I m Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po poôti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto in se plača za vsako vrsto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 11. marcha S Politiški oddelek. Thunovo ministerstvo. Minolo soboto se je zgodila važna prememba v no-tranji politiki. Ministerstvo barona Gautscha je povsem nepričakovano odstopilo in na mesto barona Gautscha je stopil nov mcž, groí Frančišek Thun-Hohenstein. Baron Gautsch je bil dne 27. novembra 1. 1. prevzel vlado, a ostal je samo 99 dnij na krmilu. Pripravil se je bil pač na to, da bode vladal vsaj do konca tekočega leta, do kcnca jubilejskih slavnostij, ali moč okolnosti je bila večja, kakor njegova volja. Gautsch je nalogo, a nje rešitev se mu ni posrećila. Imel je izposlo« vati mirne obravnave v parlamentu vsaj za toliko časa, da se dožene razprava o nagodbi. Nagodba je tista stvar, — 1 0 j m . . . katero hočejo odločilni krogi na vsak način in za vsako ceno doseči, pa ôe bi bilo treba tudi z nasilnim sisti- ranjem ali vsaj predrugačenjem ustave. Gautsch po- skusil iz lepa umiriti Nemce, a to se mu ni posrečilo, in spoznavši, da ni pričakovati mirnih obravnav v parlamentu, je podal demisijo. Čim niti Novi ministerski predsednik ni tujec v Jeruzalemu, je vstopil v politično življenje,, znal je nase obr- občno pozornost. Svojih nazorov ni nikdar pri grof Badeni ministerski predsednik, je moral žrtvovati grofa Thuna » da je mladočeško stranko pridobil na svojo stran. Nekdanji ministerski predsednik grof Taaffe je ob fcvojem odstopu rekel: Jaz imam dva naslednika, grofa Badenija in grofa Thuna. To Taaâeovo prerokovanje se je izpolnilo. Badeni je bil Taaffeov prvi naslednik in po kratki epizodi z baronom Gautschem je zasedel njegovo mesto grof Thun. Kaj hoče grof Thun in kako misli svoje namene doseči? Na to vprašanje sedaj še ni možno določno odgovoriti, možne so le kombinacije in sicer na podlagi sestave novega ministerstva in raznih časnikarskih, brez dvoma inspiriranih migljajev. Baron Gautsch je z novimi naredbami ugladil grofu Thunu pot. Te jezikovne naredbe se zde grofu Thunu sredstvo, s katerim se da mej Čehi in mej Nemci doseči nekak modus vivendi, in da se tako Čehi kakor zmernejši Nemci njegovega mnenja, se vidi iz tega, da sta v Thunovo ministerstvo vstopila dr. Kaizl kot zastopnik mla-dočeške stranke in dr. Bárnreither kot zastopnik nemškoliberalnih veleposestnikov. Za sedaj hoče grof Thun najprej dognati nagodbo z Ogersko » to najsrčnejšo željo odločilnih taktorjev in že je zagrozil ekstremnim stránkám, da njih eventuvalni odpor uduši z vso brezobzirnostjo in sicer s sredstvi krival Bil vedno to, kar se na Nemškem imenuje se bodo po obliki sicer razlikovali od lex Falkenhayn ki ki „junker", precej brezobziren, visok, mogočen zagovornik pa bodo še intenzivnejše účinkovala kakor ta. Velikih pro-fevdalnih strmljenj, unet prijatelj duhovščine, veren ka- blemev, kakor so državnopravna vprašanja, se grof Thun toličan in dasi Nemec po narodnosti in po vzgoji, vender neče lotiti, pač pa hoče v okviru sedanje ustave prepuš- zvest privrženec češkega državnega prava Čehi so ga čati kompetenci dež. zborov vse to, kar spada po drž. smatrali svojim prijateljem, ko je bil po baronu Krausu osnovnih zakonih v to kompetenco, sicer pa hoče z vsemi imenovan češkim namestnikom zavzel to mesto v silami čuvati dinastično misel. Če si ogledamo ta program, moremo reči času, ko je mej čehi in mej dunajsko vlado bilo največje nasprotje in ko se je mladočeška stranka z največjo silo sicer skromen, da ni dosti obsežen, da pa » da je. te tri borila tudi proti češkim veleposestnikom. Thun je nastopil velen » ker obsega to, kar je zdaj y naši državi proti Čehom z veliko krutostjo in skušal zlasti omladinsko nejše potrebno. Grof Thun hoče napraviti red gibanje, ki je bilo nekoliko protidinastično pobarvana, na in zatreti najprej tisto veleizdajsko gibanje, kateremu vsak nsčin zatreti. To se mu ni posrečilo, a čim je postal rakata na čelu Schonerer in Wolf. Slovanské stranke so Tbunovo ministerstvo dosti prijazno pozdravile. Čehi in Poljaki so s Thunom lahko zadovoljni. Čehom je přepustil finanční portfelj, a da Poljaki ne bodo prikrajšani, o tem ni dvoma. Pomisleki proti Thunu so se pojavili samo med Slovenci in naslanjajo se na to, da grof Thun ni v svoje ministerstvo poklical no-benega zastopnika južnih Slovanov in da se tudi pri določbi zborničnega predsedstva ne jemljejo oziri na „Slovansko kršćansko narodno zvezo", Ponekod se je sicer čitalo, da smatra groi Thun finančnega ministra dr. Kaizla zastop-nikom mladočeškega kluba in slovanské krščansko-narodne zveze, ali Slovenci nimamo dosti zaupanja v dr. Kaizla, sosebno ne, odkar je izrekel v polemiki z dr. Ferjančičem nazore o narodni ravnopravnosti, ki so precej podobni nazoru o „minderwerthig" narodih. Nemci niso z grofom Thunom zadovoljni, ali vsaj v sedanjem hipu ta nezadovoljnost grofu Thunu ne bo dosti škodovala, ker Nemci niso več jedini. Z vstopom dr. Bàrnreitherja v Thunovo miuisterstvo so nemškolibe -ralni veleposestniki ločeni od svojih zaveznikov, od ob-strukcijskih strank in za nekaj časa priklenjeni na vladni voz. Ostale nemške stranke utegnejo najbrž nadaljevati obstrukcijo in se že pripravljajo na boj proti „vojvodi Albi", kakor so krstile ministerskega predsednika grofa Thuna. Vodstvo nemškonacijonalne stranke na Štajerskem je celo nemške veleposestnike proglasilo za izdajice naroda, ker so dr. Bàrnreither ju dovolile vstop v Thunovo ministerstvo in sklenilo, delovati tudi proti Thunu z obstrukcijo, dokler se ne zagotovi nemškega državnega jezika. - Naše skromno mnenje je, da nemški m veleposest-nikom ne bo dolgo obstanka na strani grofa Thuna. Nemškonacijonalno gibanje je postalo silovito, tako da se mu nemške stranke pač ne morejo dolgo zoperstavljati, ako si nečejo nakopati narodovega sovraštva, in zato utegne dr. Bàrnreither zapustiti Thunovo ministerstvo prej, kakor morda sam misli, pri prvi priliki, ko po-skusi grof Thun nastopiti proti nemški obstrukciji in proti veseizdajskim težnjam nemških radikalcev. Koncentracija zmernih strank je poskus, kateri bode Thunu vsaj v začetku kolikor toliko kořistil, ali trajna zveza „koncentriranih" strank ni mogoča, danda-nes pri obstoječih nasprotstvih manj kakor kdaj poprej. Sedanji nemški poslanci so pač drugačni ljudje, kakor so bili Plenerjevi mameluki. Ako je grof Thun zasnoval svojo politiko samo na koncentraciji strank in se ni pri-pravil na eventualnost, da pahne od sebe vse nasprotne si elemente in sestaví ministerstvo desnice, potem se utegne uresničiti prerokovanje grofa Taaffea, ki je go-voreč o Badeniju in o Thunu kot o svojih naslednikih z njemu lastno ironijo dejal: Grof Badeni bo vladal dve leti, grof Thun pa šest tednov. ' i ft Politični pregled. / Državni zbor. — Dne 4. t. m. je bila razglašena ^ji&sarska aaredba, s katero se skličuje državni zbor na dan 21. marca. Odstop Gautschevega ministerstva. — V soboto dne 5. februvarja je kar nenadoma odstopilo celo ministerstvo barona Gmutscha. Povod odstopa je to, da Gautsch ni mogel zagotoviti da bodo mogoče mirne državnozborske obravnave, in ker se je kazal tako slabotnega napram dijaškim revoltám, da je vsa Evropa strměla. Gautsch je kot ministerski pred-sednik potrdil kar se je že davno domnevalo, da je mož brez talenta za državniške naloge. Novo ministerstvo. — V torek je bilo razglašeno novo ministerstvo, o katerem govorimo na prvém městu. Pred-sednik in minister notranjih del je grof Thnn, finanční minister dr. Kaizl, pravosodni minister dr. Ruber, domobranski minister grof W el se r s h ei m b, naučni minister grof Byland poljedelski minister baron Kast, trgovinski minister dr. Baernreither, železniški ministei dr. Wittek in minister za Gališko vitez Jedrzejowicz. Franc grof Thun-Ho h en s tein bil že nekaj tednov imenovan kot kandidat za ministersko predsedstvo, Pred štirinajstimi dnevi je bii pri cesarju ter bival že teden dnij neprestano na Danaju. Grof Thun je bii rojen 2. septembra 1847. 1. v Frankobrodu, kjer je bil njegov oce prezidijalni poslanik. Po izvršenih pravoslovnih študijah se je posvětil grof Thun vojaškemu stanu, a 1. 1877. je izstopil kot dragonski nadporočnik in bil 1. 1879. leta voljen v drž. zbor in kmalu tudi v češki dež zbor. V oběh zbornicah je zastopal državnopravno stališče íevdalnega ple-mištva in Čehov. Dne 5. oktobra 1888. je v senzacijonainem govoru proti prevladi nemštva dejal v deželnem zboru: „Naj bi maziljenje in kronanje s krono sv. Vaclava utrdilo vezi, ki vežejo ljubljenega vladarja z zvestim narodom Čehov !u Leta 1889. je bil grof Chun imenovan češkim namestnikom. Čehi so ga navdušeno pozdravili. Toda ljubezen ni trajala dolgo. Ko so se 1. 1890. MladoČehi z vso odločnostjo ustavili punk-tacijam, katere je grof Thun v dež. zboru bránil, nastal je mej Čehi in Thunom ljut boj. Radi „omladinskih" pojavov je bilo leta 1893. proglašeno v Pragi izjemno stanje, in odtlej so mu stali Čehi vedno soviažno nasproti. Vendar je ostal Thun tudi med koalicijskim ministerstvom, ali z nastopom grofa Badenija je bilo stališče Thunovo docela omajano, in 1. 1896. je od-stopil. Po padcu grofa Badenija se je takoj govorilo, da mu bode naslednik grof Thun, ki se je mej tem Čehom zopet nekoliko približal, a imenovan je bil Gantsch. Po preteku 8 dneh, odkar je bila sprejeta v Českem dež. zboru državnozborska adresa, pa je zasedel ministerskega predsednika stol grof Thun, nekdanji „Kronungs Statthalter". Nove jezikovne naredbe — Ministerstvo Gautsch je dan pred svojim odstopom obelodanilo nove jezikovne naredbe za Češko in Moravsko, katere so bile izdane že dne 24. februarija. S temi naredbami, ki so izdane samo provi-zorično, dokler se jezikovno vprašanje potom zakona ne uredi, se ob jednem razveljavljajo Badenijeve naredbe. Naredbe za Češko in za Moravsko niso identične. Obe naredbi sta zasnovani na principu, da sme vsakdo v celi deželi pri vseh ura-dih iskati pravico v svojem jeziku in jo tudi dobiti, različni pa sta glede določb o uradnem notranjem jeziku in v določ-bah o jezikovni vsposobljenosti uradnikov. Naredbe za Moravsko doloČajo, da sta pri vseh uradih oba jezika uradna jezika in se torej cela dežela proglaša za dvojezično. Naredba za Češko pa priznava, samočeške, samonemške in jezikovno mešane okraje, Uradni jezik v nemških okrajih je nemšcina, v čeških češčina, v mešanih pa oba jezika. Mešani okraji so tišti v katerih govori vsaj jedna petina prebivalstra drugi dež. jezik, ako dotični okraj obseza vsaj jeden sodni okraj. Okraji, kateri ne obsezajo celega sodnega okraja, nego le jedno ali več občin, so jezikovno mešani tedaj, ako v jedni obeini vsaj četrtina prebivalstva pripada drugi narodnosti. Politični okraji, ki obsezajo več sodnih okrájev, so mešani, ako je le jeden teh sodnih okrájev meêan * ali drugačejezičen. Glede jezikovne vsposobljenosti uradnikov določajo nove naredbe, da se je pri oddaji služb vestno ozirati na to dejansko potrebno znanje obeh deželnih jezikov o škodah po požaru, toči in živinskib boieznih v vojvodini principu naj zna pač vsak uradnik oba dež. jezika, a treba tega ni. Kar je določil Badeni glede ura- Kranjski v dobi od 1880. do 1895 lete. dovanja pri drž. blagajnicah, pri poštnih in brzojavnih uradih glede uradovanja z vojaškimi oblastvi in žandarmerijo ter glede sledeči odgovor: uradovanja s centralaini, ostane v veljavi. Na to je deželni odbor prejel od c. kr. deželne vlade Vlada s temi naredbami znatno in bistveno utěsnila določbe Badeniievih na- redb in malone v vseh ozirih ustregla nemškim zahtevam „Ministerstvu za notranje stvari se vidi prizadevanje kranjskega deželnega zbora glede ustanovitve deželne za-varovalnice iz narodnogospodarskega stališča jako važno ter je pripravljeno, dotična pripravljalna delà deželnega drug za drugim ter jih zavraèajo skoraj prav tako odlocno odbora kranjskega po svojem zavarovalnotehničnem uradu Vzlic temu so Cehi z novimi jezikovnimi naredbami kolikor toliko zadovoljni, oglašajo se pa nemèki časopisi in poslanci kakor Badenijeve. Na celu vsem stojita seveda „Ostdeutsche Rundschau" tsche Zeitung Presse^. m Bohemia", .Deutsches potem n Grazer Tagblatt n Volksblatt a in tudi n Neue Deu Fr Najodkritosrčnejši je posl. dr . Hochenburger, ki pise, da Nemci ne smejo odnehati prej, da se proglasi nem-šcina zakonskim potom državnim jezikom. ® ťfcffettyfi ít&ítiáfeíťi dytedMkitiflfeAili/ti žfcjtylylijfc A ^ « Óbrtnija. IB .........»................................-w Deželna zavarovalnica. Dež. zbor kranjski je v minolem zasedanju sklenil, sklicati enketo, katera naj reši vprašanje, kaže-li ustanoviti dež. zavarovalnico proti požaru itd. Stvar je gotovo važna in zasluži, da izpregovorimo o njej. To bode naj-laglje mogoče, ako si najprej ogledamo poročilo, katero v tej stvari předložil dež. odbor. 