UOMO£JHM Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane tO Din - Naročnina Stane 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din inscrale iu reklamacije sprejema uprava »Domoljuba« - Telefon 29 92 v ^ Ce hi bilo vse res. •• (Nekaj misli za pripravo na evbar. kongres.) Zdi se mi, da kar slišim tvojo besedo: »Ce bi bilo vse to res, kar duhovniki uče. Pa ue vem, kako bi rekel: ali je, aii ni.« Vem in poznam tvojo besedo. Tvoji besedi se pravi dvom. Dvom je strašna, je nalezljiva bolezen sedanjega časa. Dvom mori duše, ali jih vsaj bega in moti, da ne mt. rejo dosti trdno verovati. Saj vidiš, da imam v mislih verski dvom. Zdravniki se bore zoper bolezni našega telesa. Preiskujejo bolezni, preiskujejo /.lasti [iste dele našega telesa, katere je bolezen napadla, in skušajo z vso močjo svoje zdravniške vednosti in znanosti zatirati vse, zlasti pa še človeštvu najbolj nevarno bolezni. Prav imajo. Vsakdo jim lio hvaležen, kar bodo s svojim znanjem človeški družbi dobrega storili. Ko hi še mi vedeli, odkod prihajajo dvomi! Odkod si jih dubil ti? Prijatelj me je opozoril, začel sem misliti iu premišljevati... Odkod pa jih ima prijatelj? Ko bi vedel? Morda je prišel sam do njih, morda ga je kdo opozoril, mogoče je kje bral kaj takega. Kje pa lii bil bral kaj takega? Morebiti v knjigah, morebiti v dnevnem časopisju, kaj vem kje! in tako se vleče to vprašanje dalje, v neskončnost. Najlažje lii mu predali do dnu, če bi mogli zasledovali življenje tistega, ki je prvi zanesel dvome med svet. Tam liomo nuvadno našli na dnu vsega razdor ined tistim človekom in pa med božjo postavo. Ne živi ali ni živel tako, kakor Bog hoče, zato pa tudi za Boga noče. Noče, da lii Bog bil, noče, *da l>i mu Bog dajal postavo življenja, noče, da bi bil Bog kdaj njegov sodnik. In če se boš t: takih-le dvomov oprijemal, oe boš z njimi samega sebe sprijaznil, če boš imel zanje vedno pripravljeno uho, potem kar lepo v knjigo svojega življenja poglej, pa boš ondi prav gotovo našel zapisan kak prepir, ki ga imaš z Bogom. Kakšna je tvoju nedelja, kakšno je življenje v domači hiši, kako je s svojo poštenostjo in še druga poglavja v knjigi zapovedi si oglej. Tam svojo zmedo uredi in popravi in vzrok za verski dvom bo odstranjen, tvoja duša bo ozdravljena, strah pred Bogom in kar je s tem strahom v zvezi, bo proč. Kdor živi točilo po verskih načelih, ne potrebuje nobenega dvoma. In če mu ga tudi kdo drugi vsiljire, bo v njem toliko moža, da za take stvari ne bo imel pripravljenih ušes. Verski dvom je tolažba; pa slaba, komaj hipna tolažba. Kakor če te boli zob, pa bolečina za kratek hip preneha, da potem toliko hujše poprime in trga in še večje bolečine liapravlja. Kdor točno po veri živi, ne bo govoril: »Ce j« Bog govoril v prejšnjih dneh, zakaj pa z menoj ne govori, zakaj me pa sani ne opozori, če ne ravnam prav.« Zauj so merodajne Pavlove besede: Mnogokrat in na mnogotere načine je nekdaj Bog govoril očetom po prerokih, slednjič te dni nam je govoril po Sinu.« Mnogokrat torej iti na mnogotere načine. Vsaka dobra misel je zate božji glas, prav tako glas verski, evangelijska beseda, strah in stud, ki ga imaš pred slabim dejanjem, besede staršev, življenjepisi svetnikov, veličastvo vsega stvarstva: lako in še na sto in sto drugih načinov li govori Bog. V svojih dvomih tožiš: »Temu in temu duhovniku ne nn rem verjeti.* Ali: »Zakaj naj bi ravno duhovniki morali nas učiti?« Siromak: Vidini, da si premalo poučen. Evangelij vendar ni duhovnikova beseda. In zakaj bi nas morali ravno duhovniki učiti? To je piav liilco nespametno vprašanje, kakor če bi rekel: »Zakaj nas hočejo ravno zdravniki zdraviti? Saj so ljudje kakor mi!« Ali: >Za-kaj me bo sodnik sodil radi pretepa! Saj je človek kakor sem jaz.« In tako dalje bi še lahko vpraševali, zakaj naj ravno zidarji zidajo, zakaj pa ue kovači; saj je kovač prav tako človek kakor zidar... Kaje se vprašaj: »Zakaj pa poslušam ravno človeka, ki mi vzbuja dvome, zakaj pa ne raje tislega, ki mi bo povedal čisto resnico!« Ali mar res hočeš biti podoben človeku, ki pije kalno in zamazano vodo, lepe in čiste in zdrave studenčnice se pa brani? Kako boš sodil o takem človeku? Katekizem ti pove: »Hazodetih resnic nas uči sveta katoliška Cerkev, ki jo je Kristus za lo ustanovil.< Prvo besedo v njej imajo papež iu škofje, škofom pu pomagajo duhovniki. Zakaj lii torej človeška modrost iskala drugačnih virov, kakršnih Kristus ni potrdil! Osnove© gospodarsko pravilo Kmetiški dolgovi in davki sta danes osred: nji točki našega kmetiskega gospodarstva. Tudi merodajni uradni činitelji s finančnim in kmetijskim ministrom na čelu so to ravno v zadnjih mesecih že ponovno poudarili. Gospodarski položaj širokih ljudskih plasti, zlasti kmeta, seje bil v zadnjih šestih letih strašno poslabšal, da danes ne zmore ne davkov in ne ohrestovtvnja svojih dolgov, zaradi česar nujno iu neizbežno drči v gospodarski propad. Kuj sledi iz tega? Da je treba pomagati takoj in resnično, ue pa na tak način, kot je to stori ia znamenita JNS s svojim načrtom o odplačilu kmetiških dolgov, saj je prav ta načrt nepobiten dokaz popolne 'nesposobnosti gospode, ki je tvorila to žalostno sUauko in silila ves narod, da veruje v njeno večnost in edinezveličavnost. Še par let teh razmer, pa se mora naš narod neizogibno gospodarsko zrušiti. Kako pomagati? Kakor je vzrokov današnje stiske mnogo, tako mora biti tudi pomoč mnogostranska, kajti odpraviti je treba prav vse vzroke, sicer bolezen ne more izginiti. Mi smo že ponovno obravnavali najvažnejše pojave in vprašanja današnje gospodarske sti«ke (na pr. draginje kmetiških potrebščin, kmetiške dolgove, prenizke cene kmetiških pridelkov itd.), kazali na vzroke in svetovali pomoč. Toda ta vprašanja so take življenjske važnosti za naše kmetiško ljudstvo, da se moramo zopet in zopet povračati nanje ter jih osvetljevati Vedno od novih strani, kajti nobeno izmed teh vprašanj ni tako enostavno, da bi ae dulo odpraviti in rešiti kar s kratkim člančičem. Tisočkrat je bilo že povedano, da so današnji davki preveliki, obrestna mera dolgov pa previsoka. Zato kmet ne zmore ne enega in ne drugega več brez resne škode za svoje gospodarstvo. To ve danes že vsak otrok. Toda iz te resnice moramo dobiti tudi primerne zaključke ter jih izvršiti. Ako ima ua pr. krnel vseh letnih dohodkov 5000 Din, za najpotrebnejšo obleko, semenje, orodje, obresti, zavarovalnine itd., mora pa izdati 4000 Din, na noben način ue more plačati še 2000 Din davkov. Da, plača jih že, prvo, drugo, tretje, mordu tudi še peto leto, toda odvzeti jih mora od svojega imetja, zaradi česar se to vsako leto zmanjšuje in obenem se zmanjšujejo tudi njegovi dohodki, zaradi česar postaja razlika med dohodki in izdatki vsako leto še večja. Vsak lahko izračuna, kdaj ta kmet mora priti na beraško palico, pa naj še bolj gara in se trudi. Siično je z obrestno mero. O raznih vrstah dolžnikov bomo govorili še ob drugi priliki, toda za danes vzemimo le dejstvo, da ima kmet na pr. 20.000 Din dolga, ki predstavlja vrednost dveh njegovih parcel. Pred desetimi leti je znašal na pr. čisti donos teh parcel 10% njih vrednosti, zato je laliko kril obrestovanje po 7—$%, saj sta mu 2% še ostala čista, s čemer je dolg amortiziral in tako živel v prepričanju, da bo s pridnim delom ta dolg nekoč vendarle odplačal in parceli bosta res njegovi. Toda kaj se je zgodilo zadnjih šest let? Cisti donos teh parcel je padel za polovico, torej na 5%. Kako naj obrestuje dolg s ieli dveh parcel po 7-—8%, če mu pa donašata le 5%? Ima torej očitno izgubo. Ne kaže mu dru gega, kot da se jih fiimpr-ej iznebi, to je, dn jih proda, toda danea zanju ne bo več dobil 90.000 Din, temveč komaj 10.000 Din, ln če RAZGLED PO SVETU Pozdravim tiste, hi so ločeni Pretekli mesec je prejel »v. oče o priliki 1050 letnice smrti sv. Metoda v posebni av-dienca upravo in člane vseh slovanskih cerkvenih zavodov v Rimu, in sicer hrvatskega zavoda sv. Hieronima, češkoslovaškega zavoda »Nepomutianum«, poljskega papeškega zavoda, ruskega zavoda sv. Terezije od Deteta Jezusa, ukrajinskega zavoda sv. jozafata in poljskega cerkvenega instituta. Bilo jih je toliko, da so bili porazdeljeni v petih dvoranah. Sv. oče je šel skozi vse dvorane ter nudil | vsakemu apostolski pretan v poljub. Med ob- ' anglija s Jubilejne svečanosti ob priliki 25 letnice vladanja angleškega kralja so privabite v London milijone ljudi iz vseh krajev sveta. Angleški vladar je bil deležen ganljivih izrazov vdanosti. Pa saj jih je bdi tudi vreden, ko se je ves čas svojega vladanja tankovestno držal ustave in ( hranil v svoji velikanski zvezi držav nedotakljivo in sveto vse ljudske svoboščine. Anglija je postala zgled demokratične države in vzor, kako je treba vladati, da se ohrani vez skupnosti, ki se razteza ua eno tretjino zemeljske oble in šteje euo četrtino vsega človeštva ter je v pravem pomenu besede potita ia >družina angleških narodov«. ITALIJA s Spor i Abesinijo. V italijanskem parlamentu se je vršila te dni razprava o odnošajih med Italijo in Abesiniijo. Govorniki so poudarjali, da je potrta! a Abesimija ognjišče ne- hodom je pevski zbor sv. Joeafata prepeval, primerne pesmi. V nagovoru, ki ga }e imel sv. oče, je poudaril, da blagoslavlja ve« slovanski svet, vse slovansLke narode, tfete, ki »o vdani in zvesti Apostolski stoli ei, kakor tudi tiste, ki so na žalost ločeni, toda ne oropani potov, ki vodijo k vrnitvi. Ko je sv. oče končal svoj govor, je zaželel slišati še eno slovansko pesem. Ko so mu jo zapeli, se je poslovil od navzočnih s pozdravom v poljskem jeziku: »Hvaljen Jezus!« mirov in da mora Italija varovati svoje afriške kolonije in dokončati svoje »izobraževalno poslanstvo« v Airiki. — Radii mobilizacijskih ukrepov abesi-nske vlade je italijanska vlada odrediia mobilizacijo letnika 1913. Sedaj so štirje letniki italijanske vojake pod orožjem. — 4000 delavcev je odšlo iz Juilijfcske Benečije, med njimi tudi mnogo Slovencev, v italijanske afriške kolonije, da »pomagajo italijanskim vojakom pmi delu za zaščito italijanskih kolonij«. — Nemci pošiljajo orožje v Abes-inijo po letalih. Tudi več nemšlkah vojaških strokovnjakov je prišlo v Abeainija drobne novice Telefone so dobili tramvajski vozovi v ameriškem San Frančišku. Kitajske komuniste je potolkel v hudem boju kitajski general Tjogan Kaj Cek. Tako vsaj poročajo. Diplomatsko zastopstva pri Vatikanu hoče osnovati Japonska. bo hotel plačati ve« dolg, bo moral prodati še dve novi, dotlej nezadolženi parceli in njegovo imetje se bo zopet zmanjšalo. Navedli smo ta primer in te številke samo kot zgled za stanje, kakršno je pri nas v zadnjih letih. Do leta 1929 je kmet prUičuo izhajal. Potem je pa začel drčati navzdol. Ve« narodni dohodek v naši državi je leta 1926-27 znašal še 70 nulijard dinarjev, a leta 1932-83 komaj še 30—35 milijard. Kor je bila pri tem prizadeta industrija neprimerno manj (nekatera sploh skoraj nič) nego kmet, je padel torej kmetiški dohodek še mnogo bolj, nego kaže zgorajšnje razmerje. Toda obremenitev, zlaati davčna iu pri obrestni meri, se ni zmanjšala v teh letih, vsaj pri nas akoraj prav nič, a sorazmerno z dohodki je pa celo mino narastla. Po računih in izjavah bivšega finančnega ministra samega so porabili leta 1926-27 davki 12% vsega narodnega dohodka, leta 1932-83 pa 24». Osnovno narodno gospodarsko pravilo je, da bremena nikoli ne smejo presegati čistega dohodka. Dokler je donašala zemlja 8%, eo lahko znašaii tudi davki j obrestmi vred nn pr. 7%, č« so pa dieti dohodki zemlje padli na 5 aH celo 4%, iudd davki z obrestmi dolga skupaj ne morejjo presegati 8» čistega dohodka, če nočemo gospodariva »ploh uničiti. — Vsak narodni gospodar, ?iaati pa gospodarski politik, mora zato naitan&io poznata I V resnični dohodek kmetiškega gospodarstva ter breaipogojno skrbeti za to, da je to gospodarstvo obremenjeno le v raismerju z donosom. Pri nas se vue cedi ljubezni do kmeta in ga proslavljajo kot »steber držaive«, dočim zanj nihče a prstom ne migne. Do danes ne misrfd nihče niti na osnovanje kmetiških zbornic, čeprav bi takoj iu neobhodno potrebovali tudi poseben znanstveni zavod za proučevanje kmetiškega gospodarskega položaja, ki bi od leta do leta ugotavljali vse gospodarske in socialne okoliščine kmetiškega gospodarstva, a gospodarska polfiti.ka tri morala potem brezpogojno upoftteiviati te ugotovitve. Kaj pomaga znnžati obresti za kmeti&ks dolgove od 9% na 6%, če pa je pred 10 leta kmet lažje plačeval 9% od svojih dolgov kot pa danes 4% ?! Kaj pomaga Ettižanje zemljiškega davka za 20%, če pa se je zemljiški dohodek zmanjšal za 60% VI In kaj tudi pomaga 20% znižanje enega samega davka, če se pa istočasno zvdšajo trošarine na nujne potrebščine na 20, 80 ali pa šc več odstotkov?! Gre torej pri določevanju davkov iu obrestne mere za kmetiško gospodarstvo kot celoto. To se pri nae zadnja leta ui delaio in v tem tiči tudi največji greh naše gospodarje politike. V tem osnovn em gospoda rak csrn pravilu je tudi ključ zlasti do davčne politike ! iu do določevanja obrestne mere. p I Maršal .toie rilsudski, ustanovitelj, ,csitelj is dejanski gospodar republike Poljske, je po daljšem bolehanju umrl. Ves poljski narod žaluje za svojim največjim junakom in voditeljem. Edina država, ki ni zastopana pri krt. ijevskih svečanostih v Londonu, je Irska. 