Gospodarstvo. Kaj mora vinogradnk brezpogojno znatl! Mnogo vinogradnikov si ša danes ai aa jasaem, kakšne amerikajiske podlage aaj vzamejo za svoje vinf grade, zato sma se odločiiii, da v glavnem navedemo aajpotrebaejSe in najboljše podlage: 1, Vitis Riparia (obrežna trta). zabteva globoko, zmeruo vlažao ia toplo zemljo. Zorenje pospešuje, trte, ua njej oepljeiue, zorijo aekaj prej kot druge. Najbolj zaana pri aas je REr paria Portalis, ki se tudi največ uporablja, Na tej podlagi a« uspevajo: Laška graševioia, (VvttlscuirieslJag) ia silvaaec. Se dandaaes d-elai maogo ti'sai6arjev pogrešek, da. cepijo ti dve vrsti na to podlago, ki bi velilco bolje nspevali na: 2. Vitis Rup^tris (skalnata trta), Ze po svojem imeau zelo prfmernat za jveščea« zeuilje. Najbolij razširjeua pri uas }e Rupe&tria Gatiie 6t, 9. Ta ima uajvečje upanje, da ae bo pri aas zelo razširila^ ker uspevajo na njej ^^se vrste. 3, Vitis BerlaadLeri (apaeaa trta)4 je najbolj primeraa za zemlje, ki so uastale iz apneaca, kakor se aajdejo pri aas mnogokje. Zelo zaaae so: Riparia—Berlaadieri iTeleki-križankek 4. Vitis Soloais (močarna trta^ ki uspeva, oelo v precej vlažai ia roo6ar' ai zemlji, kjer bi ne vzdržala aobeaa druga podlaga. lCrižaaka Riparia— Soloois 1616 je najboljša, sama. Solo' ais je premalo odporaa proii trtni uši (PliylloB«ra vastatri,,}. To so glavaei Stiri vrate, ki za nas zadostujejo. Viagradaik mora, predao se odloči za aasad, temeljito preudariti, katera teb vrst bo primerna za njegov vlaograd. Najbolja je, ako se obrne pd; tem še na kakega, v tem izku&en«ga vinogradaika. Ako za njegov vlaograd primerae podlage ne dobi, je veliko bolje s saj-sajem počakati Se eao ieto, Največ se je v tem greSilo tekom vojae ia prva leta po njej. Maogi viaogradi so zasajeci s prav dvom^jTAimi podlagami ker eo mnogt trsai6arji radi pomaajkanja amerikanskih klju6ev jemali za podlago Smarnico, Jork, Madaira, ali oelo kar Jzabelo. Kako se zamorejo te posamez ne vrste m«d seboj razloctevaii. je zaaaje za sebe, in si ga ne more vsak viaogradatb pnsvojiti, veliko bolj mora rato gtedati, da dobi cepljen.fl tr(« od zaaesljivih. trsai6arj«v. .Tr&ai6arjet ki nevedaosl vinograd nCka izrabljajo bi ^e, moralo občutao kaznovati, tudi 6e s© goljufija uajde Se 1b po letih., k*r je oelo strokovnja*ku to iežko takoj dognal', Cene^ rimi so stalne. Pridno se oglačajo kupci iz Ljubljane ,in Gorenjske. ff |t« -* Potlot in saMi'in. Vs ed nizke avsirijske valute je prepla,viila nobroj ]ji-okup6ovalcov saJiariaa naše ozem ije, nudefi ga go zdatao nižii ceai kot pssni sladkor. To ie fi"inolfilo mai^'* katerega vinogradaika, da je nuprs, ¦ Mi s pomočo istega p«tiot, ti t* .•¦» oetal do daa«.-? ogabno sbufka brozga. 1 aj čaka Tinogradaik še 10 let, iz pe- jiOta ;ie bo aikdar olmsna pijača. Zft!.aj? V grozdju, sadj. , jagodifteviu in ucdu itd |e grozdai in sadni sladkor meSaa. Tak sladkor pretvorijo vrelno glivice v alkohol: iz mošia aastane vi 10. Tudi naš nava-ini pesai sladkor  re( -oriio glivice v alkohol, presaujp io ga pa p^rej v grozdaega ia sad  nega. Vse te \Tste sladkorja spada-o .>j.ed orgaaske, to ]e življenjske kemi6 ue b; ojine, ker je raogo6e, da jih živa  uitja, to so glivice, presaujejo v druge saovi. Saharia }e pa popolaoma mrtev kemičen produkt, ki sicer sla di vendar ga pa aobeno živo bitje ne !aore vefi pretvoriti v drugo saov. Sladimo lahko z ajim čaj all kavo, nik<iar ga pa ne smemo rabiti v kletar .ilvu. Odkod *e prlSlo sadao drevje ? — L>omoviaa naigega sadaega drevja ie Azi;a. Od tam se je sadjarstvo pola  s'ima širilo po Evropi. Za pospeševan 0 sad;ere.;e so aajvefi storili red^v iki: \o priznava vsa zgodovina saiI jarstva. Mogočen porpošitelj sad-u*st \a je bil Karol Veliki, Zelo zaačilan  je aiegova aaredba. da mora vsak aovoporo<Seni par posalditi šest ?adaih dreves. Kitajska in vzhodai Kavkaz ila domoviaa jabolčaega drevesa, Armeni'". Perzija j->a hruškovega, breskc-vega ia marelieaega. Pr^i so pri nosli v EvropK) sadao drevje Grki od njin so dol>ili l?imljaai, ki so ga razšinli LO svojih ^roviacah. V Nemčiji ,so aašteh 70 milijoaov češpljev^h, 52 :Oilijoaov jabolSaili, 25 mili.oaov h*. fovih ia 22 milijoaov črešaievih dre '.