge.
Če je res, da ne pristoja etično pro-svetlenemu značaju veseliti se tuje nesreče, je zopet res, da po grehu pride — plačilo. In tega se danes radujemo iz dna duše.
V drugi polovici meseca novembra t.
1. je uprava c. kr. javnih skladišč razpisala dražbo za oddajanje v podnajem nakladanja in razkladanja parnikov v prosti luki. Od več ponudeb, ki so bile stavljene, so bile zares resne le tri: ona dosedanje zadruge ,,Zollia“, ona t. z. ,Prima cooperative per sbarco ed imbarco1*, za katero stoji Pagnini in njegova družba in slednjič ona t. zv. ,,Nove zadruge za nakladanje in razkladanje parnikov**, ki so si jo vstanovili samostojni slovenski in laški delavci, katera slednja zaslužuje edina spoštovanja, ker ne sloni na nikakem političnem programu, marveč združuje delavce dveh narodnosti v zadrugo, ki bo zasledovala le gospodarske interese. Boj je bil hud, a rezultat istega je : da se je državna uprava osmilila prošnjam drž. poslanca Pit onija, naj se ne palme takoj „Zollijino“ zadrugo, češ, da ima leta velikanskih dolgov (sami „Zavarovalnici proti nezgodam dolgoj do 11.000 kron). Ni nam znana še oiicijelno odločitev, vendar smo zvedeli, da se bo „Zollijiiii" zadrugi podaljšalo življenje še za mesec dni, a pred pogoj da je, da se mora takoj odstraniti Zollia in sedanje ravnateljstvo in nehati z dosedanjim terorizmom. Po preteku enega meseca, da se bo podržavilo vsa dela. Mi, kot vneti boritelji za princip zadružništva, bi gotovo največim zadoščenjem pozdravili »Novo zadrugo** kot zmagovalko v tem boju. Vendar smo zadovoljni tudi na tein izidu vprašavnega de a. Saj smo ravno mi bili, ki smo vedno naglašali potrebo, da se vzpostavijo normalne delavne razmere v prosti luki in stori konec strahovladi zadruga ,,Zollia", ki se je obnašala kot nekak odsek socjalno-demokratične stranke na škodo dela in naših delavcev.
In do tega je prišlo. Pozno ali — vendar. Zollia je padel.
To je najlepše novoletno darilo za prizadete delavce iz proste luke, a ob enem slab začetek za ulico Boschetto in za Silvija Pagnini.
Nocoj svi y veliko dvorano prostorov N. D. 0. ulica Lavatoio St, 1., na Silvestrov večer.
Pomagajmo si sami!
Zori se dan Ti delavski stan le v kup, le v kup ubogi tlačan.
Da! Zori se dan. Začeli smo se komaj razvijati, ali vse kaže, da so naše ideje padle na rodovitna tla; začeli smo akcijo za gospodarsko osamosvojitev. Naše zadruge vspevajo, čaka nas še mnogo dela, trdega boja, da se osvobodimo kapitalističnega jarma.
In kako ne ? Sila kola lomi ! Delavec je končoo izpretjidel, da tako ne more iti več dalje, da mora biti vendar enkrat konec tega večnega suženjstva in da mu mora napočiti dan boljše bedočnosti. Sila ga je prisilila, da je začel razmišljavati o svoji usodi.
Skoda, da je še hekaj nezavednih delavcev, ki se niso še vzdramili: in dosti je tudi takih ki so že popolnoma obupali in so kar nebrižni.
Naša naloga je, d^, prebudimo ie ne-zavedneže iz njihovega Spanja in jim vlijemo v njihova srca poguma in vstrajnosti. Prepričati jih moramo, da je treba le dela in združenih moči, pa bomo premagali vse težkoče, vse ovire. Saj to je vendar gotovo zgodovina je to dokazala, da se krivice ni mogla nikoli in nikjer dolgo vzdrževati, Pa res!
Na eni strani vidimo bogatina, ki se masti pri bogato obloženi mizi, katero mu je obložilo delo marljivih žuljavih rok a na drugi strani pa ječi siromak delavec v naj vee;r revščini in vsa njegova otopela in trpeča družina.
Delavec trpi na vse načine: trpi gospodarski, trpi duševno, trpi fizično.
Trpi gospodarski, ker njegova plača ne zadostuje vsem potrebam.
Večna skrb za obstanek, težke misli na njegovo bodočnost morijo njegovega duha, da trpi velike duševne muke.
A fizično trpi, ker kljub trdemu in telesno napornemu delu ne more zadostno prehraniti ne sebe, ne svojcev.
Kapitalistu ni mnogo mari delavčevega stanja ; ne briga ga njegovo žalostno in skrbi in trpljenja polno življenje gospodarjeva skrb je le, da kolikor mOgoče izrabi delavčeve moči in tembolj nabaše svojo nenasitno blagajno. Redno delati, mnogo delati, po ceni delati — to je njegova stalna zahteva, ki jo stavi do svojih delavcev. Kaj bo iz delavca ko omagajo njegove moči, kaj bo z njim, če ga doleti pri delu nezgoda o tem si človekoljubni podjetniki ne belijo glave.
Toda nam delavcem je to dan na dan velik strah, poosebljena skrb je naše delo poosebjen obup je naše plačilo.
Velika naša briga mora biti posvečena samopomoči, ko vidimo, da smo prepuščeni sami sebi, ko vidimo, da veljamo samo tako dolgo nekaj, dokler smo zdravi in dela zmožni. In za ta čas, ko dajemo svoje moči molohu kapitalu, si moramo z organizacijami in zadrugami lajšati in omogočati težko življenje.
V	organizaciji zbirajmo svoje šile, množimo v trdne vrste svojo armado, bomo kos teškim, časom in krivicami, ki hočejo omejevati in krotiti naše pravice.