50 novih letališč hoče zgraditi Češkoslovaška. 200 milijonov švicarskih frankov prinaša letalo Švici tujski promet. Radi nazadovanja lire opažajo dv.ig cen po vsej Italiji. Eao milijardo pezet za javna dela je dovolila špaaisika vlada (1 pezeta je okrog Sest dinarjev). Za 125.000 se je znižalo letos nenadoma Število radijskih naročnikov v Nemčiji. Sedem deževnih let napoveduje načelnik Kvezdoznanskega oddelka ameriške mornaricc. Pri zadnjih francoskih abiShiskih volitvah je od 12 milijonov volivcev glasovalo 10 milijonov. Ce bo Belgija napadena, ji pride takoj m pomoč Francija, je izjavil francoski general Weygand. Še dve diviziji redne rojake bo poslal« Italija v Abesinijo. Vei tisoč ljudi sa zaprli v japonskem Tokiu radi neke tajne zarotoiSke organizacija. Kitajski vstaši so napadli mandžurskš eksspresni vlak, pobili japonske spremljevalci ter oplenili vse popotnike. 25 čeških učiteljev je odpotovalo v sovjetsko Rusijo proučevat tamošnje šolstvo. Poljska vlada je število poslancev znižala od 444 na 200. Pametno! Vse bivše grške opozieionalne stranke so se združile v zvezo »Zedinjena republikanska opozicija«;. V novi poljski senat txxlo volili civilni in voja3kii odlikovanoi ter Mani samoupravnih, gospodarskih in socialnih uetanov. 90.000 Židov in 20.000 drugih je pobegnilo iz Nemčije po nastopu Hitlerjeve vlade. BANKA BARUCH ll, Rne &uster, Pariš (9*) ©dprejnmtlo denar v ln«|o»tavl|o aajkitrejs in po najboljšem dnevnem koran Vrli vse bančne posle najkulantnej'- PoStni uradi v Belgiji, Franciji, Holaudifl ia buksem-burgu sprejemajo plačila no naSe fekovue rnfune. MMHA. Ko 1M4-«4 Hrii«llM PRAKCUAi JI. 1117-H rtd. DIJA: No I45S-M »rt, din,«!. mjksmbvitfi: i«im*»«» Na zahtevo po&ljemo brezplačno naše ček nakan'!«* Naša Izrežito in dobro spravite! Izrušito in dobro spravite! ALT STE ŽE PLAČAM NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA«? KAJ JE NOVEGA Slovenskega gospodarskega programa nam manjka V .Trgovskem listu« čitamo v tem pogledu med drugim tudi sledeče: Nič ne pretiravamo, če rečemo, da izgubljamo milijone in milijone vsako leto, ker amo brez tega gospodarskega programa. Samo nesmiselna preostra medsebojna konkurenca na« velja na leto milijone. Ni gospodarskega človeka, ki ne bi mogel v svoji stroki ugotoviti, kako zelo bi se mogel dvigniti uspeh našega dela, če bi bilo med nami le malo več smisla za skupno gospodarsko delo. V začetku takšnega dela pa je do podrobnosti izdelan g za nas delal kdo drugi. A ni druge rešitve, kakor da si ga napravimo sami, ker gre tudi v prvi vrsti za naše koristi. Gospodarski program je ključ za izhod iz krize, čas je že, da dobimo ta ključ v roke iu zato se mara začeti delo za postavitev slovenskega gospodarskega programa, ki bo v korist tako podjetniku in delavcu, kmetovalcu in trgovcu, obrtniku in industrialcu. — Naj bi temu spoznanju gospodarskih krogov sledili tudi primerni ukrepi! Ker smo bolj papeški kakor sam papež V »Delavski politiki« čitamo: Vladni list duštvo in nevredni ljudje, M se ga poslužujejo, je nedavno objavil članek, v katerem poudar- odpravijo z mest, od koder imajo vpliv aa ja, da pritožbe o premestitvah in preganjanjih javno upravo. Kako pa se naj prepreči de- uradnikov, profesorjev, železničarjev itd. ui ! nuncijuiiti m to delo, ob katerem uživajo na kriv Belgrad. V Belgradu so le podpisali, kar j nesreči sočloveka? Povsem enostavno je to. se jim je predlagalo ali priporočalo iz posa- i Vsakomur, ki ga denuncijant prismoli kjer- mezoili pokrajin in krajev. List opravičuje s j ki Ii, naj se dovoli vpogled v dotični spis, da tem Belgrad in dolži ljudi, ki so mu svetovali, j bo vedel, kdo ga je dennnoiral in da ga bo v kolikor se je prizadetim godila krivica, de- lahko zaradi lažnjive denuncijacije tožil tudi nuncijantstva. Priznanje je nekaj, kar potrju- ' pri sodišču. Pa bo kcnec deimncijaoij in nak- je našo domnevo in prav bi bilo, da se ova- , luninih opravičevanj. in sadni vrtovi zelo trpeli od mraza. Enaka poročila prihajajo tudi iz Sandžaka, kjer je padel celo sneg. V smederevskem Okraju je uničenih mnogo vinogradov. Na Dolenjskem so zlasti trpeli vinogradi. d Prosta vožnja za, priče. Prometno ministrstvo je odredilo, da imajo odslc-j vse osebe, ki so v kazenskih zadevah vabljene pred sodišče, prosto vožnjo po železnici. Pri žeJemi-ški blagajni morajo predložili sodno vabilo. d Spominsko reliefno ploščo so odkrili v nedeljo, 12. maja pokojnemu župniku-aklada-telju Jakobu Aljažu na Šmarni gori. V počastitev umrlega »triglavskega župnika« se je zbralo ta dan nn Šmarni gori do 3000 ljudi od blizu in daleč. Slovesno službo božjo in blagoslovitev plošče je imel stolni dekan dr. Ki-movec. Med sv. mašo je pel mošlkl zbor Glasbene Matice, nato pa še mešani zbor. Slovesno odkritje je izvršil ljubljanski župan dr. Ravnikar Ob tej priliki so izpregovorili pri-godne besede tudi zastopniki drugih organizacij. Vodiški župnik g. Peter Jane je prevzol spominsko ploščo v cerkveno varstvo in posest. Končno je bil pred cerkvijo lepo uspeli koncert Aljaževih skladb, ki so jih odpeli: Prosvetno društvo iz Gor. Pirnič, cerkveni zbor iz ftmartna pod Šmarno goro, slovenski OSEBNE VESTI d 70 let j« dopolnil znani misijonar o. Alojzij žužek, 1). J. Bog ga blagoslavljaj še mnogo leti d 70 letnico rojstva je obhajal g. župnik Jožef Sigi v Bukovžlaku pri Teharjih.- d Pruski ministrski predsednik Giiring pride na krajši oddih v Split. DOMAČE NOVICE d Pazite ua svojo besede! Zagrebška ban-ska uprava je izdala razglas, s katerim opozarja, da se opaža širjenje pretiranih in neresničnih vesti, kakor da bi bila opozicij« pri volitvah dobila večino glasov, kakor se tudi opaža širjenje takih letakov i« da bodo povzročitelji najstrožje kaznovani. <1 Ministrski predsednik g. Jevtič je odšel po svojih poslih v inozemstvo. Nadome-stuje ga vojhi minister armadni general Peter Zivkc vi?. d Zagrebški uadškof dr. Stepinae je izdal vsem župnijam okrožnico, s katero naroča, naj bo 12. maja povsod skupno sveto obhajilo otrok za nesrečno rusko mladino, ki jo vzgajajo boljševiki v mržnji do Boga, d Nov vozni red stopi s 15. majem v veljavo na železnicah. Je nekaj siprememb. d Mnog« škode je napravila po vsej državi zadnja slana. Tako poročajo iz mnogih krajev Slovenije, da je zlasti trpelo sadno drevje. Tudi v Savski banovini so vinogradi _Vi Angleškem sedaj slavo 25-lelnico vladanja kralja Jurija V. r. velikimi slovesnostmi. Dne majnikn je bil slovesen obhod. Zvečer lega dne je bil ves London razsvetljen. Na nnSi »liki vidimo razsvetljeno lepo londonsko cesto Trafalgar Square. Abcsinski cesar v svoji originalni vladarski obleki. Vse kaže, da bo napetost med Italijo in Abesinijo privedla v jeseni do vojne, na katero se obe državi hitro pripravljata. fitmbtmi kvintet ter z&atasi H atoflii zbj* ula&ucoe ttatace ljubij&oake. d Zmir puntala Ur a Mrmw< je bik^ufeiovil v »iftp v Ljal-ijBEU fliolas it&-mtuk g. veijsfce prez&o^okupie družbe u leto 1934. d P« 11 feBi »ta ee vatefa. Prra 11 leti je Jovao Parič kot podjetea td^dett* sapu-rJ »vojo duui&čo rac m ms po »■«*». da tn kij za&ožii Z nekaterimi deiavei iz Zagreta »e /e podat proti rosRansfe i meji, oes katero so l-rez težave prišii. Že čez masec dni ie te. Jt vaa £ »vojo drejtbo v ituaji, kjer »o v Cto »ta dobiti deio pri gradiš eeaste. Cest nekaj le* je Jovaa aporo&l »vajetau oteto, da se ne ns-tii vet vrnit v dooKr.-iao. Ali hrepra^je pc ca kkjveu je biio jBočuejee si prod dvema ie-kuna w je Jovaa Parič rrmi s poijafcini vau-mutu. 0 Jem ni prav nič obvostu no^egi očeta Ker jt ni lešč in sprejet, v svoji stroki. so mu nm'jgi gnaoem podjetniki prepuščati nad-z.nsvt nad gradt*. Dii m mosov. Znanji čas iia datira je gradi/o tuše t Oenecti. Te dni je pj.šel k njemu »Ui&jši mož m sta prosti za utso. J nim jc v mjiu Ukoj spjeua --.ojega očeta. .-.aterenu že 11 i« ia vki« m je nanj ie skoraj poaatuL Prizor, im m se ui« id sin je bti »luč pasii;;v. Tako je J.Aao k« lu-jz. .(rili zidtmiefa naSt-J svo- '«rta. k; je o^efL^ei ua pcjetaree tavaj ■ ».rt« u. wkji. deia, kakvf sam preo 11 i eti po -veta za zasiuži^iOi. Sin je j •on vzeš otet* k sete m mu bo gotovo j jiajšA' Mare dni. ker prav dobro za-j-iut. o VJi» lrtatee otaAanrirre fraaenkaarkega HH!«IU| V tismu v Uitiamnp pro<«a\e sio »e«'. 17. maja 1S8&. U-de4«tbr. je prijani tudi Miteta. - Plačevanje- »**toiit t »!»»imj kafižKarai je dovoljeno t Osijekc Mestni avet je i^trrjfi sklep, da se mm-?. ztcsUli de.ki pfa6?Tafi i viožBiii« kajižitajBi >Grad#-e dionke.. hi sieer :jiore dab dolžnik mojo ali pa knjižim »'ojefa vjrudsika. Drfz-.Tii te-novin«fci davki <* pn marajo platati r poto- >TfKj. d Kdaj t* tr*iijim* aa riM ia ifnafr ar p»bir» Hanska igrava je sporočila Združenju trsoneei » Ljubljani, ds je izdala pod K. VII. S7!-r7-8 z dne 4. maia odloki, da se pobira ba- ii'.trošarina od vina m žganja pri to-Čilfiii na debelo ganio v primeru, če ti prodajaj vino ali žganje zasebnikom. Trožarioa t* totej ne fK-t-ira. ^ prr»dajajo tTfcr.rem ali to-Sl.-em na droboo. d 1063 »optikov r&xnih starodaaeti tzla- ati Angleža in Nemcev, je prišlo s parnikotn »Morite Rc«a< v Split Ostali so nekaj dni v mf-sfu in okoiieL d Naše crakoplovBe pri Mašit«* v Zeaiu-JHi Bi je gledal le dni italijanski tajni vojni o:> drr. Cea dnit.in je zato nz- rt5.lt. poadbno Se. k« pričakuj-jo sx-.il! na-poSL d Ji{Mi»<(a>li« dclsti«k» drsib« zx ii-t« kajnilif no ie dni asiano^ili • Beigiadit ItbtS* ho podroSsuto Vfciišj Kiki^tu I»r-i-ta hoče jr/tisti kamiiice ic tudi druge zdravilne rajtiiee druži* zi^ii puJ šali jona dinarjev. nesreče ■pontbljaite znan BA««OVtC Fiuta i* i« v gtiom-bir*e>k pik »tik ■u«. w.« «i VI asa. d .^rtM-ke prate^SaTB* eersev iiočejt. zgraditi v najkrajšem i>« Sunaku. Obeaute uprava je že darcvaia potrebe o zemljišč*. d >'»v« Muk« poslopje prifioo le leto* fradjt; aa Svetini nad Celjem \>!jaio bo okrog 200.000 iHn. K^rajia velja! d K gozdarja Kristala, r Lafali iz Luč poročajo, da «o 'jroiaiki prijeli dva Gema-ljena divja lLiružiniAe pratSke« vse v }«(. oifa sejmih. d Kodak - kamera velja Mm 75 Din. priie-J je torej čas, ko isi vsak lahko omi.