Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S.	K. Jednote.	
43. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 30. SEPTEMBRI, 1910.		LETNIK XIX.
VANNUTELLI OBČUDUJE AMERIKO.
Kardinal na povratku z evharističnega kongresa potuje križem Združenih Držav.
HVALI DELO KATOLIČANOV.
V Chicagi si je ogledal cerkve in šole in je bil kar očaran.
Chicago, 111., 28. sept. — Američani v Rimu se bahajo. Leto za letom je kardinal Vincenzo Vannutelli, eden izmed prvih dostojanstvenikov v Vatikanu, prenašal to bahaštvo s potrpežljivostjo olikanega Italijana. Čakal je svoje priložnosti in prišla je, ko je bil izbran za posebnega odposlanca na veliki evharistični kongres v Kanadi.
Ko je zapuščal Rim na poti v Montreal, je rekel papežu Piju X., da bo pogledal po Združenih Državah, koliko je resnice na bahavih govoricah. Snoči pa je v nadškofovem stanovanju priznal, da dežela napreduje, da je prav-tako velika, pravtako marljiva in prav-tako močna v katoličanstvu, kakor so jo predstavljali bahači. Samo še ene reči ni videl — Niagarskih slapov: če so slapovi tudi res tako veliki m krasni, kakor se mu je pripovedovalo v Rimu, potem bode vbodoče vse verjel, kar se mu bo pravilo glede Amerike.
Kardinal si je predvčerajšnjim in včeraj v avtomobilu ogledal mesto Chicago ter je snoči odpotoval naravnost do Niagarskih slapov. Če so tako veliki, kakor se govori, ostane cel-dan tam, da jih bo samo gledal. To utegne okrajšati sestanek s predsednikom Taftom v Washingtonu, ampak ■— nič ne dene.
Nadškof Quigley ter drugi katoliški cerkveni dostojanstveniki v Chicagi in škofje iz sosednih škofij so se sestali s kardinalom in njegovim spremstvom predvčerajšnjim zjutraj na La Sallskem kolodvoru. Peljali so se najprej v nadškofovo stanovanje na North avenue, in kmalu potem so se podali na ogledovanje chicaških katoliških cerkva. Po vseh župnijah je bila zbrana šolska deca, ki je razpostavljena na postranskih tlakih pozdravljala kardinala. Šole so bile okrašene s cvetjem in zastavami. Primerne pesni so se razlegale. Kardinal se je pozneje izjavil: “Vaše katoliške šole so čudovite po svojem številu, raztegu in uspehu. Veselilo me je neizmerno videti, da duhovščina tako zelo skrbi za šolstvo. Nič manj me ni radostilo slišati, da župljani tako radodarno podpirajo svoje župnijske šole, v katerih je nad 100,000 otrok, kakor čujem. To mora obroditi najboljši sad... In chi-caški parki! Ti so čudovito krasni. Chicago ima pač najlepšo bodočnost.” Zvečer je bila pri nadškofu slavnostna pojedina v čast kardinalu.
Važen sklep železničarjev.
New York, 25. sept. — Prvič v zgodovini železničarskih unij so člani in delegati 308,000 'moških, ki so v službi vzhodnih železnic, sklenili, da bodo v deželnih in državnih političnih vprašanjih združeni nastopali.
"Pravo mesto za odločitev vprašanj, tičočih se delavstva, je na volišču ali mestu glasovanja,” je izjavil Warren
S.	Stone, nadnačelnik unije strojevodij. “Karkoli je Vaše politično mišljenje, ne dajte se po strankarstvu ovirati, da ne bi čuvali svojih koristi. Skrbite za to, da možje, ki zanje glasujete, zagovarjajo prava načela, brez ozira na stranko, in podpirajte te može, ki izpolnjujejo Vaša pričakovanja, in storili boste najboljše nele zase, marveč tudi za občinstvo. To ni politično gibanje, nego je gibanje, kakor se menda splošno umeva, odtrgati se od zastarele strankarske politike.”
V soglasju s tem načrtom so zborovalci sklenili, poslati na državne in deželne kandidate vprašalno polo z o-smerimi vprašanji za odgovor, predvsem na kandidate za sedeže v deželni poslanski zbornici in v državnih zakonodajah. Ti kandidati se naprosijo, pojasniti svoje stališče glede tacih vprašanj, kakor so: varnostne naprave za delavce, dolžnost delodajalcev plačevati odškodnine, pokojnine za stare zaposlence, delovne ure itd.
Nič manj nego 3000 oseb je bilo navzočih na tem velevažnem zborovanju.
Streljali na delovodjo.
Irwin, Pa., 27. sept. — Danes zjutraj je bilo oddanih nad sto strelov iz revolverjev in pušk v stanovanji super-intendenta L. Gooda in delovodje J. Olsona od “Pennsylvania Gas & Coal Co.” v Claridgu. Obe družini, ki imata skupaj kacih dvanajst otrok, sta legli na tla in se tako rešili nepoškodovani. Mestne čete so prišle na pomoč, a niso mogle nobenega streljača zasačiti.
Pametno.
Jefferson City, Mo., 23. sept. — Državna delavska zveza se je enoglasno izrekla proti prohibiciji, veljavni za celo državo. Sprejela je sklepe, v katerih se zatrjuje, da bi zmaga sedanjega gibanja za prohibicijo po celi državi Missouri pomenjala popolno uničenje obrtnij, v katerih pridobiva približno
200,000	unijcev svoj živek.
VISOKO V ZRAKU NAD CHICAGO.