V	zadrugah pa pride naša samozavest in gospodarska samostojnost do koristnega spoznanja, da si lahko premnogo olajšamo, če smo složni in zavedni. Dobiček, ki ga drugače spravljajo prekupčevalci ostane nam — torej že velika pridobitev in spoznanj <>, da si lahko priborimo vsaj proti gotovemu delu kapitala neko moč. Zadruge so se dozdaj še povsod prav dobro obnesle, zadruge, so še zmerom gospodarsko opomogle narodu, če se jih je resno lotil in je spoznal njihovo preko-ristno napravo.
Kadar bomo prav vsi spoznali, kolika sila tiči v nas samih, če se zatečemo v svoje zadruge, bomo tudi čutili in bomo deležni koristi ki nam jih nudijo.
Zato, ker se zavedimo svojih moči ker poznamo in moramo poznati silo, ki tiči v delavskih masah, nas mora misel na to, da si vsaj nekaj lahko pomagamo popolnoma sami, navdušiti iu vzpodbuditi da še vstrajnejšega dela. Kvišku glave, kvišku srca in naprej k delu ! Storimo vse kar se le da storiti v našo korist, nam samim bo v prid. Ne zapustimo samih sebe, ne pozabimo, kaj smo in kdo smo !
Ekscelenca »študirajo44.
(Dalje.)
To je potrdil tudi minister za trgovino o priliki razprave v zbornici glede draginje živil. Obljubil je, da se bo podrobno bavil s tem vprašanjem. Seveda bo to dolgo trpelo. A smatral je za potrebno posebno povdariti besede, katerih nismo bili dozdaj navajeni od ekselenc : »Kon-sumenti, organizirajte se !“ Povdarjal je, da raste poleg draginje živil tudi splošna draginja vseh potrebščin, kar provzroča opravičenj povišanje delavskih mezd. Sam si je tudi stavil vprašanje : »Kaj naj store oni, ki so nameščeni s stalnimi plačami ? Kaj naj storijo oni, katerim manjka moč organizacije ?“ Na to vprašanje je izostal odgovor. Potrebno je, da spoznamo to nevarnost, da jo spoznamo pravočasno in da nastopamo proti njej oboroženi z vsemi sredstvi, katera so nam na razpolago.
Kje tiči nevarnost ? Kaka nevarnost nam pa preti ? O, to so ekselence že „do-študirali**. Poglejmo si nekoliko natančneje ekspoze (finančno postavo) finančnega ministra. Po dveh desetletjih je letos prvič zašlo naše državno gospodarstvo na stranska pota deficita. Nam posameznikom so sicer že dosti let dogaja, da so n izdatki večji nego dQhodki, a živimo vendar v upanju na prihodnje boljše leto. Sedaj gloje država eiikrat to trdo kost. Finančni minister je 'predložil zbornici deficit 42 milj. — v istim je deficit za 47 milj. večji, ker je zapopadeno v rednih dohodkih tudi iz zvišanja železničnih ta-rifov dobljena svota 47 milj. Zadnja vrsta je na srečen način izmišljen nov davek, kateri se iztirja administrativnim potom, ne da bi bilo treba' zbornice finkomodirati. A kdo je kriv deficita ? Plače državnih uslužbencev gotovo ne. Takozvani »neproduk-tivni“ sloji ali državni uslužbenci naj pač pošteno pomagajo v zmanjševanju onega deficita. Direktno s tem, da morajo dražje plačevati potrebščtne, katere pač v pretežni večini prevažajo po železnici. Dražje bo vsled tega vse, celo nedolžna sodovica. A ne le ti višji davki bodo obte-ževali »neproduktivne** ,sloje, temveč še v višji meri indirektni, namreč oni/ katere producent naloži potrebščinam, da se sam obvaruje višjega obdavčenja. Producent je še vselej ob uvedbi novih davkov profitiral, ker je to priliko izrabil, da obenem z davki tudi ceno poviša ter poskrbi malo za lasten žep : „za vsak slučaj". Bremena moramo tedaj nositi sami. In naši dohodki se v prihodojem letu ne bodo zvišali, ne dobimo niti vinarja več plače — ne, celo štediti hočejo pri naših že tako skromnih dohodkih. V našem proračunu t. j. železniškem, so marsikaj črtali, da se zniža defifit finančne postave za leto 1910. A komu na škodo? Pač gotovo ne postavkam za styarne izdatke. Preliminarij za premog, petrolej, olje, tračnice, prage ne prenaša črtanja. To so vse skupaj sicer mrtva telesa, a brez njih ne bi tekla lukamatija. Zato so vsi izdatki za to nedotakljivi. Le pri živem materijalu t. j. uslužbencih ni potreba nikakih ozirov.
Skratka, vzeli bi nam najrajše še to, kar imamo. To je resultat študij tiste prečudne ministerske komisije, ki misli da bo svet odrešila, če bo ščipala tam, kjer bi mogla še kaj doložiti. To je res prokletstvo v naši državi, kakor senca nas spremlja in moti povsod. Vsaka akcija, ki bi imela morda kak plemenitejši ali človekoljubne)’ši namen, se ponesreči, ker taka akcija ni
nikdar odkritosrčna, odločna, ampak osko-srčna in polovičarska, da ne rečemo kaj hujšega. Posledic tega pa nočemo neproduktivni sloji. Tako je bilo 1. 1906, ko so se sklenile pod pritiskom agrarcev nove carinske pogodbe, vsled katerih so se podvojile uvozne carine skoraj za vse potrebščine-!
Evo dokaza:
1. 1904	pšenice, se je uvozilo	rži,	koruze
	2,200.000	407.000	3,600.000
1905	1,190.000	390.000	4,700.000
1906	265.000	1.500	1,390.000
1907	32.000	23.000	1,017.000
1908	87.000	193.000	790.000
meterskili stotov.
Tako bo sedaj. Zakaj moramo ravno mi »neproduktivni" sloji plačati vsako leto ..vojne stroške" agrarcev in industrialcev ? S takimi polovičnimi akcijami, kot fiksiranje maksimalnih cen gotovim potrebščinam, znižanjem železniških tarifov za gotove potrebščine za prevažanje med gotovimi kraji — to nam ne le ne bo pomagalo, temveč država da zopet le izvestnim producentom še premije za njihovo pridno dosedanje vedenje.