«H fotografsko karafro. Todi Vi «j lahko pri-ToSSite veselje, ki *a uživajo taki. ki že fotografirejo. Kodak-Ba}iy-Brov/nie je tako enostavna V»jmeT» da z nj0 ^pj, ]a)li.o ^^ otrok. Zahtevajte pri najbližjem fototrger-cn, da Vam jo Veiiko« »Uk 4 < 6 5 T1 k Kodak ali Pathe-fiirae. Z n jim i dobite krtin* posnetke. Narofeijte tn cita jte naše kefo!iške »»ovenča«, »DomoijHba« in »Bogoljuta«! - V vsako kaMižko hiso katoliki čawpis! d Požari m I>rav*e» polja .^jj, kai stnp»o drof im drugim, po^eono goraj, liravsko poije je hudo pnzadero. Totrt; M v/ab Cirko-.'.«. Dn* 7. itutga t^rt^ ek I]u. traj je nfnad-ama zafiekt goret gos* iarSiil) pusopj« pcisestoika Martica Ptj. aj k jt nte'- raze-ir« ae g.j&poiarsk.j p-.-»««LMka Franca ieviewja. Veiaki atvarao« >e pjeuis k ioteai«! p •edom. a Hins i jnk.l^ie^ je rel* fraotu Pt-ifenu.. ^^f. d ji UšJiKi pr. Minkra d O* ud K le-eua :um iesijjrja Jo-«pa 0~\aj(?a » Osikuct d G«»pMUreka s« p«eeteui pu- ■eetniku Feliksu Taivarju v V«i,<-ih nad I L;ur?:jaiiO. d s«- di« poranl V Brauaš-vajp.. pn JiS. šab m. imeii za j. ..redoiua dva Zji.rrlo je najprej swpL-3anku pt^ii^je p »estotii Antoaa \ »deršeka. ca.".o pa je narial ogecj v Ijp. pt»«-4nMta KudoJfa Lovreca. meti je ime i shranjeno ko4o. ZfCfreta je lupa - sied-njem ter ostrešje na hiSi. d Pri pSezaajs aa T ornra u Srnij-m) fon se je v nedeljo hudo potkod«je akupma volivcev iz Radia nad Mart-'"^« preipeljati t toronuia av4ofi> na roiiSfe v Ms-renoefg. Prt navad«* je odpoveo na (Savi mariborski stavbenik Ivan Spe*. d Poae-.rereari Ko je padel i vtireca Bi cementn: Uak. je dobia bude notranje pj&od-be 55 letai vc«o\Ta preglednik Ivan Tooier ii Ljubljane. — Pri padcu s kolesa si je ti<.ffl3 nogo Anton Andrejak na Gliocalt — Pri Gor. Sv. Kun^oei je avtomobil, ki je prevstai vo-livee. lavozil v Jer ubil k* takrat noj *adaji zdi h: aa a Mirij»! v Mortah pri Ljubljani je nmrli Zornianov' Ančka. _ \ Železnikih je anria Marija Me-dur. roj. Pfajtsr. — V g&ocijanu p/i -1® zapueHI soJmo dolino Mihael Beri»nt. dolgo letni ključar podnižce cerkve ev. Kancij««-— V Setih pri DragatuAu je taspai v Croep^® T«>w-«tmk Lihael Gor^e. - V Pd Lo^if 0 Novi evharistični križi pokopali 861e*no Nežo Jerina. — V Nazaretu v Savinjski dolini je izdihnila Jezermkova Mežika iz Dobrovelj. — V Rušah je zapel mrtvaški zvod posestniku Ivanu Marinu iz Beoeuo. — Na Blejski Dobravi je umrla Marija Raoin-ger. — V Kaplji pni Vranskem je odšla h Gospodu po večno plačilo 81 letna veleposestnica Antonija Apail. — V Ptuju je umrla vseuči-liščnica Emica Smodifi. — V Ljubljani so med drugimi odM v večnost: mati znanega ljubljanskega odvetnika Oblak Jerica, Krašovec Josip, Marija Pavlin, roj. Matov, Marija Pe-ruzzi, roj. Kral in uslužbenec meatne eleili-trarne v pokoju 76 letni Anton Zemljak. RAZNO d Velike pasijonske predstav« v Narod-nem gledališču v Ljubljani. Premiera pasijonske drame »V času obiskanja«, ki jo je napisal član drame g. Edvard Gregorin, se je vršila v torek, dne 14. t. m. Delo obsega 8 postaj in dve živi sliki. V prvi postaji nastopi Jezus kot »Učenik« in se godi pred domom Jezusove matere v Nazaretu. V drugi kot »Poslanec« — na dvoru paganov v jeruzalemskem templju- V tretji kot »Duhovnik«, v veži in v obednici Jožefa z Arimateje. V četrti »Sodnik«, v zbornici Velikega zbora v templju. V peti »Kralj«, pred sodno hišo in sodni hiši. V šesti »Človek«, na zgornjem in spodnjem dvorišču sodne hiše. V sedmi »Sin božji«, na Golgoti in na vrtu pred grobno votlino. V osmi »Odrešenik«, v grobni votlini Jožefa iz Arimateje. Epilog (dve živi sliki): Jezusovo vstajenje — Jezusovo poveiičanje. Jezusa iz Nazareta predstavlja g. E. Gregorin, ki je delo tudi zrežiral. Drama je posebno zanimiva, ker jc zajel avtor vb* nas troj tedanjega časa, razmere, ki so vladale takrat, ko j« pričel oznanjati Jezus svoj božji nauk. V drami je polno prekrasnih in v srce segajočih prizorov. V delu nastopa okrog 90 ljudi, oder je popolnoma nanovo opremljen in kostumi večinoma novi. Naslednje predstave bodo: v sredo 15. maja, v soboto 18. in v nedeljo 19. maja vsakokrat oh 8 zvečer. Za te nove pasijonske predstave vlada med občinstvom največje zanimanje in obetajo postati zopet nov pomemben, kulturen dogodek. — Opozarjamo vse podeželske odre, da si igro gotovo ogledajo. Režira in vodi jo sam avtor knjige: V č a s u obiskanja. Knjiga stane nevezana 26 Din, vezana 38 Din, dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d »Normandie« je pripravljen za pot. »Normandie«, največji in najluksuznejši ekspres-parnik »veta, je dograjen in je začetkom maja zapustil zibelko svoje gradnje St. Nazaire ter odplul proti francoskemu pristanišču Le Havre, kjer bo postavljen v redni potniški promet na progi Havre — N e w York, ki jo bo prevozil v rekordnem času 4 dneh. Nepozabni in spominski dan v zgodovini paroplovstva bo 29. maj, kajti tega dne nastopi »N o r m a n d i ec , <9.280 tonski pamik od »F r e n c h Line«, svojo prvo pot v Ameriko. Ta dogodek bo zvezan z velikimi svečanostmi v Franciji, ker vsa Francija trdno pričakuje od svojega giganta Oceana, da ji pribori sinji trak. »Normandie« bo v resnici ponos največje parobrodarske družbe Cie. Gle. Trans-atlantique. Francoske linije, katere zastopstvo je v Ljubljani, Manarykova cesta 14. v vsako hišo Domoljuba! Nedeljo za nedeljo se dvigajo novi evha-rU,lični križi v višavah naš« domovine, ki domačina in popotnika pozdravljajo in opozarjajo na velike dneve, ki nas čakajo. Blagoslov evhar. križev je povsod izreden dogodek. Cele soseske ali župnije se zbero okrog križa in med molitvijo in mogočnim petjem obljubljajo zvestobo Kristusu. Ker se slovesne blagoslovitve vrše skoraj povsod po približno enakem sporedu, naj nam naši dopisniki oproate, da celotnih opisov iz njihovih krajev ne bomo več priobdevali, ampak slovesnost le na kratko omenili. Zadnje dni smo sprejeli sledeča obvestila: Moravče. Doslej sk> bili blagoslovljeni križi v teh-te vaseh moravške župnije: Moravče, Vrhpodje, RibSe, Stegne, Dole, Kokpšne, Sv. Trojica, Velika vas, Sv. Križ, Gor. Javor-šiea, Sp. Javcr&ca. V nedeljo bosta blago-sldvljena križa v Dešnu-St&ncihiasih ia na Grmači. Pa s tem vrsta še ni zaključena. Mo-ravška župnija žeti, kot je napisano na več evharističmih križih: Kristus — kraljuj! Župnija Dolenja vas pri Ribnici se je zbraia k blagoslovitvi križa na Hribu blizu nove kapele sv. Terezike. Župnija Podzemelj je slovesno postavila 8 m visok križ na vrhu Kučera. Župnije Leskove« pri Krškem spominjata na kongres dva križa. Eden stoji poleg župote cerkve, eden pa na Straži sv. Valentina pri ondotni podružnici. Duhovnija Košica nad Zagorjem je postavila 12 m visok in daleč viden križ na larov-šk»m hribčku. Nad župnije Trebnje kraljuje IV m visuk križ, ki so ga postavili uad farnim pokopališčem. V Bukovščici so blagoslovili evhar. križ dne 5. maja. Župnija Selca nad Hk. Loko ima že dva križa: na Jamniku in pri Sv. Mohorju. Druge bodo še postavili. Nova Oseliea ima svoj križ blizu meje tako, da ga vidijo tudi bivši faraiii, ki-jih je od fare odtrgala državna meja. Župnija Prežgauje je na beio nedeljo slovesno blagoslovila 16 m visok evhar. križ na najvišjem vrhu župnije na Malem vrhu. V Legah pri Breijah so sredi far« med Lešami, Peračico in Palovčami postavili 22 m visok križ. V Dragatušu so postavili 20 metrov visok kniž pred cerkvijo. V Sohorju so s sodelovanjem dobrih ljudi postavili 12 metrov visok hrastov kniž, katerega so 12. maja slovesno blagoslovili. V Javoru ped Ljubljane so postavili križ, visok 14 metrov, na prijaznem hribčku prej župno cerkvi.«). Pojasnila Zastave. S seboj prinesite vse zastave, ki jih imate. Doma pustite le bandersu Domači župni urad na] vsakemu zastavonoši izda potrdilo, da je zastava namenjena samo za evhaiistični kongres in da se bo po kongresu zopet iz Ljubljane odnesla. (To zaradi mestne užitnina v Ljubljani.) Plot« za himni* »Povsod Bogat ima v za- j logi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in jih naročajte tam. Glav. prip. odbor ima j v zalogi samo note za mladinsko petje ka uIts ;a r >»b«tifniku<. Prodane neveste Pri na.- žive prodane neveste lt igrali. Dejansko m- ž"na 11» smatra ve,' u ,)r. mi doma'' žival, ki se kupi. Za to ima „ hvaliti Kristusu kralju 0«\oboditeljn. Kjer * : krščanska kultur;) ui uveljavila, so neip. I -te -e vedno dejansko naprodaj kot krave j 'ako n. pr. pri up hamedanih. Pred kratkim I je najviija m osli m* ka otiaal v Jeruzalemu M J dala na t*e očete proglas, naj « svnje, a I m-/it--\ /.rde hčere, ne iia«'.at Ijajo pr. -,jso. i kih rt-;] Kajti drugače - hčerke, posebno če jih smatrajo za pr-j v< vrstno Idajo. Zato -e raj.-i obrnejo drusalli. j kj< r jih imajo ceneje ua izbiro. Posebno na 1 otok Ciper se radi zatekajo. Žalostno pu^lavi« | ženske zgodot ine je to. zlasti ie za 2<1 slo. ! let je. Naj hi se naše f»nstvo iz tega učilo tua-I goslota krščanske kulture, ki je « takim a-lananjem takoj od svojt-ja početka obrm'11. I nal« Mre/.ieriia krščanska žena je radi I^i j ;»• \ec j.-^n obsojanja vredna, ko! brezverni m>ž. RADIO i —-----—..— i Program ljubljanske radio oddajne postaje I 5. Četrtek, I<>. maja: I« Ploi-če. I'-.-'" \oven-' M-iiiB. is.4" Oa«. poročila. i\e-ti .i. P* /.u i j" 'itivni preglcl. IV.'*«! \,K . Mrn Jo \ ,«.(■' >,, „-[pr II-. ifi. Ji.mi ta«. poi.K ila. «ih>i<-.j. .Nedelja, I«, maja: Oo.po-lar-k« predat»njo. s I),, ... -:,«ka 111,1 K, Pi«,nui v„ra |H-Mlii. I**"! I m j ..II.e. IV.Vi llra _>„ [jor.H i j. fjw- red. ..In-«!il-,. J -."«, J j, j,| |lldj „,j 2IJ0 | ' II-. |» rot-il:i. leiur. «(M>ri-r) 22 /.1 nle- 111 dobm I voljo. Ponedeljek. Jo. m.ij.i : T - . tW» /mir iti, «« , i,r.1 is.411 ('„». (Kji.Kihi. «,. .mL ! t. «:ila. i1* N ii.rn.iiioip }M>"ii I*? "V 1 nra. | J»» Pre-...« i/ li,!u-.i,ln. Torek. Ji. m.ii. H j ui;,. 1« Puinke žive«, ts^o <',,-. jv.riaila, , .»pored. 'd.»«H.ti!a. to Rndij.ki ja//. N'«-j »ta. jo Prenos 1/ I uion.i. J i ."to i.nrniil«. . spor, I. jj.v. \„K!,.ikr pl..M«-. Sreda. ... owja: : lv •'•■ <. ivju Pogovor c pi>>j- I profila, apored, obvestila, i<> I ri flavte. I'* ura. Jo Po,-tanek in ra/voj i>i« e. -I-"'1' . las p,„„,|a. .,„. ,.H. jj Mendrlssohn i simfonija. V T m dT\ pristn i in i-oceni dobit'- p« j i V M, i^a UP Ccrsii-titjsl vlnarnl ■Mgiaaaa—a—> v Ljubljani | sotari. p)spa?< Pii<'a: h"noimlvaj«et let in nek." ; cev.« >-.« f"t-1)a: >Sio;|v aj.«et mesecev.« '■igied na ogromno nnožico. ki s« j« zbrala - tiieljc x blagoslovitvi »pum n?««r pl-Jšci rajnemu župniku Jakobu a.j-žu na Šmarni gori. 1 isočglava množica odraslih in mladine, ki je t nedeljo prisosnotala blagoslotitvi 41 stat naraščaja Jadranske siraže t Ljubljani. frte zavarujejo, da d- bodo pozeble. \ alovečih tuiocra „ „1. jem Avstrnskoju (rta 00 ,,,,' i ookrivajo o takimi £ *a „, DOzebe ' ""»»"riejo mm! PO DOMOVINI zahvale_ Podpisana Marija K ropi vriik i/, Zg. Brnika 45, p. Cerklje, se upravi »Domoljuba« prisrčno zahvaljujem, ker nui je pri moji požarni nesreči izplačala znesek 1000 Din (en tisoč dinarjev). Za to veliko prvo pomoč bom upravi Domoljuba« vedno hvaležna. Zg. Brnik, dne !). maja 1935. Marijana Krupivnik, s. r. Dno :!. maja mi jo pogorela hiša in precej gospodarskega poslopja. Redno sem naročen na Domoljuba-: in pravočasno plačal na-! n čnino. Uprava »Domoljuba« mi je zato izplačala en tisoč dinarjev požarne podpore, za kar je ji i/, vsega srcu zahvaljujem. Brdo pri Ihanu, dne (i. maja 1935. Jože Dolinar, s. r. Smrtim kosa (Pr»mskovo pri l.itiji) Dne T. maj« je umrl g. Matevž Plešič, brat našega gospodu župnika. Stur je bil SI let. Bil je.svoj čas dober gos|H>dur na Jami (Golobrdo pri Me \uieriko. si j«* popravil svoje gospodarsko p-i-slojijc. ki je še danes dobro ohranjeno. Dolga letu je i>il tudi občinski odbornik. Na stara leta je izročil posestvo svoji hčeri, ki pu je kmalu umrla. Pokojni je večkrat prišel na Pritiskov o k .svojemu bratu Anionu. Klju.li visoki starosti je bil še do zadnjega čil in je rad pomagal pri delil. Zadnje čase pa so mu začele oti kali noge. l egel je iu ni več vstul. Jeseni Je liil še nu Priniskovem. pa je dejal: Sedaj J),i ae h:>ni več prišel«. <"'util je. da se mu bliža sinil. Pokojni je liil vzoren krščnnski mož. Z Ostalim .sorodstvom iskreno sočust\ujeiiio, njemu pa naj sveti večna luč. Ogenj. (Kresnice.) Dne 8. maja ob 3 zjutraj se je vnela hiša Jerneja Strublja (Romatova) v Kresriiškem vrhu. Hiša je bila s slamo krita in bolj v samoti. Zgorelo je popolnoma vse. Obleke so rešili samo toliko, kolikor so jo imeli ponoči na sebi. Zgorel je ves živež, vsa oprava, vsa obleka, komaj so se domači rešili iz oreče hiše, ko so že stropi nad njimi začeli po-ati. Zavarovan je bil samo za 4000 Din. Ako bi mu kak dober človek poslal kaj obleke, bi mu zelo ustregel. Sosedje mu ne morejo dosti pomagati, ker so v sedanjih razmerah sami v veliki potrebi. Lepe novice (Bukovščica) No. vendar enkrat nekaj iz našega skritega kota! Kvliari,stični križ se je zasvetil dne ">. majnika. Nuši vrli možje in fantje so g« umetno pripravili, lep niocesen pa je daroval dobri Novakov oče. Križ je blagoslovil med običajnimi slovesnostmi nu.