14 seji dné 8. februarija 1896 sklenil de želni zbor o nasvetih, s katerimi se je priporočala usta novitev deželne zavarovalnice proti požaru, toči in vinskim boleznim, da naj deželni odbor o tej zadevi poizveduje ter o tem poroča. Istotako je visoki deželni zbor povodom obravnavanja § 11. letnega poročila deželnega cdbora sklenil,. da naj deželni odbor v prihodnjem zasedanji v posebnem poročilu prijavi uspeh svojega dotičnega poizvedovanja. seji dné 11. julija 1896 dodatnega zasedanja kolikor mogoče pospeševati. Kranjski deželni zbor pa je prav spoznal, da se imajo take naprave ustanoviti na kar največ zanesljivi podlagi. Deželni odbor se torej pozivlje, da najpred omenjeno izjavo statistične centralne komisije predloži ministerstvu, kakor tudi na črt pravil, potem pa bo zavarovalnotehnični urad, če le za dostůj ejo predloženi pripomočki, brez odloga pretresoval ta projekt v zavaro-valno-tehničnem oziru.0 Tudi c. kr. statistična centralna komisija je drage volje sestavila dotične podatke, ki so razvidni v priložene je tabeli. Deželni odbor je izplačal honorar 100 gld., bil priznan uradniku statistične centralne komisije, izvršil to delo. Iz teh podatkov se razvidi, da se je zavarovanje proti požaru na Kranjskem, vsaj kolikor se dá to sklepati iz razmerja poškodovanih in ob enem zavarovanih poslopij, precej pomnožilo. Nasprotno pa je zavarovanje proti toči v naši deželi popolnem zaostalo. Glede poškodeb po toči razvrščena so okrajna glavarstva po poprečni velikosti pa je dežtlni zbor še sklenil, da se naroči deželnemu odboru, naj se, predno se spusti v meritorno reševanje predloga poslanca dr. Žitnika in tovarišev gledé ustano- nograškega (dež. odb. št. 7588 škode vsled toče v teh petnajstih letih ter je bil Krški okraj, zaznamovan za I, v navedeni dobi najbolj. Rado-ljiški okraj pa, zaznamovan z XI., po toči najmanj po-škodovan. Deželni odbor se je obrnil tudi do deželnih odborov onih dežel, v katerih obstoje deželne zavarovalnice, namreč na Solnograškem, Zgornje-Avstrijskem in Tirolskem. Tudi ti so dobrohotno ugodili prošnji ter poslali svoja pravila, računske zaključke in druga pojasnila. Iz dopisov deželnih odborov omenjeno bodi iz solda se ondotna 1896), vitve deželne zavarovalnice z neobligatornim zavarovanjem deželna zavarovalnica bavi le z zavarovanjem poslopij in obrne do c. kr. osrednje statistične komisije na Dunaji premičnin. Zgornjeavstrijska vzájemná deželna zavarovalnica s prošnjo, da mu dopošlje statistični materijal o škodah proti požaru (dež. odb. štev 8464 1896.) obstoji že po toči, živinskih boieznih in požarih v vojvodini Kranjski od leta 1811. Do konca 1876. leta zavarovala v petnajstletni dobi od leta 1880. do 1895; slopja i zdaj popa zavaruje tudi premakljivo blago vsake da prosi c. kr. zavarovalni urad pri visokem mi- vrste. Vzlic gotovo veliki konkurenci drugih akcijskih nisterstvu za notranje zadeve na Dunaji, naj bimuizrazil zavarovalnih društev, katera na Zgornje Avstrijskem skozt o tem svoje mnenje. dvajset let nenavadno delujejo ter na stotine stalnih smislu tega naročila se je deželni odbor obrnil agentov prehodi to deželo in vzlic temu, da je v deželi do c. kr. deželne vlade, da blagovoli izposlovati pri vi- mnogo majhnih kmetskih zavarovalnic, vendar zgornjeav- sokem c. kr. ministerstvu za notranje stvari, da njegov strijska zavarovalnica po poročilu zgornjeavstrijskega de zavarovalno-tehniški urad prijavi svoje mnenje o name- želnega odbora vedno bolj napreduje. Letne premije za rovani ustanovitvi deželne zavarovalnice z neobligatornim zavarovanje poslopij se večinoma pobirajo po c. kr. davčnih zavarovanjem proti požarom, toči in živinskim boleznim. uradih. Ob enem bila naprošena tudi c. kr. statistična Na Tirolskem (dež. odb. št. 10.734 1. 1896.) ste centralna komisija, naj dá na razpolago statistične podatke dve vzajemi zavarovalnici proti požaru; ena za poslopja y 94 druga za premičnine. Obe društvi se raztezate na Tirolsko komisarji kot deželni uradniki z užitki njihovega IV. in ozemlje in na sosednjo deželo Predarlsko, kakor tudi vsled VI. činovnega razreda. uajvišjega odobrenja na sosednjo suvereno kneževino Lich tenstein. Deželna zavarovalnica je bila že 1825. novljena. usta Pregledovanje in vknjiževanje vseh računskih vlog izvršujočih organov, pretresovanje in reševanje sklenenih zavarovalnih pogodeb, ugotovljenje povračil za poškodbe Obe zavarovalnici sta spremenili svoja pravila, pri po požaru, sestavljanje letnih obračunov obeh zavarovalnic vseh teh premembah pa je obema le eno temeljno pra- in po računskih sklepov itd. preskrbuje deželno knjigo vilo nespremenjeno ostalo, namreč povračevanje cele škode vodstvo. do zahtevane zavarovalne vrednosti in le temu glavnemu Glede povratne odškodbe deželnih zavarovalnic proti vodilu se imate deželni zavarovalnici proti požaru v prvi požaru je tirolski deželni odbor že večkrat obravnaval vrsti zahvaliti, da polagoma nadvladujete zasebna zava- z zavarovalnimi društvi. rovalna društva, ki so ustanovljena na temeljnu raz Ta društva pa so vedno stavila take pogoje, da se mernega povračila škode ter morejo samo vsled tega iz- deželna zavoda ništa mogla spuščati v pravilno sklenitev vrševati zavarovanje proti navidezno cenejšim premijam. pogodbe o prevratne zavarovanji. Ta okolnost in pa dalje Kot najvažnejše premembe na Tirolskem je omeniti ; tudi to, da je predujemni zaklad, vsaj oni zavarovalnice . Vpeljava nevarnostnih razredov, po katerih morajo zavarovanci vplačevati prispevke ; 2.) večja stanovitost letnih premij s tem, da se je 1891. 1. vzela za podlago poprečna letna potrebščina in let do leta 1891. poprečna razredna vrednost desetih pa je bila vsakoletna premija odmerjena le po razmerji stroškov dotičnega leta in po razredni vrednosti koncem leta. Vsak, ki pristopi k temu zavodu, mora po pravilih že pri vsprejemu prispevati s pristojbino 20 kr. za vsakih 100 gld. zavarovalne vrednosti, kateri znesek gre v posebni zaklad za predujeme. Tirolske zavarovalnice ves čas svojega obstanka še niso zahtevale nobene podpore iz deželnih sre^stev, ampak so vedno same mogle izplačevati vso, tekom leta po po-žarih napravljeno škodo. Vzlic temu, da vedno nastajajo nova zasebna zava-rovalna društva, ki tudi na Tirolskem konkurenco delajo, vendar obe deželni zavarovalnici proti požaru dobro napredujete ter dobivate nove naročnike sosebno vsled vpe-ljave sistema nevarnostnih razredov in pa vsled nastavljen]'a zaupnih organov, tako da se je število zavarovanj za poslopja in istotako posojilni zaklad tega zavoda, odkar so se vpeljali omenjeni nevarnostni razredi, četvero po- množil, čeravno je imel poslednji v tekočem desetletji po večkratnih hudih udarcih vsled poprečne odmere do za poslopja, že toliko močan, da more prenašati tudi ob čutljive udarce, napotilo je tirolski deželni zbor 1893., da se pod do sedaj stavljenimi pogoji ne spušča v po vratno zavarovanje, temveč toliko bolj skrbi za izdatno utrditev predujemnih zakladov z daljnimi dokladami za vsak slučaj. Meseca decembra 1897. leta ustanovil tudi do lenjeavstrijski deželni zbor deželno zavarovalnico za požare i ki je začela takoj poslovati. Iz poročila in nasveta de želnega zbora se navaja, da se je za prve potrebščine deželne zavarovalnice proti požarom dal na razpolago brez obresten ustanovilen zaklad 50.000 gld., ki se ima po pravilih povrniti. Istotako se je za pokrivanje morebitnih obratnih primanjkljajev, ki se ne morejo poplačati iz varnostnih zakladov zavoda, dovolil zavarovalnici brez-obresten kredit 500.000 gld., ki pa se ima po pravilih povrniti. Vsi do sedaj navedeni zavodi smatrati so za podjetja dotičnih dežel ter nimajo nasproti zasebnim zavaroval-nicam nikakih prednostnih pravic. (Dalje sledi.) • ít^ AA A&íl.íl.