Torej proč s polovičnimi akcijami! Kar ni v naših slojih zmogla agitacija — izvršila bo železna sila, lakota, tudi v hvantitativnem in v pravem pomenu besede.
Statistično se da dokazati, da se je pred 10 leti z istimi dohodki kot dandanes petkrat več lahko kupilo kot danes. To se je menda v zbornici tudi onemu komiteju ministrov dokazalo. Kaj naj počnejo milijoni uslužbencev, katerim se je v teku teh 10 let plačo komaj za 10—20% zvišala. Ali jim ne preti gotova poguba ? Kako bi mogli zadostiti svojim dolžnostim katere so si naložili tekom zadnjih osem suhih let ? človek je vendar človek, iz mesa, saj ni iz železa. Večna skrb za kruli ga mora moralično ubiti, zmerom napornejšo delo fizično oslabiti.
Kaj je posledica temu ? Prazna vreča ne stoji! Tudi mi, kateri smo že žuljavi postali v vednem štedonju in pomanjkanju — to je naša kaniera — postanemo to, kar nas ekscelence smatrajo : neproouktivni. To je efekt modrega delovanja ministerske komisije. Naša žilavost, veselje do življenja in dela pojema, ne napredujemo mi, a tudi ne služba, z nami nazadnje tudi služba. Mi faktično trpimo lakoto, naš klic se vjprna z onim proletarskih mas :	Dajte
aši n kruha, odprite meje, ako ne zadoščajo oomači produkti, proč s polovičarskimi akcijami, vlada naj nam ne odreka pravice do življenja — Bila kola lomi ! Države ne vzdržujejo samo bajoneti in kanoni, temveč — in nikakor ne v zadnji — vrsti pohlevne, marljive čebelice, državne uslužbenci kateri celo svoje življenje žrtvujejo le v dobrobit države.
•Naj li postanemo še večji heloti? Ne, ni možno.
Ekscelenca: sila kola-lomi! I
Rojončnni in meščani!
Zahajajte v II. skladišče kon-sumne zadruge članov K. D. 0. (ulica Mlramar.)
Mogočnost kapitalizma.
Od vsih razredov najbolj čutijo mogočnost in pogubno delovanja kapitalizma delavci. Že leta iu leta traje velika in žilava borba delavskega razreda zoper izrab-lajočeg kapitalizma. Ta mesec prireja v Berolinu znani nemški socijalog Sombarat predavanja o židovstvu v kapitalizmu. Upamo, da bodo ta predavanja, tudi naše či-tatelje interesiralii, zato bodemo priobčili v tem našem članku, nekatera interesantna izvajanje profesora Sombarta.
Bivstvo Sombartarih izvajanj je, da so Židje ustvaritelji in še danes poglaviti nositelji sedanjega, kapitalističnega temelja. Razvoj kapitalističnega sistema, ko so se italijanski, španski in portugalski Židje začeli seliti. Izgnani iz italijanskega in španskega zemlja so bežali na Nizozemsko m na Angleško in prouzročili popolno me-membo dotedanjih gospodarskih razmer. Bogati židovski trgovci so bili provzroči-telji velikanskega trgovskega razvoja Nizozemske in Anglije. Njih upliv je bil povsod merodajen. Židje se provzročili, da si je Nizoz mska predodila ogromne kolonije.
Židje so odločevali v vzhodnoindijski koloniji in so prema temu bili vladarji Indije. Židje so bili prvi, kateri so svoje špekulativno oko vrgli na Ameriko. Židovski je bil denar s katerim je Krištof Kolombo priredil svojo ekspedicijo.
Kristjan je vzel puško v roko, ter je delal in boril se je, Žid ga je pa spremljal in kupčeval.
• Židji so se prvi počeli naseljivat v Ameriko in so prvi zavzeli zemljo v svojo last. Pač so se ti Židje z vremenom pokristjanili in poizgubili med drugimi nase-ljeniki, a njih duh je prevladal vse prebivalstvo. Vsa Amerika je pripojena židovskega duha in v tem duhu se vrši vse gospodarsko življenje tistih dežel.
Tudi v Evropi si je židovstvo podvrglo vse narode. Razdejalo je stari gospodarski red in ustvarilo moderne države. Kada nebi bilo židovskega denarja nebi se mogle evropske države tako razviti in organizirati se; kakor so dandanes. Židje so namreč ustvarili materij alni temelj teh držav s tem, da so vladarjem omogočili vzdrževati svoje armade. Vv 16. in 17. stoletju so bili vsi lif rantje Židje in ker jim države niso mogle vselej v gotovini plačati dobljenega blaga, so im začele dajati zadolžnice. Iz teh žadolznic so nastali vrednostni papirji, ki se ne glase na nobeno ime, iz njih se je razvilo izdajanje državnih papirjev v pre-dobitev posojil in preskrbovanje denarja na take papirje posredovanjem borze.
Borzne kupčije so ustvarili Židje in Židje so ustvarili tudi trgovino na kredit, teoretično Žid Pinto, praktično Žid Law.
Ampak židovstvo se ni omenilo samo na kupčevanje. V 19. stoletju se je začelo polaščati tudi produkcije in sicer naprej velike industrije. Kolikor se bolj industrija komercijalizira, toliko bolj narašča vpliv židavstva na industrijo.
Sombart je zaključil svoje prvo predavanje z dokazom, da so uveljavili totalno nepoznano načelo, da je trgovino voditi na ta način, da se skuša z velikim prometom po 'nizkih cenah ispodt initi tekmovalce in po velikem prometu z molim dobičkom zaslužili, po mogočnosti mnog
Kapitalistični gospodarski sistem se vse bolj in bolj razvija. Pomočjo tega za-dobila je prvenstvo v gospodarskem življenju ima danas inteligenca.
Sombart ni antisemit, on je kapaciteta v današnji socijalni literaturi — vsled tega morajo tud Židje spoznavati in priznavajo, da je njegovo stališče utemeljeno, dokazano in resnično. Kapitalizem je dal v roke posameznih ljudi strahovito moč, ki jo brezobzirno izkoriščajo, naj bodo ti ljudje židovske, ali kakšne druge vere.