š dobri sosed g. Fr. Kokel s Sv. lošta. ker je domači g. župnik, žnlihog. bolan. Naj kraljuje križ nad našo lepo dolino! — '). maja smo imeli sv . birmo. Vsa fara je bila po koncu, d« se je vse lepo izvršilo. — '). maja zvečer ua je imel pri nas g. Fr. Kokel s Sv. Jošt« skioptično predavanje o evliarističnem kongresu. Udeležba je lii!« obilna. Nabrali smo pri tej priliki 82 Din z« evliuristični kongres. Nekaj se torej gibljemo tudi pri nas! Marija Pomočnica in križ (Peče) Zadnjo nedeljo tega mesec«, lo je 26. maja imamo v Pečali slovesnost Marije Pomočnice. Začetek ob pol treh popoldne. Najprej cerkven govor ua prostem pred cerkvijo, noto slovesen obhod s kronunim kipom Marije Pomočnice skozi vas. |m'te litanije z blagoslovom in cerkveno darovanje. Vabljeni .so vsi častilci Marije Pomočnice i/ okolice, zlasti iz sosednje Kolov ruške župni je in izpod Sv. Gore, mlko-der je te/ko uriti na Rakovnik. V Pečali pa imamo od lanskega leta, ko je bila Marij« slo- vesno kronana, tudi odpustke Mor. Pomočnice. — Po tej slovesnosti ho še blagoslov križa, ki bo stal ravno nad Pečatni ob poti proti Tlač-nici. Ne bo poslavljen samo /a letos, ampak kot .stalno znamenje našega Odrešenja. Izdelan je iz močnegu hrastovega deblu, visok 10 metrov, pa s krasnim velikim lesenim kipom umirajočega, nu kri/ pribitega Kristusa. Tako dobijo Peče novo znamenitost — svojo Kal-va rijo. Blagoslovitev župana Pcrmcta jame (Ponova vas) Društvo za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi je že nekaj let na delu, da pripravi ljudem čim lažji dostop iu dober ogled jame. V zvezi s tem je bil v zadnjih dveh letih urejen vhod v jamo skozi »Ledenico«, s čimer jc celalen obseg povečan na dvakratno dolžino. Otvoritev tega novega vhoda bo zvezana ? blagoslovitvijo, kar bo opravilg. stolni dekan dr. Franc Kimovec. V nedeljo 10. maja ob 9 dopoldne bo v zgodovinski cerkvici na Taboru sv. ntaša, nato pa blagoslovitev jame, ki leži 10 minut od Tabora. Pri prireditvi sodeluje Salezijan-ska godba z Rakovnika in bo v okolici jame prirejena domača zabava. Ogled Župana Permela jame ne bo zanimiv samo za one, ki jo še niso videli, ampak tudi za one, ki so jo že videli, ker se je obseg in pa izpeljava vhoda mnogo podaljšala in je jama na privlačnosti in veličastnosti veliko pridobila. — Pridite v obilnem številu! Razno (Polica pri Višnji gori) Naši fantje so te dni odhajali k vojakom. Težki so bili dnevi slovesa in srca slaršev so utripala v skrbi za usodo svojih sinov. Fantje, Bog vam daj srečo v vojaškem stanu in zdrav; na duši in telesu se vrnite na svoje domove, ko boste odslužili domovini. — Naša župnija se živahno pripravlja za velike evharistične dneve v Ljubljani. — Naša cerkvena dvorana vas zopet vabi. 19. maja bodo članice Marijine družbe ob 3 popoldne igrate lepo igro »Junaško dekle«. Oglejte si lepo igro vsi! Birmo sino imeli (Selca nad Skofjo Loko) Prvi teden maja se je naša župnija živahno pripravljala, da čiin dosfojneje sprejme svojega ljubljenega iiadj>astirja, ki je prišel k nam 9. maja. "Lep sprejem smo mu pripravili. Sprejema se je udeležila šolska mladina s svojimi vzgojitelji, Marijine kon- i Gustav Strniša: VINSKE GORICE (Dalje.) Martinu se ni nikamor mudilo. H i t je nuvi-iie/no popolnoma miren, u v srcu je čutil nekaj lego-inepu in strašnega. I'biti človeku? S lo mislijo se je boril in boril. 1'piil je. da jo preboli, jin bo luliko zakrivil zločin. Pu ni mogel najti prave opruviebe pred svojo vestjo. Moje in njeno življenje je uničil!« se je skus.il zug v.irjati sam pred seboj, a že je čil! v globoki notranjosti odgovor: Saino Bog je »oilnik na I dobrini in zlim!« lu spoznal je, da Igu tudi ta zagovor nc reši težke obtožbe, če zakrivi umor. Kljub temu je vzirujul pri svojem načrtu. • eprav se je bojeval v svoji notranjosti, ni niti enkrat /dvomil, da ne bo storil, kad1 je naiiie-rnval. tako globoko se je /ukoreiiiniia vanj želj« j ki maščevanju. In zdaj jo korakal v hrib. šel je zn Jero-[Jnom, d« ga ubije, da /ukrivi zločin nud sočlovekom. Alj ni k ukor Kajn. ki je ubil brata, ■Ali 'ii že njegov sklep nekitj vnebovpijočega? i1-H'l za mislijo se jiorajn, vest se oglaša, j" gre dalje, da se maščuje. Jerom je sedel v zidanici ju pil. Z glasnim truščein so se odprla vrata. Jerom je pre,bledel: Kaj hočeš?« Glas se um je tresel od »Iroliiu. Prišel sem, d« ie ubijem I« Mirilo in hladno je Martin spregovoril, n Jeioiu je videl resničnost v njegovih očeh in Se '' ie prestrašil. Pograbil je svojo gorjočo, a mladenič je bil urnejši. Že je Imel gorjučo v roki iu se smehljal: Ali si mislil, dn boš mene? Ne, nc boš me! I Pu če bi se mi skril ne vem kam, našel bi te, ■ kujti hotel sem te dobiti in dobil sem te! Sam veš. kaj se pravi .nekaj hoteti! Tudi ti i*naš močno voljo, tudi ti si ubijal nas kmete z go-j ljulijo iu varanjem. Tudi ti si ubil srce uboge Rezike in moje srce. Zdaj imuni pravico nad teboj in ubijem le!« »Nobene pravice nimaš! Pravica pritiče Bogu! Pusti me in bodi pameten!« ga skuša pomiriti starec. •Pravic« pritiče suino Bogu!« čuje kovač odjek v svojem srcu, a presliši gn. ker ga hoče preslišali. »Kdo ji« jc tebi dni pravico, du si ubijul? Kdo znkriči Martin in se divje zukndi v Jeromn in gu podere na tla. Napadeni lirešči: -Pusti me. dam ti kolikor hočeš!« •\f«r mi tvoj prigoljnlani denar. Tu iniaš plačilo!« zarjove kovuč iu g« močno uduri s kolom po glavi. Nato ga hoče še enkrat. Ranjenec se ves krvav nekoiliko dvigne in zaječi: »Moji otroci!« Kuj niti je bilo, du se je spomnil svoje dece? .Morda mn je bilo ta hip, ko je zagledal sinit mul seboj, žal da je nekdaj svoje otroke zavrgel, morda jih je zdaj res ljubil in se je zbul misli, kaj bo z njimi ko ostanejo sirote, saj je zdaj vesi no skrliel za nje. Morda mu je hipoma vznikniila misel iu se je spomnil, kako je Martin ljubil dcco, du je bil ves neumen nanjo in si jo del, da g« mogoče ta beseda reši smrtnega udarca. In res g« je rešil«. Kovač ga je pognal kvišku. Spomnil sc je dveh šibkih rnzd.iapanili otročičev, ki jih je videl, ko je prišla Jeromka v vas. Da, ali naj bodo zavoljo njega brez očeta? .Srce ga je zn- 1 Hitelo. Vrgel je kol od sebe in zarjul: Miho, pa živi. čeprav nisi tega vreden!« Pogledal je nu tleli ležečega, ki se je onesvestil. Polil ga je z vodo, ki jo je našel nn mizi v zel en ki. postavil preden j lončen vrt z vinom in hlastno misel. Bi! je silno razburjen. Nič ni pogledal, knj je z Jeronioni, ni gn pregledal, ne skušal obu diti k zavesti, samo proč ga je gnalo. Šele, ko je bil že v dolini, gn pretreulu misel. du je pustil ranjencu brez pomoči in se. niti prepričal ni, če je sploh še živ. Ko jiriile v dolino sc ozre iu začuti tiho bolečino. Kri. ki jo jc prelil čuti 110 srcu kakor strašno težo. In vse gorice so okrvavljene od zarje, ki se poslavlja. Težko mu je in kakor razbojnik hiti sklonjene glave domov. * Komaj slišno šepeta zefir iu pihlja čez gorice. V Jeromovi zidanici se začiije pritajeno vzdihovanje. Ranjenec se je. predramil in so. skuša dvignili. Sum nc ve, kako dolgo je ležal v nezavesti. Tedaj za tipa poleg sebe vrč z vinom. Hlastno gn dvigne in se napije. Ko se nekoliko okrepča, se vieže nazaj na tla: Pošteno me je udaril! Hvala Bogu, da m« ni ubit!« In sjiomni sc svojih zadnjih besed. Kdo mu jih je narekoval? kako d« so 11111 tako naenkrat zdnknile preko jezika, čoprav ni na lo inislil«' fresaril«, Kitolifti »kaši, Narodna prosveta, g»-lila ia veliko ijodKva. Le zastopnika ob«« smo letos pogrešili Ljudstvo nunr.iifi«, kaj ta izjetna pomeni Fantjf na konjih in deklet« v narodnih nošah io tvorili posebno pestro skupino. Cerkev J« bili sijajno efcraSeas. Tako okrasitev si zni ramulm menda ii.r« uaš vrli Jože. Vsa hvala mu! — Obts* našega nadp»štirja m njegov ljubeznivi nastop nun bo ostal že doigo v iepein spomina Gorelo je (Osilaica) Dne 7 maj« je začela goreli Sesa« hiša čevljarja J Osvakla, ki je posula žrtev plamenov. Ker je veter ramašal iskre, je biU v nevarnosti ofcohca. 20 (to 30 m dateč se jt ie vžigalo. * so vaščint ogenj zadušili. Hiša sosedi Ant. Kovač« je pogorela do golegs zktu Obema pogortkems so le nek«! malega rešili. večin« obleke in vm hr«n« je zgorel«. Ko so prišli okoliški gasila, se je posre-gio nevarnost z« vas odstraniti Hv«U jim! Versko življenj« (Sidcmiije) Od veli« aoci dalje imamo z dovoljenjem pre-/zviieneg« g. »kola vsako nedeljo ia praznik dvt »v. maši. Prva shjžbi božja je ob 7, draga ob 9. S itm je ljudem ie!o ustrežena. Pri tem gre zahval« g Doktoric.:. ki ie v svoji požrtvovaioosti ocno-gočil. da vsi verniki lahko zadoste swji verski dolžnosti Potrebno bi trio. da bi se cerkev povečala ter sčasoma ustanovila iara. Toda to nam zaenkrat »e ne dovoljuje kriza _ Mijniška pobožno«! se vrši v aa&' cerkvi ob po) 8 zvečer. Ljud-irvo prihaja k pobožno«! v lepem številu ter vneto posluša lepe evharislične šmarnice, ki naj bodo priprava za evharittičui kongres. Prosimo Bog«, d« bi letošnje svhsrističmo leto tudi v naši duhov-niji obrodilo mnogo dobrega sadu. Drobit vcsn (Rovte) Nato božjo ajtvo smo zadnje čas« lepo preare-dih. Pr«v je lako. Spošsovasrje do rajnih je najlepii znak srčne plemenitosti. — Naši tantje so imeli trimesečni tečaj, kjer 40 se »čili o sadjarstvu, gospodarstva in drugih potrtbeih rečeh. Prosimo našega požrtvovalnega g. šolskega opravite))«, da nam tak tečaj tndi za prihodnjo zime pripravi. — Tudi dekleta se bije pripravljajo s« gospodinjski tečaj. Lt j horajžo! — Naši igralci ao nastopili z igro »Za ; pravde ia srce.« Lepo so igrali, Vsa čast jim! — 1 Tudi sadjarska podružuica namerava prirediti predlo u ™Tv»iiW> igralce k ~ lSS t P* "' h roščevo leto. Potnrd uoo se, d« batno traiMI Km več teg« todljfvcal EvhariMitaa proiliv« (Leskov« pri Krškem) Z oriroen na bližajoči se rvharistiftii kongr« ie Driredil tukajšnji Marijin vrtec dne 12. maja UStfiS proslavo. Vršil« »e ie v dvoran, lipo«. Nastopih JO le otroa. Ddd« »o dekla-mirak, pele in govorile dečki pa dekUm.ral, ia gladko odigrali igrico: »Sv. Tarctzij, mučenec pre-svete Evharisrije«. Igrica je času zelo primera«, versko vzgojna in *h>boko ganljiva. Novice. (podzemelj.) Pretek!: mesec je prišel domov aa Vranovlč* na oddih misiionar Anion Jakša iz Južne Amerike Tam je bi! r»red šestimi leti posvečen v masmka. Tu v domovini je sedaj prvič obhajal sv. daritev v Podzemlju z velAo slovesnostjo v nedeljo. 