ítwti it ."ti -T; rfî -T» & Hfc -"h ."f^tidS It rtutí rfc it iiiiti&it&illíli & Kmetijstvo. •9» kladnega prispevka občutljivo izgubo Na zvunaj zastopajo zavod: c. kr, davčni uradi, v Inomostu in Tridentu magistrat, v nekaterih okrajih lokalnih komisij agentje, ka tere imenuje deželni odbor v pomoč ondotnim c. kr. davčnim Kako pokoncevati krvavo uš? (Konec.) Na mestu apnenega beleža rabimo tudi lahko to je, enak lug, kakoršnega rabimo lug iz lesnega pepela, za perilo. Mažo je izvrševati prav tako, kakor z beležem. uradom ; agenti dobivajo le za vsako novo zavarovanje ali Nekateri priporočajo, naj se v lugu spusti nekoliko ilovice, da dobimo nekoliko gostejo raztoplino, s katero namažemo za zvišanje po 30 kr. Vsakoletno pobiranje dokladnih prispevkov za oba zavoda je po pravilih izročeno občinam, katere — oziroma njih organi, ki doklade pobirajo, dobivajo za to delo ali poškropimo drevo i noveji dobi so z dobrim uspeh om rabili tako mazilo na Nemškem. Namestu pepela vzamemo tudi lahko raztoplino provizijo po 21/a% v resnici sprejetega in lokalni komisiji odstotkov kristalizovane sode, kateri je dodati še enkrat , da po- za požarno zavarovanje izročenega zneska. toliko živega ali dvakrat toliko ugašenega apna Za opravljanje vnanjega posla, kakor cenitev večjih stane tekočina močneja poškodeb po požaru, uvrščenje obrtnih poslopij in ognjen e-varnejših skladišč v razrede, nastavljeni so še trije posebni . Nekateri sadjerejci so z dobrim uspehom rabili delà tabačnega izvlečka 100 delih vode, koji so dodali 95 odstotka mehkega ali pa tudi navadnega črnega mila, so uši. Tam, kjer se odreže veja, zamazati jo je z dre-koje se je popřej raztopilo v vodi. Tudi ta pripomoček vesnim voskom, da ne začne gnjiti ali da se je ne loti se uporablja, na enak način kakor apnenibelež; in kakor rak. Razume se samo po sebi, da je drevesa nadzorovati se doznalo po skušnjah na goriškem kr kmetijsko- in tako ravnati ž njimi več let zaporedoma, dokler se kemičnem poskuševališču, učinja prav izdatno proti vsem popolnoma ne přežene zlo. Takim drevesom pa rastlinskim ušem. Vsekakor pa katera mažo ali škropljenje so že trpela po krvavi uši in so začela hirati, moramo ponavljati, saj ni mogoče doseči in pokončati vseh uši pognojiti in jih sploh pazno oskrbovati, da se jim zopet že prvi ali drugikrat » ker so poskrite v razpoklinah povrne čvrsta rast. debla in starih lubom. vej in v mnogobrojnih doblinah pčd Kdor delà nove nasade ali cepi svoje mlade jablane, naj popřej poizvé in se prepriča, da prihajajo drevesca Nekateri priporočajo, naj se omenjenemu pripomočku iz neokuženih drevesnic in cepiči od takih dreves, kojih doložita dva odstotka petroleja, pomešanega z raztopljenim še ni napadla krvava uš. Previdnost kaže, da se taka ta namen naj se milo raztopi v vodi in v to drevesca in cepiči pred sajenjem ali cepljenjem meha- ali milom. raztoplino vlije petrolej, pa dobro pomeša z metlico pa naj se ta mešanica vlije v škropilnico in tako dolgo preliva skozi sitice, dokler se petrolej ne razširi v malih tinkturo ali pa z mešanico 2 odstotkov tabačnega izvlečka nično obrišejo in potem dobro namažejo z enim izmed navedenih zdravil, najbolje seveda z Nesslerjevo zgoraj kapljicah po celej tekočini ter zadobi sovrstno mlečno raztoplino. Namestu potroleja priporočajo tudi gosto smolno olje, s katerim je enako ravnati kakor s petrolejem. To je gotovo, da i eden i drugi teb dodatkov pomnožita us- i » I E " ' ■ * I v JT i J* j \ T~ 'ÍW pešnost pripomočka; vendar pa moramo omeniti to, da postaneta lahko škodljiva mladim drevescem, zlasti onim v drevesnicah m pa mladikam, dokler so še zelene in m odstotkov mila ali pa luga. Žal » da je ravno ne- marnost deželi. zakřivila, da se je krvava uš vgnezdila v naši kjer je poprej nismo nikdar poznali. Kmetijske raznoterosti. m Ne zametati saj, ki se postrgajo iz dimnikov, kajti so občutljive. Odraslim drevesom ne more škodovati taka one so izvrstno gnojilo posebno za vrte. Ce potrošimo po zimi tekočina, če namažemo ali poškropimo ž njo samo deblo vrtne lehe s sajami, pomešanimi s solijo in pepelom, obranimo I • « 1 I I «i A %# . . « . . in odrevenele veje. Sicer pa je najpametneje, da po- skusimo poprej na malem, ali škodujo tako sredstvo listom in drevesu in će zapazimo škodo, da stanjšamo tekočino, ali pa da sploh ne uporabimo dodatkov. jih s tem tudi raznega mrčesa in rastline bodo po tem gno-jiiu izvistno uspevale. Za repo, korenje ni boljšega gnojila od saj. Če potrošimo grivo o deževnem vremenu s sajami, bo trava na njej bujno rastla in dobi temno zeleno barvo. Tudi sadnemu drevju je taka gnojitev jako koristna. Tudi s tem zdravilom je zahvati korenine okoli debla Kot jako izdatna se je sponesla tako Ness lerjeva tinktura » ki je tako-le sestavljena: 4% mehkega mila > 5°/ o amiličnega alkohola 20 cveta in 2y2°/o tobačnega izvlečka , špirita ali vinskega vse skupaj pomešano in raztopljeno v 100 litrih vode uporabo j poslužujmo se ga samo v drevesnicah in sploh na mladih drevescih, katerim utegne škodovati petrolej m ali pa smolno olje. Toplina vina. Pri kaki toplini razvija vino svojo slast in svojo vonjavo? Veščaki so dolocili podrečno toplino vinu, po kateri se je pivcu ravnati v ce hoče da mu bo po polnoma ugajala pijača, Črnina je najpitnejša, kadar ima 12 do 14 stop navadna Lahko belo vino naj bode nekoliko hladneie oplina mu bodi 10 Močno belo vino, kakoršno je rensko ugaja pri m peneČim vinom je znižati tem peraturo do 6 pa ne niže c čutimo Ker je to sredstvo nekoliko predrago za splošno iedom pravega okusa Ob Renu Ce hlade vino vino premrzlo ne íziemno z .......................................................................................................• (* U Poučni in zabavni del. » » m Kakor smo že zgoraj omenili, ni pričakovati od ka- tytywwwwwwwwww&yw w&wwww&wwwwvw&wwwwvwwww* terega koli zdravila, da bi se pri prvi maži ali škropitvi pokončale vse uši in vsa njih jajčka in zato treba to delo večrat ponavljati > dokler ne izgine zadnji sled ne narodnem gibanju Judov. Židovski narod se neprenehoma giblje in seli. Na- nekaj splošnih uzrokov; tu hočemo kazati na smo varnega mrčesa. Le tako zabranimo, da se ne bodo mogli veli razviti in se na drugo drevje razoašati krilate uši. Po- koreniti in glavni uzrok, izvirajoč iz judovskega verstva leti o času velike vročine, preneha nekoliko množitev nravstveno-družbenega mišljenja. Poprej so bili Judje po uši, a kakor se ohladi ozračje ter začenja jesensko de- litično mnogotero omejeni zavolje svojih nravstveno-dru-ževno vreme, zaploja se zopet ta gomazen v ogromnih žbenih napak ; ko so zadobili ravnopravnost s svojimi množinah. Zato treba v jeseni posebne pozornosti in če krščanski sograjani, se njih poprejšnje življenje ni izpre se zapazi zlo i skrbnega delà. Preden se spomladi drevesa menilo. Prvi zavoljo svojega nravstvenega dejstvovanja prvikrat namažejo ali