O temu kako deluje kapitalizem škodljivo na gospodarska in politična v pra-šanja v Avstriji bodemo govorili v drugej številki pod naslovom: Mogočnost in delovanje kapitalizma v Avstriji.
Tovariši,
kupujte, čitajle „tlar. Delavca"!
DOMAČE VESTI.
Na javni shod zveze jugoslovanskih železničarjev 29. t. m. v Sokolovi dvorani Narodnega doma je prihitelo nad 300 železničarjev vseli kategorij.
Sicer pa o vsem tem v prihodnji številki več.
— Proti premestitvi Lloydovega
arsenala. Dne 18. so se zbrali delavci iz Lloydovega arsenala na zborovanje, na katerem se je poročalo o korakih, ki jih je N. D. O. storila v smislu sklepa javnega shoda N. D. O. v „Narodnem domu“. Tov. Pegan, je povedal, da se je posebna de-putacija od 3 članov podala na Dunaj, da izroči jugoslovanskim poslancem spomenico sprejeto na goriomenjenem javnem shodu. Na Dunaju so naši delegatje kooperirali s drž. poslancema dr. Rybafu in prof. Spin-čiču, katera sta objubila, da bosta na pristojnem mestu izrazila želje tržaških slovenskih delavcev. V tem smislu je dr. Rybar vložil interpelacijo v državnem zboru a ob enem izročil spomenico N. D. O. trgovinskemu ministru dr.ju Weiskirchnerju, kateri je obljubil, da se bo vlada ozirala tudi na želje delavstva. Po tem poroč lu, kateremu je sledila konstatacija, da je upati, da bo Llovdov arsenal ostal vsaj na tržaškem ozemlju, so spregovorili razni zborovalci, na kar je tov. Pegan zaključil sestanek.
Pozor! Na dan Sv. treh kraljev (6. januvarja 1910) bo predaval Fr. Rožman iz Ljubljane v „Narodnem domu*1 pri Sv. Ivanu o nalogah zadružništva.
Valevažna vest. — Sl. februarjem 1910. dobi N. D. O. strokovnega tajnika za Primorsko.
Ta reforma je v zvezi s preosnovo N. D. O. o kateri bomo poročali v svojem času,
Krajevna skupina N. D. O. v Rojanu je napovedala za 19. t. m. javen shod v gostilni „Gospodarskega društva" v Rojanu, ki je bil kljub neugodnemu vremenu vrlo dobro obiskan posebno po domačinih.
Shod je otvoril predsednik krajevne skupine tov. Kjuder. Predsedoval je tovariš Piščanc. Zborovalci so pazno sledili izvajanjem govornikov tov. Kjuder, Godnig in dr,a Mandič, ki so jim v poljudnem govoru tolmačili zle posledice nameravanega davka na vine ter jim polagali na srce, da se udeleže po Kmetijskemu društvu za 9. januvarja 1910 sklicanega protestnega shoda. Da se je N. D, O. dotaknila tega predmeta je opravičeno s tem, da oko ličansko vinogradništvo ne donaša toliko, da bi se mogli potom istega preživljati.
Tov. dr. Mandič in Godnig sta na to obširno razpravljala o potrebi organizacije okoličanskih zidarjev in se je ob splošnem odobravanju izvolil pripravljalni odsek 3 zidarjev rojančenov v svrbo nadaljnih tozadevnih ukrepov.
Shod se je vršil mirno in dostojno in 'razšli smo se z nado, da izgovorjene be sede niso padle na nerodovitna tla.
Tudi 5. t. ra. vršil se je pri „Piščan-Cib" zaupni shod, ki je bil zelo dobro obiskan, in ki, upamo, ne ostane brez sadu.
Zdramite se, okoličani, in pristopajte k organizaciji, ako nočete, da vas nasprotnik popolnoma ne uniči!
Spet velika nesreča na železnici. Brzovlak družbe državne železnice je trčil na postaji Ubersko pred Chocinom 25. t. m. v tovorni vlak. — Ubitih je 11 oseb, težko ranjenih 16, a lahko poškodovanih 12 oseb. — Železniška uprava trdi, da je bil distančiji signal pred postajo napačno postavljen.
Shod v Solkanu. O tem zanimivem shodu prinesemo v prihodnji številjki ob-š'rno poročilo, posebno govora drja, J. Mandiča in dr. 11. Tume.
Gostilna članov N. D. O. v Trstu se priporoča članom N. D. O- in drugim gostem za obilen obisk. Toči vedno dobro vipavsko, istersk-, dalmatinsko(opolo) vino in kraški teran. Kuhinja domača in dobra. Gostilna se nahaja na vogalu Via Carradori in Via Ghega.
Dolinska podružnica N. D O vabi k rednemu občnemu zboru, ki bo 2. januvarja 1910 ob 4. uri pop. v Dolini v prostorih gostilne „Konsumnega društva" s sledečim dnevnim redom :
1.	Predsednikov nagovor.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Volitev načelništva, nadzorništva in pregledovalcev računov.
5.	Predavanje.
6.	Slučajnosti.
K polnoštevilni vdeležbi vabi vse člane
Načelstvo.
Tovariši, jutri in pojutrajšnjem vsi v slovensko gledališče. Igrali bodo na novega leta dan ob 3 in pol pop. »Legijo-narje", a zvečer ob 7 in pol „Rokovnjače“. V nedeljo, dne 2. jan. vidimo novo prelepo burko »Lolin oče N
Amerikanske delavske organ za-cije stopile so „internacionali.“. — V
Ameriki obstojijo velike delavske organizacije (unije), katere so medsobno čvrsto ^vezana v eden svevo nazvano , Amerikanski Sveža Dela" (American Pederation of Labor), katera sveža šteje okoli dva miljona členov. Te delavske organizacije so se do zdej brigale samo za zvišanje dninarnine in skrajšanje d-lavskega čaša t. j. samo stru-kovnom (sindikalnom) borbom, ampak niso se hotele brigati za političko klasno borbo proletarijata. V političnim ozirom bile so prepuščene vsakemu članu unije svobodne roke.