2&. aprila Vovomaist govornik ie bi' g. d;- Ivan Kni!:c. — Dne 6. maja je zatisirri za vedno oči Sevšcfc Franc v 39. letu starosti. Po rodu iz Višnje gore, kier je bil +1 let okrajni sluga, do leta 1918. se je nato preselil v Podzemelj k svoii sestri. To je bil •nož visoke rasti, s častitljivo belo brado, nikdar boian, vedno ljubezniv in delavci. Zlasti je bi! ponosen na gasilsko društvo v Višnji gori. katere član je bi! nad 60 kt. Tukaj je bii član krasinskejja gasihkegs dniitva. Leta 1025 mu je bila podeljena zlata kolajna za 50 lutoo službovanje Kako ponosno je vedno stopal pri procesijah v gasilski uniformi! Zvesto je izpolnjeval svoje verske dolžnosti, vet let je neprestano pristopal vsak prvi petdk k mizi Gospodovi. BO jt velik častilec presv. Srca JentsOvegj T odi zadnji prvi petek ga je Ou»pod obiskal — p« že os bolniški postelji — V petek smo pokopali uglednega moža Janeza Starašiniča iz Otoka 2. Bil je zgleden gospodar, trdnega katoliškega prepričanja in več- letni odbornik Hranilnice in posojilnice sej,-krat j« v življenju prebcM pljučnico, osm» » j, zlomila. Umrl j« vdan v voljo božjo. Imel ;e pogreb in otoški gasilci so ga spremili na n »od zadnji poti. Naj Aa počivata v miru! - UtoSS pomlad io v župniji uatanovdi dve uoyi društvi: v Otoku in na Priroosfku. Bojj daj obein, krepak razmah! Častimo »poni« padlih! (Svibno pri Radečah) V Svrbnetn pri Radečah te bo vršilo v nedelja K». maja dopoldne, v proslavo šesSe obletnice, odlat je bil odkrit spomenik padlim vojakom, lepa in jk>. boko resna spominska svečano«. Po sprejemu go. stov in deputacij bo sv. maša in cerkve« govor pri spomeniku, nato slavnostni govor predsednika »Boja« tov. Staneta Vidmarji iz Ljubljani«. Popoldiu naš lepi kraj, da obnovimo duh tovarištva, padliu p« izkažemo dolžno spoštovanje. Priprava sa feotgrea (Do! pri Ljui>!isai> Odprite srca evhsrističneiaij Jazura, je klic duhovnih vaj, ki se prično v soboto ob 5 zveča v tukajšnji župni cerkvi za vse iame in more dok ske župnije. Trajale bodo tri dni in sMeo bo v sred« ziutraj. V nedeljo zvečer po govoru bemo slovesni blagoslovili evh.jr. križ. ki bo stai nad cerkvijo sv. Katarine. K blagoslovitvi nai pride vsa župnij!, da dostojno pripravimo pot Evhar. Kralju! Smrt najstarejše iapljaske (Nov« Oselics) V visoki starosti 98 let in po! is umrla ibčia-ska uboga Barbara Peterneij. Veduo je biia pošten in je zlasti rada molila sv. rožni venec. Zato jo ji Marija v lepem majniku spremiala pred Sodniki. Lep pogreb je pokazal, kako ljudje sjx>št(ije;o visoko starost. Tako visoke starosti v naši župniji ni it nihče dočakal. Rajnka je doživela visoka leta T stalnem pomanjkanja in v trdem dci«. Naj vliva mir v Bogu! Priprava na kongres (Sveti Katarina) Tudi pri nas smo v nedeljo 5. maja blaijoskniS evhar. križ. O. kanonik Kimovec on je i tremi prelepimi govori pripravil na to alovssnost. Po po- ..........'»m.........i —..............B BtB Poetm k »kaša drifrniti- Spomni se, da itn« na mizi vodo. Ko »e priplazi do mize, spozna, da je zeleoka prazna. Prične *e tipati po glavi ia začuti neka] mokrotnega. »Kri!« ee spomni in strese: »V dolino moram k ljudem, tako slabega ae čutim!« Počasi zlsie U zSdaaiee. Ko preMopi prag in *e zazre okoli, se tako; čati nekoliko močnejšega. Poiigoaii ie mpu&A V dolino in začuden opazi, da se ie daol TareJ je ležal t nezavesti skoraj vso doč? Tedaj začuti epet v glari ikeieio bolečino. V daljavi zazvoni. Glasovi zronor odmevajo č«a polja in gTiče. se spajajo in kipe dalje v brezkončeosL Jerom postaša- Zakaj zvooi? Ali res ivonl? Morda se mu samo dozdeva? Ne, ai mogoče! Brnenje ztooov je vedno gla«nejše. Kakor pijan pritava v dolino. Zora vetaja izza hribov, vsa mlada je smehlja prirodi oviti v biserni plaičei srebrne rose in jo ]>oijabnje s STojhni rožnimi ustnicami. Zvonovi še vedno pozvanjajo. la tedaj ridi Jerom, d« &e j>o pdlju bliža procesija. Ljudje prosijo ra t»po vreme, da bi Jik Bog varoval in čuval njih polja, ki so jim eadnje upanje. Jercra nekara hoče. skril bi se rad, pa je tako truden, d« ne more več dalje. Kar usede ae v travo in nklene roki. Ko ee pm~-irija približa, ga ljudje začu-dtoj gledajo. Med njimi je etari Petrač. Ne mara ga, a zdaj sc eaa takoj zasmili. Kakšen tudi je, res Scrvsr in umazan rarmrSenih iu •odi ▼ tr«*( da ga je komaj poznati, a n« glavi tati rija (rioboka rens. Nekateri priskočijo in ga dvignejo. Spet »e je onesvestil. Ko «e zave, leži v Je-ranovi hiši, a okoli njega bodi Milka ia ga zaskrbljena ogleduje. Ko opazi, da sc je »iramil mu prinese čaj«, mu tiho šepne, da ae eme govoriti in »e po prstih umakne. jerom u je čudno ugodno. Z desnico aeie v glavo ia čuti. da je dobro obvezna, a ne ve, da je bii zdravnik pn njem, ki ga je obveza! in ukazal domačim, naj parijo nanj, a «ic«r da mora imeti mir. A Ranjenec se tremitno zazre v strop aad seboj in vidi, kako se T»e nad njim vrti. Torej je zelo bolan, naibrže ga muči vročica? Spet zapre oči m skuša misliti, pa ne more. Pisane kolobarje zagleda, ki se sučejo orneje in urne je okoli njega in boji se, da bi ne padel in ««■ nnkain ne zgrudil. »Prosim, jjopijte čaj!« Nežno m tiho «e ogla.«i MiHca, mu pomaga, da ee nekoliko dvijrne in Jerom 5e pije v globokih požirkih. Ko spet obleži, se oddahne. Bolje mu ie Spet jra objame blagodejni spanec. Nekaj časa se $e muči , težkimi mislimi, ki ga obkrožajo, čuti bolečino v ?|avi iD kmalu zasjvi. Drugi dan je že boljši. K»ko m je udobno in prijazno pr, Jera. bil delal kntice. pa jih je spravil hišo. AII SL«^ll-"'10 1, ij,Vd! Vz 1 ■ T*1*! A,! bmo Popolnoma drugačni ka-kor n. je vedmi miail? Jfne! jih jt. za omejen« ^ k, oedajo le ker moraje' delati •Ploh fave. da p« Be znajo samostojno mi,lin Kako se je vendar motil! Vero imajo ia t« vera je globoka kakor resničnost samo! V tej giobočini je razumevanje, aporanaaje iu sočutje ter ljubezen do bližnjega. V tej veri se jim je izkritaliziralo njih življenjsko irkuacvo, ki p je vera oplemenila. Jerom tiho leži in minil, samo misli. !a spomni se na sveto pismo ter os besede: >Č! te troj sovražnik ndari na dewno lice. mo nastavi še levega!« Da, to je tista silna notranjo* — samozatajevanje! Pusti ga. naj se ra;'besni, naj te udari Se na drugo iice in oMam velik v zatajevanju, kajti samozatajevanje ze zm«' ga. zmaga nad seboj in ntul svojimi ohčnfltli ki je najvišja zmaga! Premišljeval je iu aaojan!, modroval ter mešal sanje z resaiico ia iskal v 3vojih razbo-lelih možganih tipajoč za resnico, ki j« ^ »' dojel in je ni mogel tako hitro razumeti. «aj •i ni mogel misliti, da »ploh obstoj«, in d« » v resnici še na svetn plemeniti is dobri ljudje, ki ne delajo samo zavoljo bvale in denarja ter jih njih požrtvovalnost dviga kadar so tal- , dvojeni in jih nadlegujejo togobc. Že drugi da« so se oglasili pri Jereiiu orot- | niki iu hoteli Jeroma zasIBali. j In spet se je spomnil svetega pisma: >Ci i te udari sovražnik na levo lice nrn nastavi pravega!« »Težko govorim, goapodje. «l"b seui M j Opijanil sern se preveč io telebnil če« ' rob pod vrhom, kjer sem se poleno pobil«. 1' i tajil Jerom vsuko krivdo koga dragega. Orožniki »o biij zadovoljni i njegovo »j»* J vo iu so odšli. Krivca ni bilo torej trebu i«'a -in vsi so bili Endovoljn! poldanskem «m>ru se je začela pomikati iz cerkve procesija na hrib nad cerkvijo, na tako zvani »Rog«, Jjer stoji 10 in visok evhar. križ, lepo ozaljšan z venci in mlaji. Procesija se je ves čas daljšala, ker to pristopali zraven tudi tujci, ker je bilo ta dan pri nas izredno veliko izletnikov. Po končanem blagoslovu smo se vrnili s procesijo nazaj v cerkev nied prepevanjem litanij, kjer je bil Se blagoslov z Najsvetejšim. Med vso slovesnostjo sta lepo pre- fevala pevska zbora, domači in iz Preske, in za-Ijučila vso lepo slovesnost s himno Kristus Kralj. Versko življenje. (Javor pod Ljubljano.) Zadnjih 34 let smo imeli že veliko izrednih cerkvenih slovesnosti, a nismo vselej zakokodakali, kakor kokoš, ko znese jajce. Sedanji duh časa pa zahteva, da se objavljajo izredne verske slovesnosti v vzpodbudo za evharistični kongres in v znak, da ne spimo spanje pravičnega. — 10. majnik je bil za nas res dan čistega veselja in verskega navdušenja. Obhajali smo celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Ob b je bila gintiiva slovesnost prvoobhajancev. Pri nagovoru se je marsikatera solza utrnila iz oči navzočih sorodnikov. K obhajilni mizi je pristopilo 2% ljudi, kar je zelo veliko za majhno župnijo s 70 hišami. Ob 17 je bilo sprejetih osetn deklet v Ma-riiino družbo. Brez dvoma je pri nagovoru nekatera dekleta zazeblo pri srcu, ker niso bile sprejete. Po končanem celodnevnem češčenju sv. Rešnjega Telesa smo šli v procesiji z lučkami v roki in pojoč lita-nije k evharističnemu križu, ki stoji na prijaznem hribčku pred župno cerkvijo, in prisostvovali blagoslovu križa. Lepo je bilo! Razno. (Dragatuš.) m.az na dan 3. maja je naše! naše sadno drevje v najlepšem cvetju. Bilo ga je 3 stopinje jx>d ničlo in je bilo cvetje vse trdo; ko je solnce posvetilo, je pa porjavelo. Ne sadja, ne grozdja ne bo. — Smrt ima letos pri nas zelo ostro in spešno koso. Lani jih je umrlo vse leto 23, letos pa že doslej 22, med njimi taki, ki se jih ue bo tako hitro pozabilo, ali pa sploh nikoli, nS pr.: mamica Lamut Marija v Obrhu, jx>-božna žena in opora mladim vnukom. Na veliko noč nas je zapustil mladi gospodar iz Belčega vrha, šele 40 letni Matija DražSmerič, dober in veren družinski oče. — Dne 6. maja je pa zadela nagla in pretresljiva smrt Mihaela Goršeta iz Sel 6. Njegovega pogreba se je udeležila čudovito velika množica ljudi od blizu in od daleč. Zanimivo je, da je bil rajni vso vojno na frontah, pa nikoli ranjen. Bil je dvakrat tudi v Ameriki. Ima dve hčeri 24 in 20 let stari: Marija je omožena Belko v Dobličih, Ana pa Rozman na domu. Živi mu Se brat Ivan GorSe in sestra Marija, omožena Lašič, oba v Obrhu. Igra (Prežganje pri Litiji) Društvo Rdeči križ na Prežganjem ponovi v nedeljo 26. maja po deseti maši (ob 12) v Ljudskem domu narodno igro s petjem »Divji lovec«. To pot bo vstopnina nekoliko nižja. Vljudno vabimo vse, da našo prireditev posetite. Želeti jc, da se za društvene prireditve bolj zanimajo domačini, kajti če pri prvi predstavi ne bi bilo tujcev, katerim se tem potom zahvaljujemo, bi bila naša, sicer majhna dvorana, skoraj na polovico prazna. Zato prihodnjič po deseti sv. maši v dvorano. Slana. (Bušinjavas.) Zadnji teden smo imeli pri nas slano, kakršne nc pomnimo. Trta je popolnoma u »učena, uničeno z njo tudi naše zadnje upanje. Že tri leta smo imeli slabo letino, letos je pa sploh ne bo . . Davkov in drugih stroškov je vedno več, dohodkov pa od nikoder. Les so ljudje skoraj ves poprodali, zato ni izgleda za denar. Največ ljudi mora še kruh kupovati, a kje naj dobe sredstva? Proslava materinskega dne in velika noč (Društvo sv. Barbare, Eygelshoven) Dne 7. aj>rila smo priredili materinski dan. Imeli smo večernice s litanijami, potem pa proslavo v dvorani našega rojaka Otošte>tarja. Naš izseljenski duhovnik g. Oberžan je predvajal krasne filme. Pevski zbor iz Eygelshoven-Chevremonta nas je razveselil z lepimi slovenskimi pesmimi, ki so jih zapeli pod vodstvom g. Belinca. Obiskal nas je tudi p. Bonaventura Herja, ki nas je v lepih besedah vzpodbujal k zvestobi vere in domovine, dalje p. Theotim in zastofmik Zveze g. Selič. Vsem se srčno zahvaljujemo za njihov trud. Naši malčki so nam deklamirali k našemu materinskemu dnevu. Predvsem smo prav le|» počastili s to proslavo naše slovenske izseljenske matere v tujini, saj se moramo ravno n£irti zahvaliti, da je ostal naš rod tudi v tujini zveit veri in domovini. — Na velikonočno nedeljo smo obhajali skupno vsi Slovenci iz Linrburga čisto po domače Vstajenje, in sicer v farni cerkvi v Hcerlerheide. Društva sv. Barbare so jx>skrbela, da so se pripeljali naši rojaki z avto- basi iz Lutttrade, Brunssuma, Hoensbroeka, Eyge!