poškropé, to je, kadar je ugoden Judje niso bili nikjer priljubljeni, kakor še dandanes ne. čas za obrezovanje, naj se obrežejo veje na celem dre- Vse družbene dolžnosti so obostranske. Vsaki dolžnosti vesu in odstranijo vse tište, katere so .odveč, da bode odgovarja pravica, in vsaki pravici odgovarja dolžnost. imelo listje več prostora in da ne bo drevo tako zadu- Kdor taji to načelo, izpodkopava in truje družbo člo-šeno kar močno pospešuje množitev zajedavcev, kakoršne veško. To pa delà judovstvo — (da so tudi med Judi 96 vrli značaji, ne bo nihče tajil) — s svojim mišljenjem in a dejanjem. Marsikteremu se be čudno zdelo, kako da more judovstvo biti v tako škodljivi opreki s kršćanstvom, saj imajo Judje toisto sveto pismo (staro) s kristjani, kakor imajo kristjani svojo predajo (izročilo) poleg svetih knjig, tako imajo Judje svojo pradajo, talmud (učna knjiga) imenovano. Kristjanstvu je izročilo z biblijo v enakem spoštovanju, toda judovstvo stavi svoje izročilo (talmud) nad biblijo; talmud mu je toraj duša in srce. Čas, ki vse izpreminja in prenareja in drobi, bi bil moral tudi talmud predrugačiti, a ga ni in ga ne bo. (Majmorides, največi judovski dogmatik in najuplivniši, pravi: „Vse, kar je v b. talmudu, velja za vse „izraelske rodove in za večne čase." Talmud ima dva delà; prvi je mišna, drugi ge-mara. Mišna obsega postave, naredbe, določila, razlage, izreke najstarejših judovskih učiteljev o in po Kristovém rojstvu. V nji se razpravljajo narodne šege, pravne in nravne razmere. Ta zbirka je bila dovršena okoli leta 190—220 po K. Glede mišne so nastajale zopet nova pojasnila, popravki, pristavki; ta zbirka se imenuje ge-mara. Prvi njen kos (jeruzalemska gemara) je nastal v letih 230—270, drugi njen kos (babilonska gemara)obse-gajoč največ določbe Judom, izunaj Palestine živečim, je bil v celoti zbraň v začetku 6. stoletja. Besede in mnenja rabinov so tedaj, ktere mora vsaki Jud več čislati, ko nauke največjih prerokov. Judje, ki se nečejo oprijeti druge vere, se morajo držati ali judovstva, t. j. talmuda, ali pa stopiti v neverstvo. Ako so v prvem stanju, so človeško družbi škodljivi in nevarni — kakor se bo pokazalo v teku razprave — v drugem stanju pa ji tudi niso na korist. To je bilo treba predposlati, da moremo laglje pre- stopiti k naslednjemu. Judovskega bogoslovja v ožempo-menu se tu nečemo dotikati; ogledali si borno le tište nauke, ki se tičejo narodov med kterimi Judje žive, ki neposredno uplivajo na nravstveno-družbeno življenje, t. j. kako da Judje mislijo, po svoji veri, o nravnosti, o pravici, o družbenem redu, in to pač nobenemu trezno- M mislečemu ne more biti vse eno. Domovinska dolžnost je vsakemu izobražencu, da se poduči premogočnem življu, ki dandanes povsod glas daje, Judovska vera, ustrojena po talmudu, je skozi in skozi nestrpljiva (intolerantna), ker se silno pregrešuje zoper človeško ljubezen (humaniteto), zamenjujočo osebo s zmoto, naravnost oznanjajoča sovražtvo zoper osebe vseh Nejudov, kar je netrpljivost v pravém in najhujšem pomenu besede. To je huda obtožba, ki je moramo opravičiti. Puščajmo se v podrobno, toda le na kratko. Kristusu je dal talmud 28 priimkov, kterih vsaki je grši od prvega. Le to omenimo, da zavoljo njegovega „pohujšljivega življenja" so mu rabini odkazali najgloboče dno pekla, kjer naj se pokori do sodnega dne. (V po- znejših izdavah talmuda, so ti priimki izpuščeni, iz uvidnih razlogov, na onih krajih je ali prazno, ali pa stoji krog, toda one prazne se imajo ustno tolmačiti, da mnmamim („odpadniki") in notserim (kristjani) ne bodo imeli razloga napadati „sveto" vero judovsko. 1. Talmudsko judovstvo uči svoje verce grozni napuh do drugih narodov, napuh, slikaječ se skoro z no-rostjo in blaznostjo, kar razlaga ono sovra žnost, ktero so Judje zmeraj kazali kristjanom. („Judovsko ljudstvo je edino ljudstvo na svetu, ktero Bog rad ima, in ktero je Bogu prijetniše od samih angelov". (V navajajih so besede samih pisateljev talmuda). Judje edini so „ljudje", ker njih duše izhajajo od prvih dveh človekov, Akum (Nejudje, kristjani) so iz nečistega duha, „imenovati se morajo toraj živine, a prav za prav so le svinje." („Vse duše so od Kaina in Abela; dobre od Ábela, hudobne od Kaina"; Judje toraj izhajajo od Adama, Abela, Abrahama, Mojseja itd., drugi narodi, izlasti kristjani, imajo svojo rozgo v satanu, Kainu itd. V taisti knjigi (Jalkut, odlom iz talmuda) se bere: „Duše Akumov so od nečistega duha, duše Judov od svetega duha". Judje v primeri zNejudi so zgolj „kraljevići" božji, ako ne deli božji, Nejud, ki grdo ravna z Judom, ravna grdo z Bogom samim (Sarh. 51. 2.), in ker je storil crimen laesae majestatis, je kriv — smrti. (Mn. ma.). Kdor bi se hotel o navodih in o predmetu natan-čniše podučiti, naj pogleda v „K. Vierteljahresschrift f. Kunst. Wissenschaft. 1848. Dr. Martinové ustavke in dokaze, ki jih mnogokod navaja v hebrejšćini; I. 47—64, II. 36—52, III. 125—138, IV. 106—130. 2. Talmudsko judovstvo pridiga sovražtvo do Nejudov, Judu je „bližnji", „tovariš", „sodrug", „brat", le rojak, Jud. Iz tega sledi, da Judu ni treba ljubiti, nikogar, razun Juda. A to še ni vse. Po talmudu dovo-ljuje sveto pismo Judu vsakega Nejuda naravnost sovra-žiti. (Sarh. 57. 1.) Ako so vsi Nejudje izvrženi sovražtvu Judov, to so posebno še muhamedovci in kristjani, izlasti pa kristjani, ki so jim pristojenejši od samih nevernikov. (n Če kdo preganja Juda, hoteč ga umoriti, ali kača, ho-teča ga ugrizniti, naj beži rajši v tempel nevernikov (malikovalcev), le ne v tempel Soduceja (judovskih epi-korejcev — kristjanov), zakaj oni taje Boga, ki ga ne poznajo, ti pa (kristjani) taje Boga, ki ga poznajo". Šab. 116. 1, 2.). Zanimiva so imena, s kterimi talmud imenuje kri-stjane. Pravi jim notserim (privrženici Nazarejca ; Edo- mljani, v dokaz, da sovražtvo med Judi in kristjani je toliko, kakor je bilo ono med Esavom in Jakobom ; Gojim, Akum (malikovalci, neverniki), ki so smrti vredni (po judovski postavi je moralo v soboto vse nehati z delom, tudi živina; v tem pripadu so gojim manj od živine. (Sarh. 58. 2.). — Rabi Abina celo pravi, da akum (notserim) pod smrtno kaznijo v delavnik počivati ne smejo, (Maim. Jad. Chas. p. IV. 6. 10), ako (v praznik) poči-vajo, (kakor Judje v soboto). Kutejci, Saducejci, t. j. prvi pregrdi malikovalci azijski, drugi od farizeja smrtno Čr-teni grdoživci. % 97 To sovražtvo je toraj v judovski postavi posve- Deželni zbor z radostjo pritrjuje, da naj se svoj čas čeno. Naravski je, da se mora delotvorno očitati i tako do Nejudov sploh, do kristjanov še posebej. ustanovljeni zavod imenuje „Frana Josipa ako se bode dobilo Najvišje privolj . deželni zavarovalni zavod". Judovski črt se kaže do Nejudov, izlasti do kri- . Deželni zbor naroča deželoemu odboru, da naj pre iskave oadaljuje, in da naj pred vsem z vpoštevanjem dežel stjanov 1.) v lihvarstvu. Judovska vera Judu lihvarstva nih razmer dožene mogoôe, da se s temeljnim fondom ne dovoljuje, ampak tudi priporoča (Bava 70. 