Mladi zrakoplovec Brookins, učenec Wrightov, podjel te dni več vzletov v radost Chicažanov.
IZ CHICAGE V SPRINGFIELD.
Razdaljo 185 milj preleti zrakoplov v štirih urah ob ugodnem vetru.
Kardinal Vannutelli v St. Louisu.
St. Louis, Mo., 24. sept. — Kardinal Vannutelli je dospel semkaj, kjer ostane dva dni gost nadškofa Glennona. Čez dan bo kardinal ogledaval cerkve in učne zavode. “Knights of Columbus” mu prirede časten večer.
Baltimore, 558,485.
Washington, 23. sept. — Baltimore, doslej po velikosti šesto mesto v deželi, je imel ob zadnjem ljudskem štetju 558,485 prebivalcev, narastek za 49,-528 ali 9.7 odstotka med zadnjim desetletjem. Med prejšnjimi desetimi leti je znašal narastek 17.2 odstotka. Izza tridesetih let je bil Baltimore po velikosti šesto mesto v deželi, pa sedaj ga je potisnil Cleveland, ki ima nekaj tisoč več prebivalcev (560,663), na sedmo mesto.
Slon v hotelu.
St. Louis, Mo., 24. sept. — Pravcat slon si je napravil s silo pot skozi vhod Jefferson hotela ob 12. cesti in se je podal skozi dvorano za goste v splošno strmenje navzočnikov, ne da bi se zmenil zanje, do stališa hotelskega klerka. Da je prišla skozi vhodna vrata, se je morala žival drsati po kolenih. Izdajatelji republikanskih časopisov države Missouri, ki so v hotelu zborovali, so nezvanega gosta veselo pozdravili. Eden izmed njih ga je potem zajahal, ko so ga spravili iz hotela.
Kraj razdejan.
Glasgow, Ky., 24. sept. — 20 milj od tu oddaljeni kraj Flippin je razdejal vihar. Ker je telefonska zveza pretrgana, ni podrobnih poročil.
Spominek posvečen.
Gettysburg, Pa., 27. sept. — Včeraj je bil posvečen spominek v čast 20,000 sinovom Pennsylvanije, ki so prelili svojo kri med državljansko vojno na strani Unije.
Železniška nesreča.
Clayton, Kans., 23. sept. — Dvanajst ali 13 potnikov in več železniških za-poslenevc je storilo smrt, dočim je bilo kacih dvanajst drugih oseb težko ranjenih, ko se je davi poesrečil zapadno vozeči vlak št. 27 Rock Island železnice, namenjen iz Kansas City v Denver, dve milji vzhodno od tukaj. Nesrečo je povzročil oblak, ki se je utrgal in je odnesel jeklen most čez navadno izsušeno strugo, ki je nenadno narastla, tako da je vodovje razdejalo tir na razdaljo 1000 čevljev.
Chicago, III., 28. sept. — Če je že včeraj zrakoplovec Walter Brookins privabil nad 100,000 radov^lnežev, ki so občudovali njegove plovnje po zraku, pa je danes bilo število gledalcev uprav velikansko čez vse mere. Že dolgo pred določeno uro se je zbralo v bližini Grant parka na stotisoče ljudi, ki so nepotrpežljivo čakali trenotka, da se letalni stroj dvigne.
Dočim je Brookins včeraj podjel dva daljša poleta in sicer sam brez spremstva, je danes večkrat vzletel m pri dveh vzletih je vzel seboj nekaj pasažirjev. Prvi, ki se je dvignil z njim v zrak ob 5. uri popoludne, je bil urednik Grover Sexton od “Associated Press”.
Prvi vzlet je podjel zrakoplovec ob 1. uri popoludne in je trajal 10 minut. Willbur Wright, eden izmed iznajditeljev Brookinsovega biplana, je bil tudi pričujoč in se je izrazil zelo pohvalno o Brookinsovih vzletih. Mladi zrakoplovec se je dvignil v višino čez 2000 čevljev, je letel južno do 22. ceste, vun-kaj čez jezero in v zapadni smeri čez kupčijski del mesta in spet nazaj, slično kakor prejšnji dan. Polet mu je uspel izborno.
Med navzočimi gledalci sta bila tudi župan Busse in policijski načelnik Steward. Na vprašanje, kaj misli o zrakoplovstvu, je Busse odgovoril: “Divno, še divnejše nego baseball.”
Wright je rekel, da se Brookinsu gotovo posreči polet v Springfield, 111., ki ga podjame jutri (v četrtek), ako bo veter ugoden; v tem slučaju lahko preleti razdaljo 185 milj v štirih urah. Ob nasprotnem vetru pa utegne plov-nja trajati štirikrat tako dolgo.
Nekdo se je pismeno obrnil na zra-koplovca s prošnjo, naj ga vzame s seboj, ker želi, pluti v nebesa. Prošnja je bila nujna, ampak Brookins je ni uslišal, ker je bilo prepozno; pismo je prejel v zadnjem hipu, ko se je že pripravil na vzlet.
Šest mrtvih.
Tipton, Ind., 24. sept. — Preziranje ukazov odstrani moštva na nekem tovornem vagonu električne nadulične železnice je zahtevalo tu blizu šest človeških žrtev. V treh dneh je to že druga taka nesreča v severni Indiani. Sest oseb je bilo hudo poškodovanih, druge manj. Nesreča se je pripetila kmalu čez -poldan dve milji od tu na Indianapolis & Peru diviziji “Indiana Union Traction”-kompanije. Tovorni vagon je trčil skupaj s potniškim vagonom.