« holen-Chevremonia in Speckholzerheida. \t Hiž njih krajev, kot Heerlerheida in Nieuvvenhagen, so prišli v velikem številu peš. Ob četrt pred 5 zjutraj je bila cerkev polna. Zabučale so orgle iu mešam zbor »Zvon« iz Heerierheide je zapel veselo Ale-lujo. Globoko zamišljen cerkveni govor našega priljubljenega duhovnika č. g. Oberžana o trdni in živi veri je vsem segel globoko v srce. Ogromno 'a bilo število vernikov, ki so sprejeli sv. obhajilo, meli smo pa tudi procesijo z Najsvetejšim iz cerkve na prosto, ki je bila nadvse lejM. Svšrala je slovenska gedba iz Brunssuma. Sledila je dolga vrsta mladine, mož in fantov. Med njimi so bile zastave društev sv. Barbare iz Lutterade, Brunssuma, Heer-lena, Spckholzerheide in Hoensbroeka. Tem je sledil pevski zbor iz Eygelshoven-Chevremonta, ki je prepeval /elikončne pesmi. Za njimi so šli predsedniki društev sv. Barbare z gorečimi svečami, potein duhovščina z Najsvetejšim. Tem je pa sledila nepre-ledna vrsta naših žensk in deklet. Veličasten je il pogled na ta sprevod. Ta lepa velikonočna slav-nost nam je dala zopet novih moči na pot v vsakdanje življenje težav in križev, ki jih imamo v tujini več nego doma. Po končanih slovesnostih smo s« pred cerkvijo drug drugemu voščili vesele velikonočne praznike, nakar smo se zopet odpeljali na naše domove. Zahvaljujemo se izseljenci iz sret vsem, ki so pri proslavi pomagali. Izjava (Moers — Meepbeck) Zveza Jugoslovanskih katoliških društev v Nemčiji izjavlja sledeče: Ker se g. Pavel Bolha iz lissena, sedaj v domovini, v domačem časopisju in javnosti še vedno izdaja za voditelja izseljencev in predsednika Osrednje zveze v Nemčiji, dasi smo v zadnjem času že večkrat proti temu nastopili v časopisju, kakor tudi pred našim zastopstvom, smo prisiljeni, dati iz,javo, da gospoda Bolhe ne priznavamo za voditelja celokupne kolonije in naše katoliške organizacije in ga nikdar nismo priznavali. Tudi ga ne priznavamo za predsednika Osrednje zveze. Mi smo ga 17. decembra 1933 sprejeli za predsednika Osrednje zveze za eno leto na poskušnjo. Danes za nas Osrednja zveza ne obstoji več, ker se ni volitev letos oibnovila in ker z Bolhom ne moremo in nočemo imeti nobene skupnosti več. To smo že davno izjavili kr. gen. konzulatu v Dilsfleldorfu. — Odbor zveze: Predi. Lindič, podprede. Vabič, tajnik Sapotnik. Kovač je sedel pred svojo kovačnieo in se jezen tolikel s pestmi po kolenih: »Da jih že ni! Vem, da pridejo, 6aj morajo priti! Le kaj čakajo? Kako sem že nestrpen. Rud bi že vse povedal in sedel, saj vem, da moram trpeti kazen za greh.« Mimo sta prikorakal« orožnika. Takoj je vstal in jima »topil nasproti, prepričan, da gresta k njemu. Orožnika sta ga komaj pogledala ion že sta korakala dalje. Torej ga Jerom ni naznanil ini ne mara, da bi bil kaznovan? Morda mu je odpustil in mu prizanesel zavoljo tistega drugega udarca, ki l>i bil pač anrrten? In silili kovač se spet vsede in se zamisli. Kako je ljubil otroke? Ali je Jerom to vedel in se spomnil nanje ko je zastrmel simrti v obraz? Kako je vse slkupaj čudno, saj sum ni vedel, da bo tako in prav je, da ni ubijal. Kakšen bi bil zdaj? Po gozdovih bi begal in obupaval sam nad seboj. »Da, njegove besede so rešile tudi mene, da nisem ubijalec!« si prizna Martin in olaj-Salno vzdihne ter dvigne kladivo. Kako težko je, vendar ga vihti kakor igračo ter tolče, kakor bi hotel z njim vse uničiti, tudi svojo vest, ki se še vedno oglaša, čeprav ni postal ubijalec. Suša je zavladala. Dolinci so se bali nevihte bi povodnji, kajti že več let ni bilo take suše «knbelo jih je, da bi se nenadoma ne vlila ploha in bi voda pojKildvila vso dolino. Bu&ka jih je učil ia svaril: »Zdaj ja še čas, kopljite .trnke! Saino kopnite povsod in globoko, da se bo vode hitreje odtekala! Samo d» gre voda dalje, pa je vs« dobro, če pn ostane bo vsem slaba predla in vse vam pojde po zhi!« »Saj imamo že vse polno grap in jarkovl« so nekateri ugovarjali. »To je še vse premalo, Ie verjemite mi! Kopljite samo kopljite in ne boste se kesali. Voda sc bo zbirala v jarkih in drvela naprej, le da se more kam iztekati! Če se pa ustavi, Je hujša kot vsaka zver, njena moč je strašna.< Vendarle ni bilo povodnji. Lahen dež ae je vsul in padal pet dni nepretrgoma. Zemlja se je osvežila. Kmetje so bili veseli. Gorski župnik se je oddani! Starček si je vedno nakladal preveč Skrbi. Sinalral si je za dolžnost, da reši svoje vernike vseh duševnih in tudi telesnih tegob, zato se je preveč |>ehal in mislil na svoje farane noč in dan. Na sebe je le malo pasrfl in pozabil je, da tudi sam mora živeti. Zdaj so bili vaščnni spet iz najhujšega. Poljski pridelki so dobro kazali, že so jih pospravljali. Ta ali oni je zdihoval za vinom, a nič I ni pomagalo. Počasi so se jiač morali potola- j ■žiti, - Jerom je »pet odhajal. Zahvaljeval se je Milki in Jerainu, da jima je bilo kar neprijetno in se 'potem odpeJjo 1 s starim Petračevim kolesjem na pet ur r>ddaljeni kolodvor. Ko se je peljal mimo kovačnice, je skočil iz nje Martin in se zavihtel na voz, da se je Jerom kar prestrašil in ga boječe pogledal. Martin ga je mrko ošinil s ]>ogledom in dejal: »Pojdiva 6kupaj na 6odnijo! Te negotovosti ne morem prenašati! Naj me raje takoj zapro, kakor, do bi me kesneje vlačili po ječah.« »Ne ram, kaj mislifi?« sn Je zatajeval jerom. Midva ttimava pfi sodniji ničesar Isikatil Kar Je bilo med nama, je tudi med nama osta- lo, menda si bil toliko pameten, da si molčal? Res sem grešil in ti si mi naložil jjokoro, pa menda tudi sebi, saj si ves nemiren in zbegani« Kovača je bilo »ram, zaSkrtal je z zobmi: »Nobenih komedij ne igra j v« I Saj vas poznam. da komaj čakate, da me zošijejo! Imate pač kak vizrok, da odlašate! Jaz ne vem zanj. Pojdiva skupaj tje, vi povejte kar vesie in zapro naj me, da bo vse uravnano, kakor mora biti!« »Nikamor ne grem. Če me pa hočeš spraviti v sitnosti, me lahko spraviš, kajti zavoljo tebe sem tajil in nisem povedal orožnikom, kako je bilo. Smilili so se ti moji otroci in hvaležen sem ti, da nisi Se enkrat udaril. Rana po prvem udarcu s« je zacelil«, a drugi bi bil smrten!« »Da, drugi bi bil smrten!« je hladno pono-vil Martin. še je posedel in postajal vedno boli nemiren in nestrpen, sani ni vedel, kaj nuj si misli in kaj naj reče, zato je kar na lepem prosil Jeronin naj za trenutek ustavi, da bo skočil z voza. »Pa bi šel z menoj in se potein eam nazaj peljal, da bi se še kaj pomenila, sicer bom moral .pustiti voiz in konja pri krčmarju Zajcu na kolodvoru, kjer bosta čakala, da pride kdo iz domače vosi io se z njim« vrne«, je omenil Jerom. Martin ga j« samo začudeno pogledal, skočil t. drvečega votzn In zginil za ovinkom. Berač Bu4ka umira. Sosedova teta Špela stoji pri njem s prižgano rdeča vlšamko svečo tu pobožno moli. (P&IJi* prlhoiluJM). Današnja sovjetska Rusija (Nadalievanje.) Ob petnajstletnici sovjetske Rusije (od novembra 1932 do aprila 1933) so priredili v Leningradu veliko umetuiSko razstavo, ki je v 35 dvoranah pokazala plodove sovjetske likovne umetnosti. Ob tej priliki se je videlo, da razpolaga Rusija tudi danes z nekaterimi velikimi talenti. Najpomembnejši moderni ruski slikarji so A. Arhipov, B. Kustodijev, S. Gerazimov (slikarji kmetiškega življenja), Golovin (gledališki slikar), N. Kasatkin (slikar delavskega življenja), A. Vaznecov, A Rylov, V. Bjelanickij-Birulja, Ana Ostroumova-Lebedeva, N. Krimov, P. Končalovskij, I. Maškov, V. Roždestvenskij (pokrajinarji), M. Nesterov, Maljutin, Meškov (portre-tisti), N. Černišev (freska) i. dr. Med najmlajšimi obetajo veliko bodočnost zlasti A. Deineka, K. Bogorodskij, G. Rjažskij, A. Janovskaja, S. Pavlov i. dr. Največji razmah je zavzela grafika (Majakovskij, M. Mor, V. Deni, Maljutin, Ko/Jovskij, Lebedev i. dr.), v kateri leži glavna moč sovjetske likovne umetnosti, kei so jo pospeševale r.la.sti velike potrebe dnevne propagande. V prvih letih revolucije so poslikali pogosto cele fronte hiš s freskami, j poslikali vse, kar jim je prišlo pod roko in izpremi-lijali cele trge v en sam velik plakat. Zlasti so gojili karikature. Za politično propagando so uporabljali tudi izdelke nekdanje znamenite carske porcelansko tovarne, ki so vse poslikali z agitatoričnimi slikami in enako tudi vsa prometna sredstva (železniške vozove, avtomobile i. dr.). Mnogo manj uspehov je pa želo kiparstvo. V prvi revolucionarni omotici so napolnili vse trge z blaznimi nestvori. ki so jih proglašali za spomenike, a k sreči so bili ti iz tako slabega materiala, da so kmalu sami razpadli. Lenin je nazval njih kipe »puluristična ptičja strašila .. Edini njih uspeh je bil, da so vzbudili zanimanje za kiparstvo tudi pri širokih ljudskih množicah in v zadnjih letih se uspešno uveljavljajo nekateri resni umetniki, kakor Sara Lebedeva, Vera Muhina, Domo-gacikij, Efimov, Bulakovskij, I. Šadr, J. Čajkov, B. No-solev, Selenskij i. dr. Še najmanj uspeha so dosegli sovjetski arhitekti, ker je stavbarstvo tudi najmanj primerno za demagogijo. Nastopali so sicer tudi tu različni dema-goški kričači, ki so proglašali les in kamen za proti-revolucionarno »meščansko« gradivo in so zahtevali gradnjo le iz kovine, stekla in železobetona. Izmišljevali so si blazne načrte za ogromne kolektivne stavbe, toda sovjeti niso imeli ne denarja in ne volje, da bi uresničevali te neizvedljive sanjarije, ki kažejo tudi pomanjkanje potrebnega tehničnega znanja. Toda tudi v tej zmedi se je pojavilo nekaj odličnih arhitektov (Anen-kov, Favorski, Končalovski, Kuznecov, Cekriign, Fali-lejev i. dr.), ki se skušajo tiho uveljaviti. Boljševiki so zgradili v zadnjih letih cela nova industrijska velemesta, toda pri njih zidavi se niso ozirali na Umetnike in na zahteve lepote, temveč zgolj na praktične potrebe. Edino, kar so skušali izvesti, je bilo stremljenje pripomoči tudi tu do zmage kolektivu, zato so namenoma prezirali potrebe družine in zidali predvsem za kolektivno maso. Ni ne naroda in ne dobe brez umetnosti, zato je razumljivo, da ima tudi današnja Rusija v vseh področjih krepke in nadarjene resnične umetnike, čeprav okoliščine v današnji sovjetski Rusiji nikakor niso ugodne za njih pravi razmah. Kultura cvete najbolj v gospodarskem blagostanju, današnja SSSR pa preživlja bedo ter pomanjkanje in nobenega izgleda ni, da bi ee obrnilo v dogledni bodočnosti na bolje. Razen tega je višja umetnost vedno izraz močnih umetniških osebnosti ter njih svobodnega uveljavljenja, a boljševizem duši l/.rečno ravno io dvoje. Trocki dvomi, če je prole-tarska kultura sploh mogoča, kajti doba diktature prole-tanjata nikakor ni primerno za razcvit kake nove globlje kulture, ko pa delavstvo izgubi proletarski značaj (kar obeta boljševizem že toliko let), pa izgubi tudi proletarska umetnost svoj zmisel 8» g) Knjiga in časnik. V rednih okoliščinah cveto kultura, znanost, umetnost, tisk i. dr. le v svobodi iu vsaj v priličnem blagostanju, sovjetski Rursiji pa ni ne prvega in ne drugega, vendar je ravno tisk doživel tam tak ogromen razmah, da se menda ne more primerjati danes z njo nobena država sveta. Od kod la pojav? 