2.) 50.000 gld. sploh da vspešno ustanoviti tak zavod, da dalje ker jim ono tekne v preživek, in ker jim je odškodnina v ta namen začuje strokovnjake naj o celi stvari z zava i za davke, ker jim jih nalagajo kristjani. Veliki judovski učenjak Maimonides gre še dalje; on nalaga lihvarstvo izvrševano na Nejudih, naravnost ko zapoved (Sepher mitzwoth 73. col. 4.) Da tudi današnjim Judom ta nauk ni přešel iz spomina in vaje, se vidi iz tega, da ga boro rovalno-tehničnega in posebno tudi s nega stališča izrečejo sodbo o tem, je lago temeljni fond savarovalno-matematiě-če se vzame za pod-50 000 gld.. pričakovati v spešnega raz- še dnes vsako leto o binkoštih v „izvodu zapovedi Li- hvarstvo je posebna vrsta goljufije. Talmud tudi 2 ) go hvali. Jeli poštenemu člověku knjigovodstva v Gotovo* z nedolžnimi bodi ne- Fran Jožefovega zavarovalnega zavoda, in posebno o tem ^ __— - m • . • « a m V A W ljufijo brani, izgovarja dovoljeno goljufati ? dolžen, z napačnimi pa napačen". Bava bathra 1. 21. 1.) Talmud povzdiguje 3.) nezvestobo, hinavstvo, (Avoda Z. vitka nameravanega zavoda 4 Deželnemu odboru se dalje naroča, da se pri svojih preiskavah z večjo pozornostjo, kakor se je to do sedaj zgodilo, ozira tudi na upravno vprašanje in na troške začasnega prevzetja administracije, ki bi iz tega deželi narasli; priporoča se torej, da odpošlje deželni odbor uradnika iz deželnega Prago na] se pouči o administraci] liko knjig se vodi, koliko je osebj omenjenega zavarovalnega zavoda itd se peča s ko poslom 28. 1), 4) umovna pridrževanja, ako se more davka od tegniti. (Neparim 62. 1.) . (Konec sledi). Deželnemu odboru se končno naroča, da poizve v ti zadevi mnenje zavarovaln stvu za notranje stvari ali tehniškega urada v c kr. minister-in da pri visoki vladi povpraša u pati da* bodo davčni uradi pri nameravanem deželnem & đi rt; ftě ;fi »ih it iîi it. ítl it ; t íti A Jfes i* » zavodu v kakem oziru sodelovali. . Za nadaljne poizvedbe, o kojih vspehih imel bode Novice. se mu A""»........................MM.»«.......................«.......«...MM«. Í&9999W 999999999999999999• Deželni zbor kranjski. deželni odbor v bodočem zasedaoji poročati, dovoli kredita do 1000 gld. Posl. Modic poroča o prošnji vaši Landol za izločitev iz davčnega in sodnega okraj a v Senožečah tej združitev z onim v Postojini ter v imenu upravnega odseka nasvetuje, naj se prošnja odstopi dež odboru z naročilom, da preišče VIII. seja dne februvarij a. razmere in na podlagi svojih poizvedeb v prihodnjem zase- Baron Schwegel v imenu fin. odseka poroča o brez-obrestnem posojilu za obnovitev Vinogradov ter predlaga: V ta namen se dovoli 50.000 gld. ; od te svote se 30.000 gld. postavi v prihodnji proračun med redne troške, ostalih 20,000 goldinarjev naj se pokrije iz blagajničnih pre-ostankv. vlade danju stavi primerne predloge. KoneČno posl. Lenarčič poroča o prošajah vaaij Lan-Šmihel, Stranje in Razdrto. Ubeljsko za izločitev iz ob-čine Hrenovice ter ustanovitev samostojnih občin. Vse prošnje se izroče dež. odboru, da poizve mnenje merodajnih faktorjev dol Ob jednem se dež. odboru naroča, da potom dež. od poljedelskega ministerstva izposluje državno brezob- restno posojilo v isti visokosti. Posl. Luckmann izraža željo, naj se ta denar IX. seja dne 11. febr. seje je posl. dr. Maj aro n s tovariši stavil samostalni predlog, naj se volilna pravica v obč. zastop ljubij. Začetkom tudi skrbno uporabljal po gotovem kulturnem nacrtu dež. odbor pa naj bi skrbel za zadostno število ameriških podlag. ta namen naj bi se dajale podpore umnim vlnorejcem za napravo matiČnjakov ter dolocila drimerna cena cepljenkam, kakor se godi na Ogerskem. Dež. predsednik odgovarja, da se posojila vestno razde-ljujejo pod nadzorstvom državnega tehniškega voditelja. Ni- razširi na vse one, ki plačujejo sploh kaj direktnega davka, pa doslej niso imeli volilne pravice. Dr. M ajar on je utemeljeval predlog glede ustanovitve slovenskega vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modro- obširnem in temeljitem govoru je predla- kakor pa ne more zagovarjati zahteve, da bi država ali dežela podpirala zasebne trtnice. slovno fakulteto. gatelj pojasnil to opravičeno zahtevo slovenskega naroda, za katero se je narod oglasil že pred 50 leti, a je bil ves ta čas njegov klic po vseučilišču brezuspešen. Osnoval naj bi se tak zavod, na katerem se v Ljubljani kakor v središču Predlogi finančnega odseka obviljajo. Nadalje se dež odbor pooblaatil, da sme v 1899 zbiralo dijaštvo vseh avstrijskih južnih dežel. Posl. bar. Schwegel je stavil dodatni predlog, naj se onim okr. cestnim odborom, z 20o/ o priklado ne mogli pokriti svojih potrebščin, dovoliti višje přiklade Posl dr. Tave pretresa vprašanje ustanovitve vseučilišča v Ljubljani, na katerem se je poleg predavanja v nemškem jeziku pri posamez-nih strokah primerno ozirati tudi na drugi deželni jezik južnih v imenu upravnega odseka poroča kronovin. I življenja in starostnih rent. Zbor- o predlogu glede zavarovanji nica soglasno sprej me naslednje predloge : 1. Deželni zbor vzdrŽuje svoj sklep, s kojim se èeloma izrekel za ustanovitev starostne zavarovalnice kot de želnega zavoda, ter izreka nadalje, da je pripravljen na- Kmetijski podružnici v Senožečah se dovoli 100 gld. podpore in obljubi še jednako podporo, katero naj izplaca dež. odbor, ko bo podružnica kupila potrebni svet za drevesnico. poročilu deželnega odbora glede deželnega muzeja poroča posl. Loy; poročilo se vzame na znanje. Posl. Murnik poroča o prošnjah vasi Ostrožno Brdo znesku 50.000 gld. iz deželnih sredstev, ki naj se pa izplaca za podporo v svrho preložitve ohčinske poti in županstva v še-le tedaj, kadar bode ustanovitev zavoda v vsakem oziru Vel. Poljanah za podporo ubogi Fiančiški Pengal. zagotovljena. Obe prošnji se izročita dež. odboru v primerno resi te v. temelj- nemu zakladu ob svojem času privoliti donesek v najvišjem Posl. dr. Žitnik poroôa o prošnji obcin komendske župnije, da se zgradi stanovanje za zdravnika, prirede stanovanja za navadne bolnike ter služba zdravnikova razpiše in predlaga, nai se naroôa dež. odboru, ako mogoèe, da že letos izvrši sklep dež. zbora v X. seji dne 5. febr. 1895 ali pa vsaj v prihodnjem lasedanju stavi konkretne predloge. Posl. Kajdiž predlaga, naj se iz predloga fin. odseka „ako je mogoče" izpusti ter že letos izvrše sklepi dežel. zbora iz leta 1895. Ta predlog je obveljal. Posl. dr. Žitnik dalje poroôa o dovršitvi zgradbe dež. bolnice in troških do konca ). 