Pivovarnarji zborujejo.
Detroit, Mich., 26. sept. — 23. letna konvencija združbe pivovarnarjev Združenih Držav je bila otvorjena tu kaj opoldne. Po nekaterih nagovorih so uradniki in predsedniki raznih stalnih odsekov predložili svoja poročila, nakar je bilo prečitanih nekaj znanstvenih predavanj.
Močan potres.
Flagstaff, Ariz., 26. sept. — Sedem članov nečega oddelka železniških delavcev je semkaj dospelo in pripovedovalo, da jih je od njihovega dela na vznožju nečega ugaslega ognjenika v Covonino-gozdu, 75 milj severno od Flagstaffa, pregnala vrsta 52 močnih potresov. V noči od petka na soboto ko se je občutil potres po vsej Arizoni, je v notranjosti ugaslega ognjenika tako strašno bučalo in šundralo, da so delavci pobegnili čez drn in strn. Potresi so se baje pričeli že v soboto 10 septembra, a so bili vsak dan hujši Bati se je, da bo začel ognjenik zopet bljuvati.
Mesto se pogreza.
Lead, S. D., 25. sept. — Homestake Mine se od davi pogreza in vsledtega morajo ljudje zapustiti mnoga poslopja v notranjosti mesta, ker se utegnejo vsak hip zrušiti.
Lonsdale ali Glitzenstein?
New York, 26. sept. —- Semkaj se poroča, da so se v Galiciji zglasili sorodniki v New Yorku umrlega Alfred Lonsdala, kateri ni zapustil neposrednih dedičev, pač pa 36 milijonov, po katerih so gališki sorodniki zahrepeneli. Ti pravijo, da se je Lonsdale s svojim resničnim imenom zval Isaak Glitzenstein in da je imel v Galiciji brata in drugih sorodnikov. Zapuščinski oskrbniki Lonsdalovi so Galičanom baje ponudili poravnavo, ki so jo pa ti zavrnili, ker hočejo priti sami v New-York, da tu osebno prevzamejo veliko premoženje, ki se ga nadjajo.
V kvarantini.
New York, 26. sept. — Da se kolera ne zanese v Združene Države, so za-vezna oblastva odredila posebne oprez ne naprave. Ker je na nemškem parniku “Grosser Kurfuerst”, dospelem semkaj v pondeljek, neki mornar obolel na hudem črevogrizu, ostane ladja do torka v kvarantini.
Zidarski štrajk.
- New York, 27. sept. — Vsa zidarska dela na novih gradnjah v New Yorku bodo prihodnji teden počivala, ker.bode 10,000 opečnih zidarjev začasno ob delo in zaslužek, in sicer vsled namišljenega kršenja pogodbe, ker je bil napovedan štrajk proti nekemu članu združbe zidarskih kontraktorjev. Stavbni podjetniki bodo teden dni opustili vsak poizkus, nadaljevati delo s štraj-kolomci, in med tem časom bode počivalo vse zidarsko delo pri novih stavbah. Če se po preteku tega časa položaj ne izpremeni, bodo klicani opečni zidarji iz vseh delov dežele (—opravljat “skabsko delo”). Plača je dobra, ker se plačuje 70c na uro opečnim zidarjem, in pri tem se nudi še postranski zaslužek. (Seveda!)
Guverner Haskell v škripcih.
McAlester, Okla., 27. sept. — Pomožni generalni pravdnik S. R. Rush države Omahe je imel v torek svoj prvi govor v pravdi proti oklahomskemu guvernerju Haskellu, ki je obtožen goljufije pri prodaji zemljišč. Vsebina pravdnikovega govora je bila, da je guverner vedoma in namenoma poskušal oslepariti zavezno vlado in Creek-Indijance, kar je baje mogoče dokazati iz ponarejenih vknjižeb, ki jih je povzročil Haskell. Zagovornik obtožencev je poskušal v svojem nagovoru ovreči obtožbe.
KOLERA V ITALIJI SE RAZŠIRJA.
Oblastva so dolgo prikrivala resnico, a sedaj jo je razodelo časopisje.
IZ NEAPOLJA LJUDJE BEŽIJO.
Mesto okuženo. Mnogi baje umirajo kar po ulicah.
4,000	žrtev.
New Orleans, La., 27. sept. — Štiri tisoč oseb je izgubilo svoje življenje v nedavno končani državljanski vojni v Nicaragui. Tako zagotavlja Jakob Weinberger, poslovodja “Bluefields Steamship"-kompanije v Bluefieldsu, Nicaragua, ki je dospel v New Orleans. Gospod Weinberger je natanko zasledoval tek revolucije.
Letalni stroji v francoski armadi.
Pariz, 25. sept. — Vojni minister general Brun se je lotil z veliko energijo izpopolnjenja zrakoplovnega oddelka v francoski armadi. Naročil je 30 letalnih strojev, med njimi 7 takih, ki lahko nosijo po dva potnika. Pred koncem letošnjega leta bodo imeli Francozi 60 vojnih letalnih strojev.
Slučaj Crippen.
London, 26. sept. — Porota mrliških oglednikov je izdala razsodek na u-mor proti dr. H. H. Crippenu, ameriškemu zobozdravniku, v zvezi z najdbo delov razkosanega trupla, ki se smatra za ono izginole soproge Crip-penove. Okrnjeno truplo je bilo najdeno v Crippenovi hiši. Umorjenkaje bila zastrupljena. Slučaj pride do obravnave v prihodnjem zasedanju kazenskega sodišča, ki se prične 11. oktobra. Soobtožena je Crippenova ste-nografistka Ethel Clara Leneve.