\>&- Kljub tem ogromnim gtevilkam •¦ii.ra Nemfiija uvalati Še maogo saca iz iaozemstva. V marsifem l)O<lem mjrali mi posaemati Nemc«, posebao  pa kar se tiče kmetijshra, fega se ud  slovanskib narodov ne bomo riUoh 1:1tdar učiti.  ™^_^_ KnsetijBka, podružnica Št. Ilj v S!ov gor. priredi v nedeljo dne 8. januarja popoldne ob 3. uri v Ceršaku pri posestniku Staniju zborovanje. Govori  višji državni živinozdravn|k Fianc Pirnat  iz Maribora. Cena goveji živini za izvoz v Italijo in Švico so se zopet dvignile. Težke in rejene vole od 650 kg naprej plačujejo po 22—28 K 1 kg žive teže. Vole od 500—650 kg in šredniedebele pa po 18—24 K. Celo krave za klobase plačujejo izvozničarji po 10 do 14 K. Sedaj po zimi kvažajo izvozničar-i povečini le meso zaklane živinfc. Niajveč transportov gre iz Maribora po koroški  progi preko Celovca v Italijo in Švico. Po deželi so se razpasli sedaj številni pokupčevalci živine, ki natvezejo nepoučenim živinorelcem, »da cene padajo«,  da je >izvoz ustavljen« i. t. d. Živinorejcem svetujemo, naj bodo pri prodaji živine pazljivi, ker se cene še vedno dvigajo. Najbolje je, da kiajevni cdbori Kmetske zvezč v posameznih občinah pišejo Tajništvu SLS v Mariboru, ki bo poskrbelo za dobre odjemalce. Cene živini na Hrvašketn: Voli 18 do 28 K 1 kg žive teže, biki 14—18 K, krave 12—18 K. telice 16—20 K, teleta ;?¦—24 K, debele svinje 42—54 K, svi* nje slabše vrste 36—46 K. Cens, pitanim prašičom raste. Na zadnjeir. ptujskem svinjskem sejmu so plačevali pitane prašiče po 42—44 K 1 kg žjve teže. Tako nam poročajo iz Ptuja. Cena plemenim prašičem pa 6e ne dviga, ker nedostaje krmil. Rožje vinske trte za krmo goveji živini. Strokovnjaki trdijo, da je enoletno rožje vinske trte izborno krmilo za govedo. Rožje se mora zdrobiti s strojem ali na kak drug način. Dobro razdrobljeno rožje živina zelo rada žre. Taka krma se polaga ali sama, ali pa pomešana med slamo ali seno. Uredite polaganje rožja tako, da bo dobiJa živina to krrno vsak dan po enkrat. Krave mlekarice posebno rade žro zdrobljeno sveže rožje in dajo po tej krmi dobro mleko. Rožje, namenjeno za krmo, ne sme ležati po več dni na prostem, ampak ga shranujte po dovršen: rezi v kakem vlažnem prostoru, n. pr. v kleti. Seno so plačevali v Mariboru v sredo dne 4. januarja na tržišču 100 kg sladko 800—850 K, kislo 700-800 K. Cene poljskim pridelkom. Pšenica stane v Novem Sadu 1530—1540 K, 'roruza 1130—1140 K, oves 900—-^10 K, otrobi 730—740 K. Cene k6ruzi se dvigajo, njen iivoz iz Romunije je prcpovedan. Tobafine cene vnovifi zvffiane. 8 prava državaih monopoljOT, ui fB vaovifi osre6ila z zvišaajem tobačaih cen, To zvišaaj« )e procej obfiutao. — Tako n. pr. stane tobak: najBnoifii turSfa od 180—200 dia. za 1 kg, srettaje lini turSki od 60—66 din. za t kg, najfiaejši ogrski od 35—50 rtin. zsl i kg, doma&i tobak od 30—40 din. za 1 kg. Cigarete: e^pto^ke od 22i na 250 dia. za 1000 kom., Moris-oigareU od 180 aa 200 din. za< 1000 kom.-t žport-cigaorete od 100 aa 118 di«. ea 1000 kom. ogrske cigarete od 50 na 65 din, za 1000 kom. Tobak e« žv«6en je: ^ibike" od 40 aa 50 din. ea 1 kg ia klobase od 40 na 60 din. za 1 kg. Tudi toba6ai izdelM nekaterih. srbs« Kih ia bosRTiskih tovarn so precej zviSaai. Tozadevni eeaiki so na racpolago v vseb tobačpih tralikak. Hmelj. Vsled praznikov ni bilo ns hmeljskem trgu v Žatcu nobenib ži*?ahnih hmeljskih kupčij. Cene na deželi so se gibale med 4500—5000 čehoslovaških kron za 50 kg. Tudi kupčija s tujim hmeljem je bila malenkostna. Govori se, da bo v začetku novega leta hmeljska kupfija zelo živahna, kajti Francija namerava nakupiti večje množine hmelja. Virednost denarja. AmeriSki dcI«B stane 273*4—277J4, Irancoski frank staue 22'A—23 aašib kroa. Za 100 avsti* kron Je pla6ati 4.60—4,70, za 100 6e noslovaških kroa 415—425 naSili kron» za 100 nemSkili mark 155, za 100 .at'kji!h lir 11,70—1172 Jugoslovaasktth K, V Curihu znaSa vTednost naše kroni 1.95 ceatima (1 ceatim = 1 viaii". Oti 7adnjega poročila je vrecfnosf aaSdgfe denarja ostala neizpremenjena.