To vrst delavske borbe upotrebili so amerikanski kapitalisti v svojo korist. Oni so dobili neograničeno last, vse zbore, sodišča in vojsko v svoje roke. Ta njihova neograničena last nad državo i njenim uredbam, napravilo je, da so kapitalisti večkrat v krvi davili delavske pokrete, da so počeli navalivati na svobodo gibanja. To je začelo amerikanskim delavcev odpirati oči, zato so zaključili vstopiti na svojem zadnjem kongresu v mednarodni savezu delavskih strokovnih organizaciji.
1400 delavcev odpuštenih. — V budimpeštanski tovarni orožja odpušteno je 1400 delavcev. V tej zadevi smo zvedli sledeče : Uprava tovarne odpustila je enega J delavca brezpravično, ker je obolil. Ža
usodo zavzelo se je 14.000 delavcev,
in t'
so poručili, da vstopijo v štrajk, 6® D sprejme njihovega tovariša nazaj. Nas® tega delavskega poročila odpustila je upr»T lavce in zaustavila delo za neodr®
vse
.as,
Odpušteni delavci obrnuli so se k vlad* s prošnjo, da se zauzame za njihovo usoflOj »Organizacija Radnika Hrvata
bode se zval novi strokovni list hrvatsk* delav 7 v Bosni in Hercegovini obje**0® bo iasilo isto imene organizacije delaj' ce' ,	- Novem bratskem delavskem bst®
žel:	dobar uspeli na korist organiziran*
hrvsškib delavcev. Organizacija radnw Hrvata bode počela izhajati z novim leto®1 nedna medjunarodna organizacij3 pf 'avaca. — Obrt i trgovina jed®6 zemlji treba, prija svega, da si pridrz® narodnosti značaj. To je prvi, a ujedno \ glavni uvjet, koji se odnosi na pravilni * uspješni razvoj ovib privrednili grana ® zemlju. Ali, nepodnosive i pogibeljne c** njenice, koje su na području brodarstv® zauzele velikog maha, te su cesto znatn® oteščavale pravilno gibanje one znamenit0 grane narodnoga gospodarstva — rodiš0 misao, lcoja se je u djelo pretvorile, pa tako osnovano jedno veliko parobrodarsk® udruženje pod naslovom:	Internatih
Shipping Federation. Ovo veliko udruž0nj® temelji se na englezkim zakonima. a s vrb9 mu je, da u slučaju kake neprilike, uči®' njeni savezi parobrodarskib poduzeča jedn0 zemlje podpomažu drugu zemlju i tako **z' drže redoviti promet.
Da je do oživotvorenja ovog medjuna-rodnog udruženja došlo, predležali su 0V8' kako vrlo važni razlozi, a kako pravom izvanjsko strukovno novinstvo bilježL ov® če misao dati povoda i ostalim posloda' vačkim krugovom raznih grana, da se 8 njome pozabave, te da poduzmu korak®) koji če i nje u svrhu stanovi te zaštite, na osnovci medjunarodnog zbliženja sjedinitn 0?o je svakako znamenita socijalna pojava-Evo iz ovoga vidimo kako se organiziraj® poslodavci za probit svojih poslovnih int0' resa, a to mora b ti za nas radnike memento —, koji nas mora sve tjesnij0 * tjesnije vezati uz našu N. D. O.
Na novo leto pop-vsi v društveno gostilno N. D. O.
DOPISI.
Iz Zagorja ob Savi. — Dne 30«
novembra t. 1. so volili pri nas v okrajn® bolniško blagajno litijski delodajalci. „So* drug" Čobal (vulgo „oče Miha“) je šel 8 budim aparatom v boj, a doletel ga je hujši poraz: zmagali so naprednjaki s 24 proti 11 glasovom. Čobalu je pritekel n® pomoč celo bivši ,,Sokol" Bukove po mače Teston, a tudi ta kapitalist mu n1 mogel pomagati vsaj do častnega poraza* Pomagal je tudi novopečeni čevljar Cirari menda iz hvaležnosti, ker mu je obrtn® zadruga pomagala do samostojne obrti T® možakar je bil celo čobalov kandidati sam menda ne ve, kako je prišel do tega nezasluženega dostojanstva. Zato se je p® tudi na poklic odzval s ,,Hier“, vsi druš* volilci so brez odgovora oddali svoje gl®' sovaice. »Možakar je menda mislil, da j® pri »knapovskem" predčitanju in da mor® govoriti nemško, ko ne zna niti nemšk® niti slovensko. Drugi čobalov novi sodrug je krojač Drolc: ta že menda ve, da n® rabi zaslužka pri narodnjakih. Sicer pa °® podpira vse stranke v Zagorju. Svoja s*' nova pošilja i k »Sokolovemu" i k „0r' loverau" naraščaju, sam pa se klanj® Čobalu. Da se le poznamo, nova sodrug®) bomo vsaj vedeli, koliko veljata vajina zn®' čaja in koliko sta vredna.
Dne 5. t. m. pa so.se vršile volitve v ta zavod od strani delavcev in delojeina*' Pri t-j volitvi pa je nastopil Čob®
cev.