Rudarstveni kongres.
Los Angeles, Cal., 26. sept. — Tu je bil v slavnostno okrašenem gledališču otvorjen ameriški rudarstveni kongres. Med slavnostnimi govorniki je bil tudi Gifford Pinchot.
Pozneje je govoril tudi James W. Abbott iz Nevade, ki je med drugim zagovarjal svobodno srebro.
Canalejas baje odstopi.
Madrid, Španija, 27. sept. — Tukajšnji katoliški časopisi donašajo vesti o prepirih v ministrstvu in napovedujejo, da bodo demonstracije, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, prisilile prvega ministra Canalejasa, da odstopi na predvečer otvoritve državnega zbora, ki se bo vršila dne 3. oktobra. Nadalje pravijo, da bo grof Romanones, predsednik poslanske zbornice, naslednik Canalejasa. Prijatelji zadnjega pravijo, da so te vesti neutemeljene.
Bilbao, 27. sept. — Predsednik katoliškega odbora v tukajšnjem mestu je dejan pod obtožbo zaradi ostrega razglasa, ki ga je izdal glede demonstracije, katera še ima vršiti prihodnjo nedeljo.
Avstro-ogrska mornarica.
Budimpešta, 24. sept. — Tukajšnji časopis “Az Est” je priobčil, da so od-nošaji v vojni mornarici žalostni. Nekatere ladije, kakor sta križarja “Sv. Jurij” in “Karol VI.”, so nesposobne za manevriranje. Nova vojna ladija Tegetthoff”, katere graditelj se je sam ubil, je popolnoma nesposobna za manevriranje in sploh za uporabo. U-prava vojne mornarice je sklenila pojasniti te nedostatke v bodočem zasedanju delegacij in zahtevati novih kreditov.
Rim, 28. sept. — Uradno poročilo, izdano nocoj, naznanja, da se je v zadnjih štirindvajsetih urah pojavilo petnajst novih slučajev azijske kolere v mestu Neapolju, z devetimi smrtnimi slučaji. Izven mesta v okolici nea-poljski se je pripetilo četvero novih slučajev obolenja in en smrten slučaj.
Brzojavka iz Neapolja poroča, da sta v sredo dva tujca, ki sta iskala stanovanja v ubožnem okraju neapolj-skem, obudila sum prebivalstva, češ, da razširjata kolero. Ko sta tujca poskušala, darovati nekaterim otrokom slaščic, ju je ljudstvo napadlo med klici “Smrt zastrupljevalcema!” ter hudo ranilo, preden jima je mogla policija priti na pomoč.
Pariz, 28. sept. — Zasebne brzojavke iz Italije poročajo, da se italijanski izseljenci iz okrajev, okuženih po koleri, vkrcavajo v Genovi za Ameriko, a to skrivaj.
Washington, D. C., 28. sept.—Uradniki Združenih Držav, ki so v službi v Italiji, strogo pazijo, da se prepreči vsak odhod izseljencev iz okuženih o-krajev v Združene Države.
Rim, 27. sept. — Sedaj, ko poročanje ni več zabranjeno, se poročajo semkaj žalostne podrobnosti o razsajanju kolere v Neapolju. Mnogo oseb je umrlo na ulicah in splošno vznemirjenje je toliko, da ima policija velike težave, vzdržavati javni mir. Poroča se, da je
100,000	oseb boljših slojev pobegnilo iz Neapolja. Nadalje se poroča o 32 novih obolenjih in 26 smrtnih slučajih. Priseljenci, ki so dospeli iz Amerike, so se šiloma zadrževali od izkrcanja. Potnikom, ki so prišli s parnikom “Canopic” v Neapolj, je bilo še dovoljeno izkrcanje, ampak takoj so jih vojaki spremili na kolodvor. Največ oseb je zbolelo v najnesnažnejših okrajih mesta, namreč v okrajih Vicaria in Mer-cato.
Oblastva, ki so dolgo zakrivala resnični položaj, dokler ni časopisje ko-nečno odkrilo občinstvu resnice, se zdaj trudijo namoč. Da se žrtve kolere osamijo, so napravljena stanovali-šča na otoku Nisida v neapoljskem zalivu. Tam je tudi kvarantinska postaja. Vojvoda in vojvodinja Aosta sta se brž vrnila v Neapolj, kjer vodita pomožna dela.
Brzojavke s Sicilije poročajo o nasilnih in hrupnih prizorih, ker se kmetje vsepovsod upirajo delu zdravstvenih uradnikov.
O koleri se poroča tudi iz Palerma in Turina.
Nemški cesar na Dunaju.
Dunaj, 26. sept. — Tu je še vse pod vtisom izvrstnega govora, ki ga je imel nemški cesar Viljem v tukajšnji mestni zbornici zadnji petek. Časopisi še neprestano razpravljajo njegove zlate besede.
Z malodane brezprimernim navdušenjem je bil tu sprejet cesar Viljem, ki je prišel osebno čestitat cesarju Francu Jožefu k njegovi 801etnici. Dunajski mestni zbor je enoglasno sklenil, prekrstiti takozvani “Stadt Ring” v “Kaiser Wilhelm Ring”. Zato se je Viljem zahvalil v mestni zbornici z govorom, ki je kar prekipeval navdušenja za avstro-nemško zvezo, nakar se je dal še fotografirati v skupini mestnih svetovalcev “velepatrijotične-ga” Dunaja.