2e Lenin je videl v tisku glavno agitacijsko sredstvo, zato je dejal, da je treba narediti knjigo dostopno vsemu ljudstvu. Čim so prišli do oblasti, so se zato takoj polastili vseh tiskarn, da dobijo tako absolutno nadzorstvo in oblast nad vsem tiskom ter izrabijo to moderno velesilo za svoje namene, kajti niso se zadovoljili samo s tem, da jnarede knjigo dostopno vsemu ljudstviu, temveč so hoteli nad njo tudi neomejeno vladati. »Sociaii/.irali« so zato poleg tiskarn tudi vsa založništva, ves neboljševiški tisk pa kratko in malo prepovedali. Cenzure bi zato sploh ne potrebovali več, ker se danes v sovjetski Rusiji itak ne more natisniti niti ena stran, ki bi boljševikom ne bila všeč. Tako lahko dan za dnem obdelava brez najmanjše kontrole cela povodenj boljševiškili listov, brošur in knjig ruske mase ter jih prepričuje o edinozveličavnosti materialističnega komunizma, dočim se kako drugačno mnenje ue sme niti pojaviti. Lahko si torej mislimo kakšno orožje ima boljševizem s tem v rokah, zlasti če še upoštevamo, da gre to leto za letom in da mlajši rod sploh nima več pojma, kako izgleda neboljševiški svet. Komunistični diktatorji se izgovarjajo, češ da v resnici tudi v kapitalističnih državah tisk ni svoboden. To je seveda zavestna laž, vsaj za demokratične države, kar nam najlepše dokazuje že golo dejstvo, da izhaja v >kapitali-stičnk Evropi par sto komunističnih listov in če bi si drznili uredniki kakega ruskega lista zapisati kaj slič-nega proti sovjetskemu režimu, kakor pišejo ti izven-ruski komunistični listi proti režimom svojih držav, bi bili postreljeni v 24 urah. »Ta »socializacija« vsega tiska in brezobzirna zadušitev vsake tiskovne' svobode je imela izprva jako neugoden vpliv, kajti v prvih letih boljševiškega go-spodstva je dosegla ruska tiskovna proizvodnja komaj 25 do 30% predvojne. Čim se je pa začel za časa Nepa popravljati sovjetski gospodarski položaj (tedaj je tudi cenzura nekoliko popustila), so razvili tako delavnost, da so prekosili polagoma vse druge države sveta. Za smotreno vodstvo vsega tiska so osnovali že leta 1919 veliko osrednje državno založništvo »G o s i z d a tc, * ki se je kmalu razvilo v največje slično podjetje sveta in izdaja zadnja leta samo približno polovico vse sovjetske tiskovne produkcije. Njegova centrala v Moskvi ima 51 oddelkov in že leta 1929 je imelo po SSSR 71 podružnic, 286 trgovin in 5820 prodajališč za svoja izdanja. Prva leta je napredovalo to založništvo s hitrimi koraki, nato pa v ogromnih skokih. Ze v prvem desetletju je namreč izdal samo »Gosizdat« 492 milijonov izvodov raznih knjig in brošur, a od tega samo v letu 1928 skupno 5492 raznih knjig v 104 milj. izvodih in okroglo 200 milijonov izvodov raznih listov. Z drugimi besedami: samo osrednje sovjetsko državno založništvo je izdalo i. 1928 vsak dan 15 novih "knjig in brošur v 281.000 izvodih, a v vsej Rusiji so natisnili to leto 240—250 milijonov knjig in brošur v okroglo 1300 milijonov tiskovnih polah ali več kot 20 milijonov strani. Vseh založ-ništev v SSSR je bilo leta 1928 okroglo 2000, v katerih je izšlo tega leta okroglo 3000 različnih socialno-gospo-darskih del, 4000 drugih znanstvenih knjig, 2000 učbenikov, 2500 uradnih knjig, 700 izdanj za strani tiraniji in krvi žejnega malika, ni prava. Naj Bog obvaruje vse dežele pred takim bičem! Kardinal Paccelii. 644 majniških proslav so priredili češki socialisti, peleg več slo prvomajskih jirireditev nemških socialnih demokratov v češkoslovaški re-publiki. NemSki »sodrugi« so sedaj v predvolivni dobi v odločilnem boju s hitlerjevci v nemškem delu Češkoslovaške. Proti vcinim dobičkarjem. Komisija ameriškega senata za študiranje trgovine z orožjem je objavila besedilo zakonskega načrta, ki je vzbudil veliko začudenje javnosti. Načrt dolcčs rcssbr -davčenje vojnih dobičkov od proizvajanja streliva in orožja. Oavk^ oo plačati pri (Trodaji. Oo dobičkov do b% cd obra'ne glavnice se bo plačalo 50 odstotkov davka. Od dobičkov, ki presegajo ta odstotek, bodo morali vojni dobičkarji plačati stoodstotni davek. Ali z drugimi besedami: država bo zaplenila vse dobičke, ki bodo presegali 6% od kapitala. Zakon obsega še celo vrsto estrih ukrepov. Tako bodo vodeče osebnosti vojne industrije mobilizirane, da bodo kakor drugi državljani žrtvovali za narodno dobro; pošiljali jih bojo iudi v fronto. Vsi člani upravnih ravnateljstev bodo na svojih mestih mobilizirani, dobe vojaške časti in plače, ki nikakor ne smejo biti večje od plač brigadnih generalov. Ce ne bi hoteli pristati na to, bodo jx»-slani v boino fronto. Prvi maj je proglasi!« za državai praznik argentinska vlada. Proti znižanju mezd. Dne 29. aprila 1935 je izdala češkoslovaška vlada naredbo, po kateri se podaljšujejo enotne delavske pogodbe do 1, marca 1936. S to naredbo je vlada preprečila, da bi se na umeten način zniževale mezde, kakor se to godi jx» drugih državah. Mezdne postavke morajo znašati vsaj toliko, kolikor so znašale dne 27. junija leta 1934. Vse delavske organizacije v Posaarju je razpustila nemška vlada in prenesla njihove posle na »nemško delovno fronto«. 19 milijonov delavcev, torej približno 40% vseh delavcev v Evropi, dobiva plačan dopust, jioroča Mednarodni urad zn del«. B—ski: Oh dvajsetletnici sveto vrne morije (Nadaljevanje) V sibirskem časopisu »Jermaku* v brzojavki z dne 24. januarja 1916 Stan sledeče: Avstro-ogrsko odposlanstvo je po ogledu avstrijskih ujetniških taborišč v Rusiji pod vodstvom ruskega podporočnika Sarka priznalo, da je tako obleka in obutev, kakor tudi hrana ujetnikov popolnoma zadovoljiva. — Mi, ki smo videli ujetnišfca taborišča po raznih kra- iih' Rusije in živeli v njih, pa lahko trdimo, da je lilo na splošno bistveno drugače, kot trdi ta brzojavka. — Da bi preskrbeli Petrograd s kurivom iu živili, je bil v januarju železniški promet es teden zaprt za vse drugo. — V časopisu črtam, da v mestu Baku ob Kaspiškem morju zelo primanjkuje sladkorja, dočim ima v ravno isiem mestu družba, »Kavkaz i Merkurv« v zalogi nad tri milijone pudov sladkorja. Špekulanti! — Doznal sem tudi tiste dni, da so morali v Avslro-Ogrski na nabor možje od 50 do 55 let. -- Ruski general Sazanov je februarja 1916 izjavil, da bo v najboljšem primeru m k v novembru tega leta, najbrž, pa bo vojna trajala še eno leto. — Časopisje priobčuje vest, da so tirolski kadeti na avstrijskem bojišču zopet mučili in nato ustrelili šest ruskih vojnih ujetnikov, ki niso hoteli kopati okopov. — Dne 6. februarja 1916 je prejel čevljar Baje fotografijo žene in otrok. Romala je bogzna kje od oktobra 1915 dalje. Tiste dni je neka »sestra« avstrijskega Rdečega križa obiskala voine ujetnike-častnike v Celjabin«' ^ Na vprašanje: »Ali so Avstrijci ali Germani?« je dobila odgovor: »Mi itismo ne prvo ne drugo, mi »mo Cehi ki Srbi.« »Sestrica« je nato izrazila svoje ponižno mnenje, da ti častniki najbrž ne mislijo več na povratek v Avstrijo. In zgodilo se je. Seveda nekoliko drugače, kot si je avstrijska »sestrica« takrat predstavljala. — Ker so vzlic strogi prepovedi prodajali alkoholne pijače, so bili kaznovani največji hoteli v Petrogradu po 3000 rubijev. Iz Marijinska v Tj umen Že več dni so šepetali, da Srbi, Hrvati ki Slo-ttuu odidemc iz Marijanska v Tjumen, ki je mesto tem okrog' Urala na meji mod evropsko in azijsko Rusijo, izpotovii sern zopet več brezovih kart in jih razposlal na vse vetrove. Tudi rajnkemu kranjskemu finančnemu ministru dr. Evgenu Lampetu sem privošči! eno s sledečim napisom: »Izginil je ten, minila jeza, ko pisem zapela sibirska breza.« Dne 14. februarja 1916 smo res zapustili Marijinsk iu odšli na kolodvor. Bilo je okrog osmih zvečer. Naslednje jutro sem zagledal iz vagona postajo Pololnja. Nekaj vrst od te postaje sem v silni daljavi opazi! — pač zadnjič v življenju — Aliajsko gorovje z najvišjo goro Bjeluho. Z nami se je v dveh vagonih peljalo aekaj Germanov, in sicer iz Novo-Nitolajevska v Novo-Cerkasfc. Nič nismo smeti z njimi besedovati, vendar se mi je posrečilo med potjo, da sem prišel z Nemci v stik. Rekli so mi, da so delali med drugim tudi neko strelišče, a niso dobili za delo nobene plače. Okrog sedmih zvečer smo dospeli na jjostaio Kočenem Raz to postajo smo se v maju minulega leta odpeljali v Kru-tejlago med kmete Barabiiiske stepe. Z Bogom, mu-žik Gerasimov Popov! Težko bova še kdaj vozila skupaj seno s tvojega sibirskega travnika! Dne 16. februarja 1916 smo privoziii zjutraj v Kajnsk, kjer so imeli Nemci obed, mi pa smo dobili na roko po 25 kopejk. Kar zadovoljen sem bil, da mi ni bilo treba šc enkrat v to nesrečno mesto. Okrog poldne smo dohiteli postajo Taterko. Zagledam [.»ar policistov in poseben vlak z dvema strojema. Iz vagona »lopi ruski veliki knez Oeoigij Mi-hajlovič. Vozi se z Daljnega vzhoda. Pred njim stojia fjodpoifasviiik z dvema Japoncema. Dolg, suh in resen gospod Mihajlovič se sprehaja po'cg vlaka z nekim drugim ruskim človekom. Za velikim knezom gre še razposajen gosposki parček, ki najbrž preživlja medene tedne. Podpolkovnik je pravo nasprotje »kurnernega« velikega kneza. Podpolkovnik je namreč debel, živahen im lotogTafira ua vse strani. Nekdo mi je povedal, da si je veliki knez Gcor-gij Mihajlovič na potu z Japonske ogledal tudi veliko taborišče v Brezovki, kjer je životarilo okrog 30-000 ujetnikov. Okrog treh popoldne smo se ustavili na postaji Kolonija. Tu sem zagledal Jožeta Premrua, p. d Dredelnovega Jožela iz Vipave. Poleg njega jc bilo se par dolenjskih Slovencev, ki to deM na železnii-«fi Orojfj ia iim menda »i Mo slabo. Vlak je stal DOBRO ČTIVO k Evkaristične jmarnice za kongresno leto 1935. Pripravljalni odbor za naš evharistični kongres je oskrbel letos šmarnično čtivo, ki naj služi duhovni pripravi za kongres. Posamezne govore so sestavili najboljši bogoslovni strokovnjaki. Ves nauk o presv. Rešiijem Telesu je temeljito obdelan. Zato imajo te šmarnice trajno vrednost. Morda ima človek več koristi od mirnega zasebnega branja in premišljevanja posameznih odstavkov te knjige, kakor pa od poslušanja v cerkvi. Zato naj bi bila ta knjiga dragocen zaklad rs duhovno branje v vsaki družini. Nekaj izvodov knjige je še na razpolago. Naroča se pri Glavnem pripravljalnem odboru v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Knjiga stane v rdeči obrezi Din 30, v zlati obrezi pa Din 35. k Lojzka Kočevar-Megličeva: Moj "ovorojen-ček. Drobna knjižica nazorno opisuje nego novorojenčka: novorojenčkov« opremo, prehrano, kopeli, pos4eljico, odvajanje, zobovje ir. otrokov duševni razvoj. Materam priporočamo! k Naše Ijekovito bilje. Izdala Jugofarmacija. Knjig« je važen pripomoček za zbiralce zdravilnih zelišč. Barvane slike nazorno kažejo te rastline. Pri-dejana so točna navodila za pravilno obiranje in sušenje zdravilnih rastlin. Knjiga je sicer hrvatska, a ima povsod tudi slovenska imena, tako, da bo vsakomur razumljiva. Za Din 20 vato jo pošlje Jugo-farmacija, Zagreb, Jukičeva 12. k Vrtnice. Junijska pobožnost na čast Srcu Jezusovemu. .Sestavil Janez Zabukovec, župnik v Komendi. Cena za broširan izvod 15 Din. — Kakor z veseljem opravljamo v majniku šmar-! nično poibožnoet, tako naj bi po želji Cerkve bil mesec junij posvečen čcačenjn Srca Jezusovega. G. župnik »Zaibukovec je v ta namen sestavil knjigo, v kateri obravnava predmet, zgodovino in način češčenjn Srca Jezusovega in razna sodobna vprašanja, zlasti o družini in vzgoji. Vsa knjiga je prirejena tako, da lahko vsakomur sltiži za lepo pripravo na naš evha-rifitični kongres. Tvarina je razdeljena na posamezne dni meseca junija. Kmjigq toplo priporočamo! Pišite p on j o nu nitslov.: Upčava Glasnika. Ljubljana, /.rinjskeea 9. k »Hišni blagoslov« je lepa umetniška slika, ki naj postane kras" vsake družine. Slika bo naprodaj v velikosfi 35X50 cm v sedmih bar/ah po izvirni izdelavi akad. slikarja M. Gasparija. Že ime slikar-ievo nam jamči, da dobimo novo narodno umetnino. Hišni blagoslov je komponiran kot živobojni baročni oltar s šlirimi domačimi svetniki: sv. Florjanom, sv. Terezijo in ss. Cirilom in Metodom. Zgoraj spaja zgoščen narodni ornament v polkrogu sv. Trojico in sv. Družino, katera blagoslavlja našo vasico t procesijo. V sredini je natisnjena živa, globoko versko občutena pesem Silvina Sardenka kot iskrena molitev našega ljudstva. Slika hišnega blagoslova stane 12 Din in se naroča pri Društvu sv. Terezike v Ponikvah, p. Videm-Dobrčpolje, ali pri »Naši Slogi«, Ljubljana, Tyrševa cesta 17. NAROČITE »SLOVENCA« na ogled! — Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. samo par minut, zato pogovor z Jožetom ni bil dolg, a tem bolj prisrčen, zakaj bila sva stara ztvaaea m prijatelja, se že dolgo nisva videla in si gotovo nikdar mislii*, da se kdaj srečava na sibirski železniški postaji. Pri bratskem slovesu mi jc dal Jože iz svojih skromnih sredstev tri rublje in razglednico a podobo Mater« božje na Brezjah. — Ob šestih zve-č«r nas je pozdravila postaja KaJučbiskaja, uro nato pa Omsk, veliko mesto, ki ga najdete na vsakem zemljevidu Sibirije. Vlak v Tjumcn, kamor smo se namenili, je že odpihal, zato «110 čakali na postaji Omsk cehh 24 ur, iu sicer kar v vagonih. Na bazar (trg) sem šel po kruh in kupil sem si tudi funt surovega masla. Dne 18. februarja zvečer smo zapustili Omsk in drveli mimo postaj Ljubimskaj«. Oolišmanov in mimo oek> vrste dragih, H »i jih pa. ponoči nisem napisal Ob štirih zjutraj »mo se ustavili na postaji ijfen, opoktee v jahifc©orsku, nato v Bogadinskaji, okrog osnih zvečer pa smo že dosegli Tjumen. Kakih 23 minut od postaje so napravili %«i veliko taborišče. Postavili »o — če se ne motim — 40 velikih lesenih barak in druge potrebna stavbe, kakor katalaško (zapor), prodajaln leo, zasilno bolnišnico, visoke čuvajnioe rod | NAZNANILA n Praznik Marije Pomočnice na Rakovniku V Ljubljani bodo lelos slovesno obhajali v nedeljo, 26. maja. Na predvečer ob 19.30 bo pred Marijinim svetiščem evharistična akademija. Po akademiji bo procesija s svečkami, nalo govor, pete litanije in blagoslov. V nedeljo: Prva sv. maša ob 4, zadnja pa ob 11.39. Ob 15.30 bo govor, nalo slovesna procesija s kipom Marije Pomočnice. Zvečer zopet razsvetljava svetišča, vljudno vabljeni! n Radna pri Sevnici. Običajni praznik Marije Pomočnice in letni shod bo letos v nedeljo 26. maja. Ob 7 skupno sv. obhaiilo za mladino. Ob p©! 