kar s svojo metodo : dasi sploh ni izp°' stavil volilnega imenika na ogled, tudi n® volitvi ni hotel čitati volilcev; ampak kad®r je kdo prišel, je dal Čobalu svojo glas®*' nico in je odšel. Vsaka kontrola je b'.‘® izključena, ker so bili v volilni komist) sami Čobalovi kimovci. Tako je lahko ed0® večkrat volil in nihče ni mogel tega zabr® niti. ,,Vsegavedni“ Čobal je celo rekel n® naš protest, da mi nič ne vemo, ker o da se ravna po zakoniku. Poleg tega j® % pa tudi čas volitev za nas skrajno n0® goden. Na zimo odidejo namreč nestal ^ delavci v svoje domovine. Ti pa vidijo **e^ koliko dalje, kakor do Čobalovega *°D suma, zato pa ga tudi ne marajo. *r g tega pa naša stranka tudi ni nastopil® j povoljno agitacijo, videč, da dela Gob®:

^ hoče. In Čobal je zmagal. Pomagali 80 ttu nemčurski steklarji in brusači, ki 80 še edini njegovi vredni pristaši, saj ®ugi Cobalu že tako več ne verjamejo, ^kateri so že postali trezni, ko vidijo, kakšen sodrug je čobal. Druži se z rudniško gospodo, znanemu nemškutarju Mihelčiču drži rep po koncu bojevitemu podaniku Schtveigerju stoji o njegovih bridkih urah ob strani, sami ljudje, ki imajo v službi delavcev, katero hoče Čobal brajdi pred izkoriščevanjem. Kakšna je ta hramba, si lahko razloži vsak pameten šlovek, Le zaslepljeni morejo še capljati ?a kapitalističnim sodrugom Čobalom. Dalje j® Pa Čobal nekak vodja false jugoslovanske s°cijalne demokracije, in v resnici nem-škutari kot kaka nemška matrona. Svetu-ton Čobalu, naj si kupi slovensko in ®emško slovnico, da bi se naučil vsaj ta ava jezika pravilno. Sicer pa od njega ne Moremo dosti pričakovati: pred par leti I8 še tolkel s krampom v jami in prosil c>ke pri svojih znancih ko ,,Zane z ”hblane“, a danes hoče biti „faju“ gospod Da stroške delavcev.
y Za danes dovolj, vidimo se pa še, oče kobal!
Iz Pule.
Neke promiene početkom godine 5 brodogradionici c. i k. mornarice.
“pšetkom nove godine nastat če neke prosene u brodogradionici c. i kr. ratne mornarice.
.. Tako če se razdieliti direkcija artile-fljskai stvoriti nova direkcija elektrotehniška.
Do sada je svak ravnateljstvo (brodo-Bradnje strojarska i topniška) iraalo svoje ^adionice kovača i stolara. Od nove godine 86 svi stolari podpasti pod ravnateljstvo bro Vgradnja, a svi kovači pod strojarsko.
Osim toga če biti i drugih promiena ^aho če sad strojarsko osoblje kod brodova, hpjeje do sada spadalo pod strojarsku a'rekciju brodogradionica podpadani pod P°sebnu ravnateljstvu podvrženu lučkom admiraliatu. DoSadašoji škveri biti če samo a dvoje podieljeni, u „construktiou“ i „aus-*%tungswerke“.
Ove promiene odgovaraju svakako bolje 8hukovnoj razdiobi radionica.
Pouzdanicima narodnog radničtva. ^vim izabranim pouzdanicim stavljamo na 8rce,'da se za sve upute obrate na izborni °dbor u „Narodnom domu", da točno i °dmah izvrše povjereni im posao i da o 8Vakoj stvari isti izvjeste.
Dužnost je nas svili da u predstoječoj horbi izvršimo svaki svoju dužoost; da natopimo kako bi narodno radničtvo pomelo čim veči uspjeh, koji zavi-d samo o ‘du i zauzimanju radničtva samoga.
Učinimo svaki svoju dužnost, tim čemo jviše koristiti našoj narodnoj stvari.
Metamorfoze u taljanskom taboru. "" Ta'janska vladaj uča	stranka obdrža-
la je ovili dana sastanak za predstoječe !2bore u občinsko zastupstvo, na kojemu izbila metamorfoza, ko]a je nastala kod Sadašmih „intranzigenata“. Poznata je h»rba vladajuče stranke s mornancom i 8ye posljedice, koja je ta borba imala. Sad ”a jednom izbila je kod taljana čežnja za 8Porazum s toni toliko prezrenom i napadam mornaricom i želja za povratak na ^aro, inače rečeno pripravnost kapitulirati.
. Pri torne pak se je opazilo, da su u Uborni odbor izabrani sami trgovci, a da izključeni svi pronomiraniii talijanski de-^ti, koji su se borbe izključ li.
. Prvi ak,t te komedije je gotov, a sad ehajmo, da vidmo kako če se svršiti.
Pazite na legitimacije! — Kako
svoje doba javismo, staviti če se pred-°ieči izbori za občinsko vieče na temelju . arih izbornih listina sastavljenih po po qatcima 1907.
Buduč je od tada proteklo puno vre-^ i dogodile se mnoge promjene, a listine ^hijaliu ti zadnji put u redu to je ostalo
preko čet vrtine legitimacija za V. tjelo nerazdeljenih.
Radi toga pozivamo sve naše ljude, da odmah idu na občinu pitati legitima-ciju, ako je još nijesu dobili. Pouzdanike i sve druge pako upozoravamo, da upute naš sviet, da ide po legitimacija, ako je dobio nije, a da dobro čuva, tko ju je dobio.
Za sve upute, neka se obrate na pouz-danike ili pako na izborni odbor, koji dnevno uredjuje u »Narodnom domu" od 4 sata po podne do na večer.
Legitimacije za V, tjelo gradski kotar su crvene boje.
Čnvajte se prevara!
Predstoječi občinski izbori. Ako svi znaci ne varaju, predstoječi občinski izbori obečaju biti zanimiv1.
Naša stranka nije još odlučila o svom držanju u gradskim kotarima. Več je samo u pogledu V. tjela, koje predstavlja proletariat, prepustila kao i prošli put odluku o držanju u tom tjelu „Narodnom Iiad-nictvu.11
Kako nam se sadašnji položaj prikazuje dužnost je radničtva, da u ovoj borbi nastupi, da prosvjeduje protiv načina upravljanja občinskim novcem, da podigne svoj glas protiv postupka dosadašnjih vlastodr-žaca na občini sa pitanjem hrvatske škole, da dovikne vladi i taljanima, da se više neda izrabljivati, ni zatirati nikakvim izbornim redom ni dosadašnjim gospodstvom.
Upropaščene občinske financije, kako smo u prošlom broju razložili, namjera da se uvedu novi poreži, koje če opet morati radničtvo da u večini snaša sile narodno radničtvo da samostalno stupi u borbu za s voj a narodna i staležka prava, sile ga, da nastupi muževno za svoju narodnost i da dokaže, da grad Pula nije samo taljanski.