Franc Jožef v Marijinem Celju.
Dunaj, 26. sept. — Cesar Franc Jožef je odpotoval na slavno božjo pot v Marijino Celje. Vladar se je podal na vožnjo, dasi so mu zdravniki nujno odsvetovali vsled slabega vremena, ki bi mu utegnilo škodovati. Ampak 80 letni vladar se ni dal zadržati in je izvedel potni načrt, kakor ga je sklenil.
Premirje med Čehi in Nemci.
Dunaj, 26. sept. — Vlada upa, da začasni sporazum Cehov i-n Nemcev glede zopetne otvoritve češkega deželnega zbora obrodi zaželeni sad ter napravi konec dolgotrajnemu razporu, ki je povzročil neznosne razmere na Češkem in zelo oviral razvoj dežele. Seveda je dolgost premirja dvomna. Zagotovljeno je samo za dve seji.
Poskusen vzlet z novim strojem.
Pariz, 27. sept. — Hubert Latham je podjel z novim monoplanom 100 konjskih sil poskusen vzlet. Ta stroj je nalašč zgrajen, da se udeleži mednarodne zrakoplovne tekme v Belmont Parku, Long Island. Stroj je dosegel hitrost 60 do 70 milj na uro, pri čemer pa se ni rabila polna moč motorja.
Kolera na Ogrskem.
Budimpešta, 26. sept. — Po uradnih podatkih je v zadnjih 48. urah 28 oseb zbolelo in 11 oseb umrlo za kolero.
V Mohaču je več oseb umrlo na koleri in pojavili so še štirje novi slučaji kolere. Obolel je na koleri tudi ječar okrajnega sodišča. Vse bolnike so prepeljali v Pečuh, kjer so izolirani.
Zarota na Grškem.
Atene, 23. sept. — Že nekoliko dni je vojska pripravljena. Reakcijonarni častniki in podčastniki, ki so hoteli vreči Dragumisov kabinet in organizirati manifestacijo v prilog kralju, so se nameravali polastiti vojašnic in rnu-nicijskih skladišč. Pridružiti so se jim hoteli častniki in uradniki, ki so bili nedavno odpuščeni, s svojimi meščanskimi prijatelji. Zarota je imela središče v častniškem zboru 3. konjeniškega polka. Poveljnika polka Milio-tisa pa so zaprli, kakor tudi več drugih častnikov.
Vojaško trpljenje.
Dunaj, 25. sept. — Lvovski “Wiek Now-i” javlja: Ko se je te dni vračal 35. domobranski polk z vaj preko Lvova domov v Zločov, so imeli vojaki kosdo na lvovskem kolodvoru. Takoj po kosilu so jeli tri četrtine vojakov mučiti želodčni krči, nekateri pa so jeli bljuvati. Vkljub temu so se morali peljati naprej. Ko pa so prišli v Zločov, je četrtina vojakov morala ostati na kolodvoru, ker hi mogla več korakati v vojašnico. Podrobnih vesti ni.
Protislovanski kurz v Avstriji.
V Rusiji so se pričeli živeje zanimati za usodo avstrijskih Slovanov. Vodilni ruski list “Novoje Vremja” je priobčil članek, iz katerega navajamo sledeče odlomke: “V Istri nima mnogo deset tisoč Slovanov najmanjših državljanskih pravic. Slovani nimajo tam svojih krvavo potrebnih ljudskih šol; niso pa redki v'glavnem mestu kronovine, v Trstu, krvavi napadi na Slovane, pri čemur podpira Italjane avstrijska vlada. V Ljubljani niso potrdili šestič izvoljenega župana Hribarja. Nič boljši ni položaj pri severnih Slovanih. Država pritiska na Cehe s policijsko silo in hoče razrušiti njihovo zgodovinsko kraljevino; oslabiti hoče Slovence in njim vzeti vsak predpogoj za razvoj in napredek. Hrvate in Srbe razdvaja — slednje še obtožuje veleizdaje. Vprašanje je, ali se bode mogel ta kurz dolgo obdržati ali ne.” Ta izvajanja so tem zanimivejša, ker so izšla pod uredništvom grofa Witteja.. .
Jolietske novice.
Chavez umrl.
Konec glasovitega roparja.
Budimpešta, 27. sept. — Dolgo zasledovani razbojnik in večkratni morilec Vitalis, ki je več let strašil po raznih komitatih, je konečno učakal svojo usodo. Dobro namerjena krogla je končala njegovo življenje, za katero se je obupno boril. Vitalisa so zasledili v Berettyo-Ujfalu v komitatu Beret-tyo, nakar so ga obkolili orožniki in vojaki. Ropar se je obdal z okopom, izza katerega je začel divje streljati na svoje zasledovalce, ki so naskakovali njegovo skrivališče. Enega orožnika je že ustrelil, ko je tudi njega krogla prebodla, da se je zgrudil.
Milan, Italija, 27, sept. — Brzojavka iz Domodossole pravi, da je George Chavez, peruanski zrakoplovec, umrl. Poskušal je, z zrakoplovom preleteti Alpe, a je strmoglavil v globino in se smrtno poškodoval zadnji petek.