10 pridiga in slovesna služba božja na proslem, nato shod za soirudništvo. Popoldne govor, procesija s kipom Matere božje, blagoslov in akademija v čast Materi božji. Ljudsko peije spremlja sale-zijanska mladinska godba. n V »lika gasilska razstava bo prirejena v okviru 15. velesejma v Ljubljani od 1, do 11. junija. Gasilstvo dravske banovine stopa pred javnost, da na ta način pokaže plod svojega 65 letnega dela. V naši državi je gasilstvo najbolj razvito v dravski banovini, saj šteje že nad 28.000 izvršujočih članov, ki so tudi razmeroma dobro opremljeni in izvežbani. Potemtakem pride v naši banovini na vsakih 40 prebivalcev že en gasilec. Gasilstvo jc pri nas prava narodna organizacija in še je zalo zelo razširilo zlasti jx> deželi Skoraj vsaka večja slovenska vas ima danes že lastno gasilsko čelo. Letošnja gasilska razstava ima namen pokazati obiskovalcem velesejma razvoj in sedanje stanje našega gasilstva. Poleg tega bodo tudi vse vodilne tvrdke razslavile najmodernejše gasilno orodje in opremo. Za časa razstave se bodo vršile tudi večje vaje in preizkušnje brizgaln in gasilnih aparatov. DROBTINE Hudobna šala. Množica brezposelnih je holek razdreti veliko restavracijo »Kazbek« v središču angleškega Londona. Nekega dne so prinesli vsi jutranji listi oglas, da jiotrebujc vodstvo restavracije več nastavljencev. Brezjx>selni so takoj pričeli oblegati »Kazbek«, a ravnatelj je vsakemu odgovarjal, da so vse službe davno zasedene ter ničesar m vedel a zadevi z oglasom. Zvečer so priredili brezposelni pred »Kazbekovim« poslopjem protestno zborovanje. Najjodili so goste, vrgli skozi vrata dnevnik«, ki so prinesli oglas, in hoteli naposled linčati lastnike. Policija je šele po dolgih naporih razpršila množico. Stražniki so par dni morali varovati poslopje, da bi preprečili ponovne izgrede. Lastniki slej ko prej zatrjujejo, da so (»stali žrtev nepoznanih zlikovcev, ki so izrabili obstoječo brezposelnost za neumestno šalo. Kaj je v »praznini«? V Newyorku so za krst novega letala namesto steklenice šampanjca ali tekočega zraka uporabili steklenico, polno »niča«, to f« posodo, iz katere so izsesali zrak z najboljšo se-salko. Posoda s premerom 12.5cm pa le si bila prazna. Čeprav je znaša! pritisk v njej komaj sto-ihSijotinko zračnega pritiska, je vsebovala 288 milijonov 300 tisoč milijonov molekulov dušika, 77 milijonov uuO tisof milijonov kisika, 3,450.000 milijonov argona, 644.000 molekulov neona, 25 milijonov kriptona, 5 milijonov ksenona — skupaj torej okrog 370 bilijonov plinskih molekulov! In to se imenuje »nič«, »praznota«, »vakuum«! Največja knjižnica za časopise, Največjo knjižnico časopisov imajo v Angliji, kjer je knjižnica z 275.000 rezanimi letniki časopisov, kt »o iziti po letu 1800 v Angliji in v inozemstvu. Skupna teža teh zvezkov znaša 20.000 ton in če bi polagali zvezek poleg zvezka, bi dosegli 200 km dolg pas, tlakovan z debelimi zvezki časopisov. Vse te vezene letnike časopisov so dodelili sedaj posebnemu oddelku britanskega muzeja v Colindale v bližini Londona. Ker jih je bilo vedno več, so morali zanje zgraditi posebno stavbo. Knjižnica zgleda na zunaj kakor velikanska tovarna in ima šest velikih in obsežnih nadstropij. Samo stavba je stala 13 milj. Din. Poleg knjižničnih prostorov ima knjižnica Se obsežne čitalnice, knjigoveznico in uradne prostore. Ob otvoritvi knjižnice je zgodovinar Gilbert Mtirrav poudarjal, da bo ta kuilž-nksi zk zgodovino preteklega stoletja čez 100 let neprecenljiv naklad za vse zgodovinarju poznejlih rodov. Zdravnik (navdnšeu): »Gospod, vas slučaj bo obogatil zdravniško znanost.« — Bolnik: »Tako? Jaz som pa mislil,. da ne bom plača! več kot tri kovače.' r 1S35 „PRI FHANCELJUU' Muslrlfa perila In splošne Itoniehclje, veletrgovina Haanu- fahture. - Najpopolnejši kroji. - Izdelava tudi po meri. - Pridružite se našim številnim zadovoljnim odjemalcem, saj jUbilegR® 50. lete ObSfOlH tvrdke dokazuje našo solidnost. - Konkurenčne cene. -Trgovci, zahtevajte ponudbe. - Vabimo Vas na neobvezen obisk! Taške iz človeške kože. V prednjih časih se ni redko pripetilo, da bi ustrojili kožo velikih zločincev in iz te kože potem delali razae predmete, največ denarnice. Veliko pozornost pa je zbudilo, ko je dal francoski policist Rossignol ustrojiti kožo usmrčenega zločinca Pranzinija in potem napraviti iz kože tri ta-ške, v katerih je imel spravljene svoje vizitke. Ko se je stvar zvedela, je zagnalo francosko časopisje velik hrup in zahtevalo takojšnjo odstavitev policista in strogo kazen. Sodnija je vse tri taške sežgala in stvar se je potlačila. Enak primer jc znan iz IS. stoletja, ko si je dal grof Erbach napraviti iz kože nekega divjega lovca hlače in je hlače tudi nesil. ZAHVALA. Iz globine srca se zahvaljujemo za izkazano sočutje in sožalje vsem prijateljem in znancem ob priliki nagle in pretresljive smrti našega ljubljenega očeta, zeta, brata, strica, bratranca itd. Mihaela Gorše posestnik« na Selih v Dragatušu umrlega v Dragatušu dne 6. maja t. 1. v 55. letu starosti. Posebno zahvalo izrekamo č. g. dekanu Bitnarju, vsem čč. gg. duhovnikom za spremstvo, g. Petru Korenu za tolažbo in pomoč v bridki uri, vsem darovalcem številnih vencev, rediteljem sprevoda in vsem mnogo-broinim udeležencem, ki so vztrajali na dolgi poti do pokopališča iz Dragatuša na Golck. Sela pri Dragatušu, dne 8. maja 1935. Žalujoči: Marija, Ana, hčeri; Rozman Ivan, Belko Janez, zeta; rodbine Gorše, Lašič in Radovič iz Obrha; rodbina Barič in rodbina Panjan iz Malega Nerajca. Moli ogJastiik Vsalta drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din S. Naročniki „Domoljuba" plačajo uarno polovico, ako kupujejo kmetijske po Irebščlne ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki poniočnikm ali vajencev in narobe Zveneči mraz. Miss Mary Waller, profesorica za naravoslovne vede na londonski ženski medicinski šoli, si je kupila nekega dne pri nekem sladoledarju kos sadnega ledu in je opazila, da je zvonec sladoledarjevega kolesa pričel vsakokrat zvoniti, če se ga je mož dotaknil s koscem ledu. Ta pojav ji je da! pobudo za poskuse in je dognala, da prične kos zledenelega ogljikovega dvokisa, iz katerega sestoji v glavnem sadni led, vedno zveneti, če se ga človek dotakne s kakšnim kovinskim predmetom. Zvok je včasih prijeten, včasih neprijeten, podoben otrokovemu ječanju ali zvoku kontrabasa ali kristalno čist itd., kakršna je pač kovina. Ta pojav razlaga znanstvenica s tem, da nastajajo sile, ki povzročajo te zvočne valove, ob dotiku ledenega kosa s toplejšo kovino. Toplota zmrznjenega ogljikovega dvokisa je znašala 80 stop. Celzija pod ničlo. Najprimernejše kovine za povzročanje zvokov so jeklo, med in srebro. Najcenejšo oselio - ugodno plačilo - dobavlja opekarna Zgor. Šiška, Ljubljana VII Mms mem takoj Hrano in stanovanie v hiši I Mostar, Ižanska c, 114, Ljubljana. iiRMtll cil,bl'° ohranjen "»Ua« se poceni proda vsleu1 nabave motorja. Jera l:i, H raše-Smledn i k spreimem la! nj. Hrana in stanovanje v hiši. Viklor šetina, (iuoclje, p št. Vid nad Ljublj. izredno defera inne^ oblačila moško perilo itd kupite najbolje pri Preskerju. Sv. Petra resla 14. HmečKega hlapca sprejmem. Zg.šiška25. UjS. enostanovamsko IliSu, z vrtom prodani Sodn'k Janez, Moste 91, Komenda. Mm mlic;vameni najem Ponudbe pod Šifro »Stalna moč« 5223. I ferojallia salenca 3prejmem takoj. Oskrba v hiši Prednost imajo ki so seže učili te obrti Dolinšek Karol krojač. Kamnik. !0 do I? fersnjičev godnih za roj z lanskimi maticami prodam po 120 Din panj. Dr. Janko Arnejc. župnik na Trsleuiku. p. Golnik SST"« dam aH dam v najem Naslov ,v upravi Domoljuba pod št 5455 tačfiu dčifirtS ■iti, zdrava, /.možna vsa-keg.i kmečkega dela in kuhe, dobi službo v župniSču. Pontnbe na upravo Domoljuba pod št. 525!. PfOriam hižfl ?i'- Zg-Obrez 30, p. Artiče pri lirežicah Prekop med Volgo in Moskvo. Rusi so že začeli graditi 20 km dolg prekop, da bodo ladje po Volgi ahko prihajale v Moskvo. Prekop kopljejo ob reki Jahrom m bodo morali izkopati celih 56 milijonov kubičnih jardov zemlje. Rusi pravijo, da bo prekop gotov do konca leta 1935. Seveda, če po,de vse po sreči. Prekop bo velikega gospodarskega pomena. roka ic kamera, M stane samo Din i J a slike, ki jih boste napravili z njo, bodo še lepše. c> kamero Kodak Baby-Brownie boste imeli trajno veselje. Pri vsakem foto-trgovcu si lahko to kamero podrobno ogledate. Frji uporabi je popolnoma preprosta, zato bodo vedno posnetki posrečeni. Format slike 4x6'50 cm. Uporabljajte vedno Kodak ali Pathe lilme _* katerimi boste dosegli dobre posnetke. Udaiatoli: Dr. Gragorij Pečjak Svetloba ln mesto. Med sončnimi žarki najbolj učinkoviti nevidni ultravioletični žarki ki nam kožo temnijo, ovirajo izbruh angleike bo lezni, pospešujejo nastajanje krvi, tek in izmenjav« snovi. Sajast zrak zadržuje ultraviolične žarke in škodljive posledice tega dejstva se kažejo zlasti fanflc ln dchldaf^Sft > Promet« v Ljubljani (nasproti Križank). Tudi ob nedeljah in praznikih dopoldan na ogled HHM v mestih. Nesmotreni gradbeni načini s presenf-natimi cestami in dvorišči ter temnimi sobami se bolj pripomorejo, da so meščani bledi in mestni otroci rahitični. Da bi bil dostop svetlobe Jo ljudi večji, bi morali hiše graditi bolj narazen, i strehe bi se morale spremeniti v strešne vrtove, Pomnitel — 3«. jem J j XIU,M Pregled domače produNcije Posebne raistave: Gaflilsk« razstava Modna rev. - gospodinjstvo S ilon automobilov Pohištvo Male živali Polovična roznina na železnici, parohrodih in avijonih — Razstavišče obsega 40 000 ra! ludi barva pročelja bi lahko nekaj pomagali. Krivo pa ie naziranje, da je zagorela kože vedno znak polnega zdravja. Preveč zagorela koža ovira svetlobi prodiranje v globino, s čimer odpadejo njeni dobri učinki, Stari grobovi. Pri Tipazi, ribiškem uteslu. ki leži nekaj kilometrov zapadno od Alžira v Afriki, so te dni izkopali predmete, ki vzbujajo splošno pozornost. Pod carjem Klavtlijein je bilo Iu zgrajeno rimsko mesto, I oda še pred Rimljani so prebivali tu Kartažani. Današnja skromna Inka sprejema ie itiajh- 7a Maninbiilin brinje, fige. rozine in »li>» tn £