Tomu mišlju vodjeno »Narodno radničtvo" stupa u predstoječu borbu za občinske izbore u V. tjelu gradski kotar, svjestno da tim vrši svoju dužnost spram sebe i naroda.
Nesnosni odnošaji radnika pri „akordantima" c. i k. ravnateljstva genie. — u Puli su tri akordanta c. i k. geniedirekcije za vojničke gradnje. Isti za-posluju 500 i više radnika. Prilike pako uz koje to radničtvo radi su upravno žalostne. Uz plaču od 5 K dnevno za naj-b djeg zidara i uz K 3.60 za nsjboljeg težaka dužni su radnici da rade 10 sati na dan bez sjegurnosti, dali neče sutra biti bačeni na put. Isti naime mogu biti odpu-štenu bez ikakvog odkaza,
Osim toga, za te radnike postoji posebna bolesnička blagajna pri c. i kr. di-lekciji geniea u koju radnici uplačuju od svoje krvave i male zaslužbe nu od koje nemaju nikakve koristi. Dosta je spome-nuti da ih lieče vojnički liečnici. U obče radnici niesu slobodni ljudi, več pod stro-gom vojničkom disciplinom.
Takovo stanje je nesnosno, te mi upozoravamo radničtvo, da mu je u organizaciji edini spas. Organizirano moči če svoja prava štititi i braniti.
Uspjeh strukovne skupine N. R. O. izkreivača ugljena. — Izkrcivači ugliena u Puli stvorih su posebnu skupinu N R, O., te se čvrsto skupili kako bi zaštitili svoje interese i pobobšali svoje težko stanje.
Več do sada može da njihova organizacija pokaže na dva uspjeha, i to: pri svom nastupu, kad je gospodar htio da odpustii jednog radn'ka bez uzroka, to su oni solidarno prisilili gospodara, da ga ne odpusti; drugi pako još veči jest što je gospodar več sada se izjavio pripravnim, da im poboljša plaču.
Na stvar čemo se u budučem broju potanje osvrnuti, a za danas stavljamo ih (Dalje na četrti strani).
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno ::
ulica Petronlo številka 1.
A. B
• N
■ a
AUSTBO AMEBIKANA ■ TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
I. ja-uarja parnik , Oceania1 Nowi-York via Patrasso-Palermo.
20. januarja parnik ,,Laura" v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas.
Meliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi ^	inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Molla Vlooolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Dalmatinska gostilna
(Trattoria dalmata)
T^ST, ul. Coroneo 3, Tt*ST
Prva zalia Vlaja ia OmiHeia vina
prve vrste in
Češko Budjeviško pivo.
Cene:
Vino Viško Opollo po st. 72 liter „ črno Omiško „	64 „
o belo 3vandalec „ 80 „ Pivo Budjeviško „ „ 56 „
Domača kuhinja je vedno pripravljena z mrzlimi in gorkimi jedmi. Za zjutraj dunajske in kranjske klobase prve vrste. Toplo se priporoča
____________________ŠIME BAUS.
Pozor slovenski delavci!
Kdor ljubi ipavsko dolino, ljubi tudi ipavsko vino,
Torej podpisana Vam naznanjava, da imava naprodaj dobro kapljico v Kamnjah št. 37, ulica Lep razgled (Via Iielvedere). Kdor ne veruje, naj pride pokusit, da ga bomo šteli med prijatelje.	S spoštovanjem
se priporočujeta
Ivan liustja in Vekoslav Rebek iz Kamnja.
Književne novosti:
GREGOR JČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „ 3.20
GOVEKAR: »Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano...........„	2-80
„Štiri ruBke slike", povesti ....	„ —-60
BENES: »Bro dakovakl odvetnik" .	„	1-50
Kip Gregorčiča............... „	4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	’	NOVOST
tlokltl zn dvorane In vrte pri :: zabovah ::
v belo-modro-radečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici Josip Gorenjec
TRST. - Ulica Valdirivo 40. Članom N. D. O. pozor!
1’oslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. D 0. so znižane cene.
udani Alojz Povh, urar.
Ugodno kupovanje
40 metrov daljših docela porabnih ostankov, platno za pernice, zefir, oksford barvano blago, flanela, platno za srajce, vse samo za 18 K proti povzetju. V vsaki po-šiljatvi je poleg tega še za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar.
A. Pinkava
tkalnica v Nachodš Vysokov Češka.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Suban
TRST, - ulica delMstria 5t. 12. . TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ier veliko Izbero vsakovrstne moke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
BV Postrežba na dom —Pekarna i sladščičarna —
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega izdelka, vsakovrstno meko, raznovrstne sladščice in Izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190.
Tovariši N. D. O.
Ueliko zalogo klobukov, dežnikov, kravat, nogovic itd.
je odprl naš rojak
g K. CWENKEL g
TRST, CORSO ŠT. 32
Ker je to edina slovenska trgovina te stroke, priporočamo jo Vam v obisk. — Svoji k svojimi
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. O." svojo
Pekarno, sladščkamo in iov. biškotov
V ullel del Belvedere it. 57. kjer ima na razpolago
BV' vedno svež kruh *^HI
raznovrstne sladščice In najfinejše likerje.
Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Udani
LOVRENC REBULA.
Na novo urejena
: Pekarna Karol Trošt:
TRST, - Čampo S, Giacomo št, 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih najiinejšlh In starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Gene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
v ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči naj pristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
peRnrno in slodšCtčarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
Josip Štolfa
vedere št. 8. hdeluje vsakovrstna mizarska del«

Člani „N. D. 0.“ ! Pozor 1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, f ilisa BELVEDERE št. 3.
in v idijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston
t:ko nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Telefon št. 699.	' Telefon št. 699.
onsumna zadruga H. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. :
II.	ul. Nliramare
III.	v Škednju.
Člatl dobiček tega Vašega prvega go-spodarskega podjetja Je namenjen le Vam In Vaši sveti stvari!	:
u izgled drugom radničtvu, da vidi kako se jedino organizirani mogu, da zastupaju svoje interese.