Šele 23 letni Chavez si je stekel slavo, da je bil prvi, ki je preletel gorovje med Švico in Italijo. Dvignil se je s svojim zrakoplovom iz Briga v Švici in je prišel na italijansko stran visokih Alp, preletevši Simplonski prelaz. Tako težke naloge se še ni lotil noben zrakoplovec pred njim. Dvignil se je ob ugodnem vremenu 7000 čevljev visoko, 408 čevljev višje nego se dviga Simplonski prelaz. V tej višini je letel najmanj pol ure in sicer nad cesto, ki jo je napravil Napoleon leta 1800 čez Simplonski prehod. Letel je čez široke tokave in skalne globeli, dokler ga ni zadela nesreča, ko se je približal svojemu cilju. Pri italijanskem mestu Domodossola se je počasi spuščal na zemljo, a v višini 30 čevljev mu je veter preobrnil stroj in padel je pod njim ob trda tla, tako da se je smrtno nevarno poškodoval. Preletel je razdaljo 75 milj. Polet je podjel za nagrado $20.000.
—	Večerna šola se prične v ponedeljek zvečer, dne 3. oktobra, v šoli zvani “Central School” na oglu Chicago in Webster cest. To je javna šola, prosta in odprta vsem, ki se žele učiti angleščine. Razredi se razdele primerno za početni in nadaljevalni pouk.' Želeti je, da se zglasi kolikor mogoče ukaželjnih mladeničev in mož uže prvi večer, ker je potem laglje urediti pouk. Zatorej na noge, Slovenci in Hrvati, ki se hočete naučiti angleščine brezplačno! Prihodnji ponedeljek zvečer v Central School!
—	Tukajšnja Westova godba, broje-ča 30 mož, bo v sredo, četrtek in petek prihodnjega tedna svirala na državni letni razstavi v Springfieldu, III. Član omenjene godbe je tudi naš rojak g. Frank Završnik, ki si bo tem povodom ogledal tamošnjo naselbino.
—	Da je naša mestna voda nečista in potemtakem nezdrava, je te dni izjavil E. Bartow, ravnatelj državnega nadzorništva mestnih vodovodov. Piti bi se smela samo prekuhana voda.
Srbeče kožne bolezni.
se Iečijo s krajevnim zdravilom, Seve-rovim Mazilom zoper garje, ter ustroj-nim zdravilom, Severovim Kričistil-cem, a zahtevajo tudi pogostne kopeli s čistim, antiseptičnim milom. Navadna mila ne zadostujejo. Severovo Zdravilno milo ima vsa svojstva, ki so potrebna, da se napravi koža zdrava in ohrani taka. To milo ozdravlja o-pahke, lepša obličje- ter ohranjuje kožo čisto in brez bolezni. Najboljše milo za otroško kopel, za umivanje lobanje in za vse toaletne svrhe. V lekarnah in trgovinah; 25 centov. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowra.
Joliet, 111., 28. sept. — Rožnivenska nedelja je pred nami, posvečena Mariji, kraljici nebes, kateri v proslavo je sestavljen rožni venec, ta lepa molitev, ki bo meseca oktobra spet družila vernike v skupnem češčenju Matere božje.
—	Prijatelj, alt imaš že vstopnico za veselico, ki se bo vršila v korist naši cerkvi? Ali še ne veš, kdaj in kje? V Eagles’ Hallu (bivši Golobičevi dvorani) dne 15., 22. in 29. oktobra, to je zadnje tri sobote prihodnjega meseca. Vstopnice so na prodaj v slovenskih trgovinah in salunih tako v Jolietu kakor v Rockdalu, ter stanejo: Enkratna vstopnica 25c, veljavna za eno osebo in en večer; sezonska vstopnica 50c, veljavna za eno osebo vse tri večere, ali pa za celo družino en večer.
—	Gospa Ivanka Ogulin se je vrnila zadnji petek iz New Yorka, kjer se je mudila nekaj tednov na obisku svojega obolelega očeta. Tem povodom je bila kaj gostoljubno sprejeta v mnogih slovenskih družinah male a velenapredne newyorške naselbine; posebno g. Remsova hiša se je glede gostoljubnosti odlikovala, kakor vedno.
—	G. John Česnik se je zadnji četrtek vrnil iz Willarda, Wis., kjer je prebil štiri mesece na farmi svojega brata, g. Ignaca Česnika. Kar prehvaliti ne more naš John tamošnje naselbine slovenskih farmarjev, ki so baje vsi resnično zadovoljni, Do 60 slovanskih družin se je že naselilo po far-marski zemlji okro^ Willarda in Gor-mansa, in to v kratkem času dobrih dveh let. In že imajo kupljen prostor, kjer bodo prejalislej zgradili svojemu številu primerno cerkev in slovensko šolo. Zemlja je rodovitna, voda izvrstna in podnebje starokrajsko, pravi Mr. John in radi mu verjamemo, ker je resnicoljub.
—	Knjigarna Am. Slovenca je dobila te dni veliko Zalogo novih knjig iz Ljubljane. Opozarjamo predvsem na molitvenik “Krščanski zakon”, fino vezan, stane samo en dolar; priporočamo to lepo knjigo posebno novo-poročencem. Ob dolgih zimskih večerih bo kratkočasno čtivo nudilo največ zabave, zato opozarjamo na oglas v tej številki, kjer navajamo naslove novih knjig. Največji slovenski humorist Rado Murnik vam je gotovo znan; na prodaj imamo njegove “Navihance” in “Jare junake” pa $1.00 ter “Znance” po 90c. Komu niso znane Janeza Trdine krasne “Bajke in povesti o Gorjancih”? Prodajamo jih po samo 90c zvezek. Še več druzih knjig j ti našteje oglas.