1897. Delà v bolnici, ograja okrog posestva in vrt vi so dovršeni, kolavdacija vsega delà se vrši in bode v kratkem dovršena. Do konca minolega leta se je na račun dovoljenega kredita izplaôalo 684 928 gld. 20 V 2 kr. tako da preostaja kredita še 12.441 gld. 79^ kr. s prispevkom hiralnice in prisilne delavnice pa okoli 17.740 gl. Glede kurjave se kažejo Še vedno nepriliônosti ; glavno pozornost pa je treba obraćati na manjšo porabo premoga v zavodu. Vršba vseh inštalacij je v rokah enega mašinista, ka-teremu sta prideljena dva kurjaôa in dva pomagača. Mašinist je sicer jako spreten, vendar je z delom tako obložen, da mu za regulacije kurjenja in za nadrobno proucevanje naprave ne preostaja prav nič ali vsaj jako malo časa. Koristno bi torej bilo, da bi se imenoval še jeden mašinist, vsaj za zimski čas. da bi nepretrgano in natančno nadzoroval vse naprave ter odstranil nedostatke. Potrata premoga bi se mogla prepreČiti, ko bi se streŽbenemu osebju : mašinistu in kurjačem dovoljevale premije. Za kurjavo v operacijski dvorani, porodniški sobi in v infekcijski bolnici naj bi se vpeljale plinove peči, s kate-rimi bi se segrevala tudi voda, katere se sedaj mnogo po-trati. Istotako bi se moglo prečoj prihraniti pri svečavi. Z ozirom na vse to predlaga fin. odsek: I. Poročilo dež. odbora o dovršitvi zgradbe dež. bolnice in o stavbnih troških do konca leta 1897. se vzame na znanje. II. Deželni odbor se pooblašča, oziroma naroča se mu : a) da vse tehniške instalacije v deželni bolnici natančno pregledati dá po enem, eventualno več strokovnjakih, ter se mu v to svrho dá na razpolago najvišji znesek 800 gld. iz deželnega zaklada: b) da pazniškemu osebju na primeren način zagotovi premije od prihranitve premoga; c) da poizveduje glede stroškov in primernosti vpeljave plina v zavod za ogrevanje vode v smislu podanega poročila ter, ce bo uspeh ugoden, izvrši dotične naprave, v katerem slučaju se iz deželnega zaklada dovoli znesek 1000 gld. d) da popolni razsvetljavo v kolikor je primerno in treba, za kar se iz dež. zaklada dovoli najvišji znesek 300 gld III. Dež. odboru se naroča, da o vseh preiskavah, po-skusih in mogočih napravah v prihodnjem zasedanju poroča. Posl. Jelovšek poroča o poročilu glede občinskih rečij ter navaja razne nedostatke pri občinski npravi. Da se ta uprava uredi v korist občinam, naj dež. odbor strogo nadzoroval občinske računske zaključke in proračune ter naj se morda v ta namen doloci poseben deželni uradnik, ki naj bi pri županstvih pregledaval račune. Ta predlog obvelja. V imeru upravnega odseka poroča dr. Tav čar o připrav ah za deželne zavarovalnice proti požaru, toči in živinskim boleznim. Po daljsi spravi je dež. zbor vsprejel predlog, naj dež. odbor še letos skliče enketo veščakov, da se o stvari posve- tuje in 'stavi primerne predloge. Glede zavarovanja živine pa naj se počaka, da bode vlada dognala svoje študije in náčrte zakonov, po katerih bodo mogle posamezne dežele samostojno urediti zavarovanje. Nadalje so se s priporočilom izrodile dež. odboru prošnje mlekarske zadruge v Košani, županstva v Slavini drug vodnjak v Orehku, županstva v Strugah za odvajanje vode in županstvn v Preserju za ljudsko šolo v Eakitni. fiskovalo Jurčičevega „Tugomera". Ko sodni pristav je po sedemletnem službovanjo izstopil iz državne službe in prestopil k notarijatu V Kranju je užival najsplošneje simpatije. Bil je obč. svetnik, predsednik mestne hranilnice in člen krajnega šolskega sveta, pri zadnjih deželnozborskih volitvah pa sta ga poslali mesti Kranj in Škofj a Loka v dež zbor. Pokojnik je bil značajen in jako delaven rodoljub. Nagrobni govor je go-voril dež. odbornik dr. Tavcar. Pogreba so se mej drugimi udeležili gg. dež glavar Detela, dež. glavarja namestnik baron Lichtenberg, kot zastopnik kluba veleposestnikov, dež. odbor-niki ces. svet. Murnik, Povše in dr, Tavčar; okr. glavar dr. Gstettenhofer, kot namestnik dež. predsednika ; drž. poslanci dr. Ferjančič, Kušar in Pogačnik ; deželni poslanci gg. : župan Hribar, Jelovšek, Lenarčič, dr. Majaron, predsednik trgovske in obrtne zbornice Perdan, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice Klein ; predsednik notarske zbornice g. Gogola z no-tarji: gg. Komotar, Plantan, Rahne, dr. Smid nger ; župan Kranjski g Šavnik z obč. svetniki ; sodna svetnika Polec in dr, Pekolj z mnogimi sodnimi uradniki ; gimnazijski ravnatel Hubad s profesorji kranjske gimnazije ; okr. šolski nadzornik Žumer z mnogimi učitelji iz raznih krajev ; dalje zastopniki „Slov. učiteljskega društva v Ljubljani", zastopniki akad. društev „Slovenija", „Triglav" in „Sava", deputacije škoije-loške in Ljubljanskega „Sokola" z zastave, deputacije raznih društev iz drugih kranjskih krajev, domača društva s zasta-vami, šolska mladina, in jako mnogo pokojnikovih osebnih prijateljev, — Bodi blagemu rodoljubu časten spomin ! — Osebne vesti. Dež. odbornik ces svetnik Ivan Murnik jc zopet imenovan članom osrednje komisije za obrtni pouk in sicer za prihodojo funkcijsko d bo to je do konca leta 1901. — Mestnim tržnim komisarjem v Ljubljaûi je imenovan živinozdravuik Hugon Turk v Koôevju. — Za praktikanta pri ljubljaaskem magistralu so imenovani Alber Sežun, Danilo Šaplja in Ivan Završ an Okrajni komisar v Litiji Štefan L a p a j n e je imenovan višjim komisarjem. — Vse-učiliški profesor v Gradci dr. Grngorij K r e k je imenovan castnim Članom Češke akademije znanosti. — Odlikovanje. Orožniškemu četovodji Tomažu T o-bingerju je cesar podělil srebrni zasiužni križec s krono. — Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo je imele one 27. m. m. svoj obČni zbor. Društvo je imelo 1897. 1. 280 članov, z uplačenimi deleži v znesku 3856 gld. 55 kr. V minolem letu je društvu na novo pristopilo 44 članov, izobČenih pa je bilo 52 članov. Prometa je imela zadruga 42980 gld. 57 kr., devidende je razdelilo mej zadruž-nike ôYa°/0, skupa. 270 gld. 75 kr. Prvi, sedaj živečih na-cijonalnih ekonomov pobijajo izalačevanje dividend pri konsumnih društvih. — Za Mohorjevo družbo. Kdor misli pristopiti družbi sv. Mohorja, naj se čim prej oglasi, ker je zdaj zadnji čas za to. Tudi sedanji udje se opozarjajo, naj se oglase kakor kmalu mogoče. ■ 99 Kat. politično društvo imelo dne 2. marca v potrjenje madjarskej vladi. Ta jim je vrnila pravila z ute- svoj občni zbor. Govori se, da. so se unele prav zanimive de- meljenjem, da obstoji v Budapešti že madiarsko akademično bate, toda v javnost ni o njih še nič prišlo. Žalostné društvo, kateremu naj se pridruže tudi hrvaški dijaki in razmere. Davčna občina Plevije v Ko- se tako približajo madjarskim kolegom. Tako utemeljevanje prskem okrajů je svoj čas ponndila, da sezida na svoje troške smatrali mi za navadni madjarski n Witz „, a tega ne moremo, šolsko poslopje, ako dobi potem šolo. To se jej je pri komi- kajti to je žalibog gola resnica. Svoboda na madjarskem res sijskem ogleda 21. decemba 1893. izrečno obljubili in obeudovanja vredna. Ali še cudněji fenomen so eni Hrvat je, tudi vládni zastopnik temu pritrdil. Zanašaje se na zagotovilo vzlic vsem takim pojavom vendar verujejo še vedno, da so vladnega zastopnika, je občina zgradila šolo, sedaj pa Mad jari, Hrvatom bratje ! vlada v dež. zboru istrskem naravnost povedala, da občina Plavi je šole ne dobi. Protiavstrijske demonstracije so se primerile 4. m. v Trstu. Ta dan se je v Italiji slavila petdesetletnica Poskus samomora radi pusta. V Lahovi cah na Češkem ustřelil se je med plesom še ne 20 letni mla denič v prsi. Kroglja mu je obtičala v jedni kosti. Na vpra ustave in to priliko porabila tržaška iredenta za hrupno izraževanje njenih Čntil. Vsaka država ima take državljane, kakršne si vzgoji Tatvina. Konec mesecz februvarja se je doslej neznan zlikovec vtihotapil gostilničarja Jerneja Zupančiča v sanje, losti zakaj to storil i ker bode v krátkém k odgovoril: „to sem storil iz ža-íec pusta". To mora biti pravi pustni norec. Besnici in mu iz pod strešne sobe ukradel devet gnati špeha in 110 zmetnih knjig. 