Skupština radi občinskih izbora dne 26. decembra — Dne 6, sječnja počimlju občinski izbori i trajati če do 20. Da zauzme stanovište u predstoječim izborim imalo je narodno radničtvo u ne-djelju 20. decembra na Stjepanovo u 10. i pol u jutro skupštinu u „Narodnom domu.“
Postupak jednog korvetnog kapetana. Na ratnoj ladji »Arpiid« ukrcan je korvetni kapetan Alois Schusterschitz. Na tog se častnika tuže ne samo jedni vojnici, koji moraju, da služe pod njime več i radnici, koji su dodieljeni za obav-ljanje nekih radnja na brodu. Postupanje tog gospodina sa vojnicima je upravo ne-čovječki, kažDjiva ih za svaki njegov hir sa verigama i tamnima izbama, čini ih služiti i preko odredjenog vremena, ne daje im vode, da se operu. U obče muči ih na sve moguče načine. A i sa radni-cim se ponaša, kao da su kakvi robovi. Psuje na njih, pr javlja ih, da ue rade, prigovora ima svemu, ako mu pak tkogod
GORENJEC JOSIP
(papirnica)
vošči vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno In veselo novo leto.
Veselo In srečno novo leto
— želim vsem —
svojim odjemalcem
PERHAVC JAKOB.
Krojač Štular n. in obitelj
vošči vsem svojim naročnikom, prijateljem in znancem
srečno In veselo novo leto.
što odgovori odmah ga tuži radineposlušnog ponašanja. Hoče, da se u sve pača, a nema pojma o radu. Ovo izniesmo da samo pokažemo na neke nezdrave odnošaje u ar-senalu, gdje časnici imaju i kod samog rada rieč, što ne bi smjelo biti. Pojedine slučajeve, a tih je bezbroj ne navedosmo ostavljajuči ih za drugu prigodu.
Upozoravamo pozvane faktore, da bi ipak morali takav postupak sa mornarima i radnicim zabraniti, a krivce pozvati na odgovornost.
Jutri vsi v slov. gledališče!
Odgovorni urednik : STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA ..EDINOST" v Trstu.
Veselo In srečno novo leto
želim vsem znancem in prijateljem
J. Bizjak.
vodja konsumne zadruge N. D. O.
Srečno In veselo novo leto
— želimo
vsem cenjenim odjemalcem
BOHINEC & Co.
KRZE A.
zaloga kuhinjske oprave, piazza S. Giovanni
vošči veselo novo leto
vsem odjemalcem in prijateljem.
ALOJZ POVH, urar,
vošči vsem prijateljem in odjemalcem
- srečno novo leto -
©0
©0
©0-
00
©0
-00
©0
00
M
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
vošči vsem svojim odjemalcem
Odbor konsumne zadrug? (lanov H. P. 0.
©0
00
M
©0:
00
©0
00
©0
00
30©0©0©0©0©0©0©B0©0©0©0©0©0©0©B
0 0 0 0 0 0 0 © 0 0 0
» 0
B00000000000000B00000000000000B
Srečno in veselo novo leto vošči svojim gostom odbor gostilne članov N. D. O.
©0
00
©0
00
Slovani! Tovariši!
Dajam Vam naznaDje, da sem odprlj
v novo slovensko v
BRIVNICO
v ulici del Bosco št. 1.
vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro po strežbo.	SVOJI K.SVOJIM
s spoštovanjem Miroslav Kovačič,
brivec.
Kje morate kupovati harmonike?'.
Kje drugje nego v domači češki tovaf harmonik — — —
J ©sef Hlavacek
v Lounech (Češko
Tam dobite najboljše, na mnogih ^ stavah odlikovane harmonike. Specialiteta: s heligonovim basom Pišite po cenik.
500 harmonik v zalogi.
Podpirajte domačo obrt, domače rokodelstvo, nosite težko prisluženih novcev Bvojim nari neprijateljem.
Se
odniifl
** Osi Slovenci v slovensko trgovino! *■
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carduccl 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Za zmanjšati v kratkem času'svojo sedanjo veliko zalogo blaga, odločil sem se’
vse cene zelo znižati,
kar bo trajalo do 31. decembra tega leta, posebno pa za sledeh'
Obleke za moške in dečke, suknje: Palto, Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (sac-chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodnje hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice itd.
Izgotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 in z dostavljeni lastnega blaga t. j. samo delo K 16, 18 in 20. :::: Častna krojaČItR*
1----- Darilo dobi l........
vsak, kdor kupi blaga za znesek kron 10'— in pri večjem nakupu se za vsakih kron 10'— jedno darilo in to samo do 31. decembra t.
™ Govori se slovensko.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatclj c. kr. redarstveno straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. ilnančne straže y Trstu, Kopru in Pulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2. — TRST.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Proflaia najholiši voščilo (ts) C. in I.
Velika izbera Galosch
---Cene nizke. — —
— Postrežba točna. —
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„A11’Adria“ ni. Nuova štv. 11 in „Ai fratelll dalmati“ ulici Zudecidie štv. 8 v katerih, toči svoja vina I. vrst.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASER^ 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, finejše slaščice, potice itd ter razne likerja ! vina v buteljkah.
Udani
Alojzij
VELIKA IZBIRA
raznovrstnih oblek KS —
Bohinec & €o.
Via delle Tcrri 2 - TRST - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.)
Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd.
— Priznano nizke, stalne cene. ‘—
POZOR! Člani N. D O. dobijo poseben popust.
lž=	.. -f=F
-JADRANSKA BANK A v TRSTU -
Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
KUPUJE IN PRODAJA
vrednostne papirje
(REf4TE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJMA, PRIORITETE, DEEN1CE, SREČKE i. t. d.)
h* ~~ vrl Ute ih devize------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
EsRonmt menic in Maso, torna aaročiia
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
41
VLOGE NA KNJIŽICE.
0 — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----—
Uradne ure ; 9 — 12., 2-30 — 5.30. — Brzojavi: »JADRANSKA« - Trat. — Telefon: 1463 in 973.