—	Ako dečki in deklice v starosti med 14. in 16. letom ne pohajajo več nobene šole, morajo opravljati kako delo: če se klatijo po cestah, pa jih zagleda oko postave, potem njim in njihovim staršem gorje! Šolski zakon se namreč deloma glasi takole: “Vsaka oseba, ki nadzoruje kacega otroka med 7. in 16. letom starosti, mora vsako leto skrbeti, da tak otrok pohaja kako javno (public) ali zasebno (private) šolo ves čas šolskega leta, katera doba ne sme biti krajša nego 110 dni dejanskega učenja. Vendar pa ta zakon ne velja v nobenem slučaju, kjer je otrok v starosti med 14. in 16. letom ter je primerno zaposlen med urami, ko se poučuje v javni šoli.”
—- Mestni uradi se z dnem 1. novembra t. 1. premestijo v prvo nadstropje velikega poslopja “Joliet Na-tional”-banke. Dotični prostori se primerno prenarejajo v to svrho.
—	V sredo 12. oktobra bode Kolumbov dan, ki ga bo tukajšnja italijanska naselbina tudi letos primerno obhajala s pocestno parado itd.
—	Vse železnice, držeče skozi Joliet, bodo kmalu imele svoje proge povzdignjene, kajti z delom se žurijo neprenehoma. In ko bode to ogromno podjetje dogotovljeno, se bode Joliet lahko postavil po vsej pravici. Kajti “track elevation” pomenja velikanski napredek za to mesto, seveda, pred vsem glede varnosti železniškega in pocestnega prometa. In zvezni kolodvor (union depot) bode tako praktična naprava, kot je nima izlepa katero mesto. O vsem tem sporočimo več o svojem času.
po dva v eni celici, a so glede hrane in dela tako izborno preskrbljeni, da jim nedostaje samo svobode, pa bi bili na boljšem, nego marsikdo pod milim nebom, ki je sicer prost kakor ptič.
Brockway, Minn., 24. sept. — Cenjeno uredništvo Am. Sl.! Sprejmi par vrstic v svoje cenjene predale.
Zadnjo nedeljo so bili naš č. gospod škof pri nas in so imeli dve sv. maši in pridigo in blagoslov z Najsvetejšim. Ker more hoditi naš č. g. župnik tretjo nedeljo meseca v sosedno faro božjo službo opravljat, zato so pa mil. g. škof k nam prišli sami opravljat božjo službo.
Zadnji pondeljek se je pričela naša šola s sv. mašo, katero so imeli č. g. škof. Letos imamo zopet učiteljico Miss Rose Farrol, kakor Lnsko leto, in u-pamo, da bode šola dobro napredovala.
Sedaj pa pozdrav vsem čitateljem Am. Sl., vrlemu listu pa obilen uspeh.
John Poglajen.
East Helena, Mont., 19. sept. — Ker ravno naročnino pošiljam, ne bo odveč tudi, če se oglasim s par vrsticami v A. S.
Z delom je šlo precej dobro tukaj celo poletje, je vsak lahko delo dobil, kdor je hotel; in tudi plačo so nam pred par meseci povišali za 15—20 centov na dan. Sedaj pa spet malo slabše izgleda; bo nemara spet manj dela na zimo, kot je že navada tukaj zadnjih par let.
Suša je bila velika, zato so farmarski pridelki več kot na pol dražji kot lani. Tudi, kot znano, je bil velik prerijski ogenj po Idahi in Montani, in pri nas je bilo polno dima, da smo komaj di-J hali nekaj dni. Zadnji dež je pa ogenj pogasil, in imamo sedaj prav ugodno vreme, da je začela trava na novo rasti.
Samo še par besed, prosim, da pazljivo citate in da tudi drugim poveste, katerim to-ne pride v roke. Torej —
Večkrat ste videli razne oglase v časopisih raznih zdravnikov v Ameriki, koji vsak ozdravi vse bolezni, samo opisati jih treba V maternem jeziku i. j t. d. Posebno Dr. Collins v New Yorku, on je, pred kojim vas svarim, j On je že pred več leti umrl (in naj- j bolje za naš narod, da bi vsi takšni' tako naredili). In sedaj drugi “zdra- j vi” na onem mestu. In on dela tak business z nevednimi ljudmi, da ima | 15 pisarjev raznih narodnosti; med temi so trije Slovenci, koji odgovarjajo na slov. pisma; in toliko slov. pisem prihaja, da vsak ^—10 pisem odpiše na dan, in Collins dobi tudi toliko dese-takov na dan od lahkovernih Slovencev. Dragi bolniki, če ste bolni, greste osebno k zdravniku, da vas preišče, in še mnogokrat veste, da ne more pravih zdravil dobiti za vašo bolezen. Kako bo Vam pomagano, ako v New Yorku navaden “šribar” odgovori na vašo bolezen, ki je morebiti eno ali dve leti več študiral kot vi sami. Doktor nobenega vašega pisma niti ne vidi; pisarji to sami rešijo; zato imajo $15 na teden in še toliko zraven prezenta, ako vas dobro nalažejo. Flaško za vodo vam pošljejo, da'bo kemično in mikroskopično preiskana; in potem se najde, da je bolezen navadno mnogo hujša; treba je boljše medicine in se ve več dolarjev. Vi ne verjete, da on (doktor) te vode nobene niti ne pogleda ne, ampak jo pisarji sami odstranijo. Za nič vredno zmes, ki velja 10 centov, pošljete 10—15 dolarjev. In samo iz East Helene je kakih 50 takih bolnikov, ki je malo mesto, koliko pa drugod? “Collins” je miljonar od vaših žuljev, lahko plača tisoče za naznanila v novinah. Sramota za vsak slov. časnik, kateri je prijatelj svojega naroda, da vzame tak oglas.
