Glas iz Ijudstva. Umestna in modra je bila odredba deželne vlacle za Slovenijo, ker je izdala naredbo glede propo ?edi točenja alkoholnih pijač po gostilnah za toliko časa, dokler se pvekucuški sloji -Ijudstva ne poinirijo in vsled preobilega zavživanja alkobolnih pijae raz greti možgani ne ohladijo. Vsled te odredbe so se prepreSili marsikateri prepiri in krvavi poboji, a pri hranij denar za druge nujnejše iu koristnejše vsakdanje potrebe. Toda še ena rana je, ki gioboko razjeda naše traplo, rana, ki je tako globoka. ia.se zdi nezacel]iva, a samo dozdevno, v resnici M pa zahtevala enostavnega in preprostega leka, in la rak-rana našega Ijudstva je strast po tožarenju in pravdanju zaradi razžaJjenja časti. Tožbe in pravde zaradi razžaljerija časti naraščajo kakor gobo po dežju. Ne najdeš z iahka okrajne sodnije na Slovenskem, kjer bi se ne vršilo vsak teden najmanj 30 takih tožb, pri vecjih okrajnih s^dnijah. kakor n. pr. v Mariboru, je pa takib tožb vsak leden kar na stotine. Bilo bi krivično odrekati koraur pravico, da varuje svojo 8ast, zlasti kjer je to v resnici potrebno. Toda žalibog se doga jajn neštovilni slu8aji, da leti ta ali oni k sodišču zaradi kakega prav malenkostnega žaljen.ja s kako besedo, kot: baba, ded, koza, junc, norlak itd. Ako se čuti razžaljenega, bezga od odvetnika do odvetnika , dokler se ga končno eden ali drugi ne usmili in vloži tozadevno tožbo. Sevoda si tudi obtoženec poiš6e odvetnika-zagovornika in ko pride dan razprave, oblega razpravno dvorano eela vrsta raznovrstnih prič, še celo otrok. Cestokrat je izid razprave, da je pri šlo do poravnave in obtoženec je moral plačati vse stroške. Toda isti Ijudje so se morda že prihoduji teden zopet videli pred sodiščem, kajtl sedaj je pa popreišnji ob*"'v'9neo vložil po svojem odvetniku tožbo proii svojemu prejšnjemu tožitelju (udi zaradi razžajjenja žasti in tako gre naprej brez krinca jn kraja , Cela posestva so se na ta nacin zapravdala in to za prazen ni8. Koliko dragocenega časa, denarja itd. se pofrafi in izgubi na ta naein! Ko solnce sije najlepSe in ob krasnem vremenu, ko je vse polno dela na polju, na travnikih in v vinogradih, oblega vsak ter!en na stotine prepirajo6ih se strank zaradi malen kostnega razžaljenja časti naša okrajna sodišSa, in veekrat morda samo zato. ker je rekel sosed sosedu, da ,je: puhec, svinja, osel itd., doma pa delo zaostaja, krma na travnikih pa vsled zamude časa trohni in gnije. So to skrajno nezdravi pojavi. ie to ena najveeiih rak-ran na nažera truplu. Toda temu bi se dalo odpomoei na enostaven način: Za vsako ob6inobise na.i ustanovilo mirovno sodišče, na čeiu mu župan . Taka mirovna sodišča za, (ožbe zaradi razžaljenja 8asfi so že pred vojno obstojala v marsikaterih deželah in so povsod blagodejno delovala. Tam pred župa nom, kateri gotovo prav dobro pozjia razmere, bi se naj taki malenkostni spori mirnim potom brez velike izgubo 8asa in denarja poravnali in izostalo bi marsikatero sovraštvo. Naši deželni poslanoi so že leta 1914 vložili v štajerskem deželnem zboru tozadevni predlog za ustanovitev mirovnih razsodišč pri obfii nah. Ta predlog je bil tudi sprejet. Drago slovensko ljudstvo, nehaj z nepotrobnim pravdanjem in tožar,jenjem, kajti škodo navadno tr pita oba, tožtelj in obtoženec, kakor že pravi ljudska prislovica: ,,K.ier se tepeta dva, tretji klobuke pobil-a!" Našo poslance pa prosimo, naj tudi sedaj siore jgto, kakor so storili leta 1914 v štajerskera deželnera zboru in nagemu ljudstvu bo prihranjeno mnogo dragocenega 8asa, na milijone denarja in veliko brez mejnega medsebojnega sovraštva, ki je nastalo raviio vslod iožb zaradi kakcga malenkostnega razžal ,ion.ia časti!