7 kg. Tržne cene. Ponarejalec denar ja Pri Dev. Mariji v Polju so V Ljubljani dne 26. teb. 1897. Pšenica gld. 13 kr. te dni přijeli Valentina Stegnarja iz Trboj pri Smledniku, ka- rž gld. 9 80 kr., ječmen gld. kr., oves gld. 7*50 kr, ter i Stare v raznih krajih menjaval denar, goldinarje in krone. bil najbrž le menjalec, ponarejalci pa še niso znani. Nesreća. Na Malém vrhu pri Novem mestu šel je ajda gld. 9.20 kr., proso gld. 7 40 kr., turšica gld. 6 40 kr leča gld. 13 kr., grah gld. 12 kr., fižol gld. 12 kr 151etni posestniški sin Ivan Hrovat streljat vrabce. Pri tem (yse cene veljajo za 100 kgr.) se mu je puška sprožila in střel mu je šel v desno nogo Tatvina. Zasebniku Fr Šešeku v Ljubljani ukradel je neznan tat iz omare hranilnično knjižico z vlogo 500 gld. in 4 de3etake. Tatu policija doslej še ni mogla zašačiti. Stekel pes je v ilirsko-bistriskem okraju ogrizel tri osebe, katere so bile poslane v Pasteurjev zavod na Dunaji. Pasji kontumac v Trnovém in v Ilirski Bistrici je bil podaljšan za tri mesece. u M priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Nove vrste kuga. Saarbrukenu v Prusi ji na Nemškem se je pojavila med vojaštvom neka nove vrste kuga. Samo v vojů obolelo 300 mož, med temi 130 nevarno. 22 vojakov je že pomrlo. Vojaška zdravniška komisija pre-iskuje sedaj to bolezen. Z ver v obliki matere. Udova Anastazija Kanas iz Lonzove blizu Tarnopola bi se biia rada zopet omožila To jej je kano, pa ovirala njena hčerka. Da doseže vendai svojo na-je zaklala ta zver lastno hčerko ter vlovila vso krv. je odtekla hčerki, ter jo spila sledove krvi. tem je hotela odpraviti Srce na desni strani. Neki dečko je přišel radi silnega kašlja v bolnišnico v Moskvi na Ruskem. Zdravnik je zapazil med preiskovanjem, da ima dečko povsem zdrava pljuča, a da ima srce na desni strani mesto na levi. Bratje dečkovi so ustvarjeni povsem normalno. Uradni jezik na dunajski univerzi priliki neredov in grdih činov, katere so povzročevali nemški burši na dunajski univerzi, so se pritožili slovenski dijaki, radi křivic, na rektorat v posebni spomenici. Ta spomenica je bila spisana v nenemškem jeziku in ni bila sprejeta- Da bi se v bodoce ne pripetilo več kaj tako groznega a sklenil aka- demični senat, da morajo biti vse prošnje dijakov za univer- zitetno pisarno spisane v nemškem jeziku Blagor tebi, o nemški šovinizem : vsi so ti na uslugo in na vseh straneh. Novi metropolit srbski. Metropolitom srbskim bil izvoljen v nedeljo vládni kandidat škof Inocent v Nišu s 25 glasovi. potrdil to glasov volitev. bilo razcepljenih. Kralj srbski je Svečano umešcenje se ie izvršilo ačeraj. Hrvatski visokošolci v Budapešti so si ustanovili svoje društvo ,,Krešimir". Dotična pravila so predložili too Loterijske srećke V Brnu dne 10. marcija t. 1. : 18, 10, 75 6. 88 Na Dunaji dne 5. marcija t. 1.: 80, 23, 47, 88, V Gradci dne 10. marcija t. 1.: 4, 89, 58, 33. 43 Razpošiljava samo zasebnikom ■ En odrezek 3*10 iz dobre 4-80 3-10 dostno moško obleko stane samo 7-50 8-70 10-50 12-40 13 95 > fine > > finejše angleške grebenčaste pristue ovčje yolne črno salonsko obleko fl. 10 Blago odrezek vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden 1 odrezek 9 gld. 95 kr. dosking, blago za državne in železniške sodnijske talarje, najfinejše [grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago, kakor blago za finančně in žan-darmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah reelno in solidno dobro znana mičnih barvah 1 odrezek 6 gld peru vi en uradni r* t sukno-tovarniška zaloga Diesel-Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor ! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka kateregarabata. (4) U Jedino pristen Da se preprečijo vse prevare, imum odslej regis- (Tinctura balsamica) dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana in trgovinskosodno protokolirana tovarna balzama lekarnarja oblastveno trovano varstveno znamko. Thierry-j a v Pregradi pri Rogaton. Pristen samo s to trg. sodno registrováno zeleno varstveno znamko. Celotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev. Najstarejše, najpreizkušnejše, najcenejše in najreelnejše ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo, kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih, ozeblini, ope- klinami itd. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom: Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. Gena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogersko je z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvojnih steklenic..... 60 30 » 4 krone, 13 kron. V Bosno in Hercegovino 30 kr. več. Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih fal-sifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal sodnim potom. ii) Lekarna Jedino pristno angela varuha Sčhubengel-Apotheke Gentifolijsko mazilo (balzamsko mazilo iz rože centifolia). Najkrepkejse vlačno mazilo se-d au ja st i. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji na-protnega učinka. Pri vseh še tako starih vnanjih bolih, ranah gotov vspeh, olaj- škodah — vsaj najmanj zboJjšanje šanje bolečin prouzrojoče. Manj nego dve škatuljici raz- des A.THIERRY in posiljati; razpošilja se jedino le proti RREfiRADA listom in zavojem poprejšnjemu nakazu proti vzetjo zneska. Gena s poštnino, voznim lončka krone vin. Svarim prosim natanko nakup ovanj em neučinkujočih ponarejanj paziti, da je vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znam ka firma »Schutzengel Apotheke zavit znamko Thierry in Pregrada«. Vsak lonček mora navodilo Ponarejalce vporabo. katero ima varstveno posnemalce mojega jedino stnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona varstvo znamk strogo preganjal ; isto tako prodajalce falsi fikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom : Lekarna angelja varuha Pregradi tovarna balzama Rogatcu. Thierry Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu proti povzetju zneska. Odgovorni urednik: Avgnst Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi uaslcdnlki.