Boljše bi bilo naročnino povišati, ako ne more časnik shajati, kakor na tak način pomagati in dobre ljudi odirati.
To je vse meni povedal eden slov. pisar, ki je en čas pri njem (Collinsu) služil in je pustil službo, ker mu ni vest dala, da bi gledal, kako se njegovi rojaki goljufajo. Odkod so pa zahvale? boste vprašali. No, včasi si nekteri misli, da je bolan, ko ni, in res hitro ozdravi in piše tako. Potem takega hitro prosijo za sliko: in spričevalo sami izpišejo. Tisoče slov. denarja bi se dalo za boljšo reč porabiti, zato toliko o tem pišem; da je pa to res, jamčim z mojim polnim imenom.
John Kambič.
Torej vsa čast gospodu organistu za trud njegov na pevskem polju!
Kaj več prihodnjič. Pozdrav Vam, gospod urednik! Leopold Stupica.
Forest City, Pa., 23. sept. — Poročati Vam imam le žalostne novice. Od nas noče namreč kruta, neusmiljena smrt. SeVeda nekje mora biti, in takrat je bila pri nas. Dne 12. t. m. umrl je rojak John Zalar, brat gl. tajnika K. S. K. J. Jos. Zalar, ter Vašega zastopnika Karola Zalar. Umrl je pokojnik vsled pljučnice. Smrtni boj je bil kratek, a hud, trpljenje, bi rekel, za bolnika neznosno, dasi kratko. Bil je član društva sv. Jožefa št. 12, K. S. K. J. Da bodi pa za družino Jos. Zalar str. žalost še večja, umrla je dne 19. t. m. njegova hčer Ivana omožena Telban, sestra zgoraj imenovanih, ter žena glav. tajnika dr. sv. Barbare, ravnokar zopet izvoljenega na zadnji konvenciji v Cleveland-u. Umrla je pokojnica tudi vsled pljučnice in kom-pleksije drugih boleznij. Zapustila je osem otrok, izmed katerih je le najstarejša hčer poročena, vsi ostali so večinoma nedorasli. Bila je pokojna članica društva sv. Ane, št. 120, K. S. K. J. ter še dveh drugih društev. Sicer dobro oskrbljena, a mali otročiči vendar nimajo več dobre matere.
Oba umrla sta bivala že precej let v Združ. Državah ameriških. N. v m. p.!	Član dr. sv. Jožefa.
N. Chicago, 111., 25. sept. — Cenjeni g. urednik! Je dolgo časa, da nismo videli v vašem cenjenem listu nikakor-šne novice ali druge stvari o tukajšnji naselbini Waukegan in North Chicago, 111. Zopet se nam bliža oni čas, ki se ga skoraj vsaki človek nekoliko boji. Ako se ozremo po naravi, je nekako tužna in žalujoča po cvetoči pomladi, ker kmalu bo morala sleči pisano o-bleko in obleči obleko puste in mrzle zime. In ravno tako je pri nas. Nedeljo za nedeljo so prirejevala slovenska društva krasne piknike ob lepih, gorkih poletnih dnevih. In tudi veselje je začelo nekako žalostno postajati. In kmalu se bodemo začeli zbirati krbg gorkih peči. Mesto piknikov in poletnih zunanjih zabav bodemo imeli kakor navadno po zimi, prebiranje časnikov in pogovore o pretečenem in bodočem. Ker pa človek ne more citati več dni en časnik, treba je dobiti novega, in kako neprilična stvar je nam Slovencem, ki živimo v občini North Chicago, 111. in v občini Waukegan v bližini 10. ceste. In sedaj imamo lepo priliko, dobiti pismonošo in še eno poštno podružnico v bližini 10. ceste, North Chicago, 111. In to je, ako se proda za $10,000 poštnih znamk od julija 1910 do julija 1911. Torej potrudimo se in povejmo tudi drugim narodom, kateri še ne vejo, da kupujemo poštne znamke kolikor le mogoče na pošti North Chicago, 111.
S pozdravom	Tony Turk.
Pueblo, Colo., 24. sept. — Nagloma umrla je tu rojakinja Jera Kostelc, rojena Hrvat, stara 38 let, doma iz Ambrusa na Dolenjskem. Dne 19. t. m. napravljala je še večerjo ter tožila, da se dobro ne počuti, in ob 2. uri zjutraj je preminula kot mati 10 otrok, od katerih 4 še žive. Dne 21. t. m. bil je pokop ob veliki udeležbi društvenih sester, katere spremile so jo do groba, kajti pokojna bila je članica N. H. Zajednice. Na pokopališču nudil se je žalosten prizor. Društvene sestre polagale so rajnico v grob, ihteče so otro čiči plakali po svoji mamici in soprog je v britkih zdihih zrl na zemljo, katera zakrila mu je soprogo. Preža-lostno je tudi to, da poko'jna je nenadoma umrla in ni pred smrtjo povedala kraja, kjer je menda imela večjo svoto denarja shranjenega.
Ravno isti dan opisane smrti obhajali smo dve svatbi in to smrt kot svatbo na Bohmen ulici, tako da imeli smo skoro skup žalost in veselje. V zakonski jarem sta stopila in si dosmrtno zvestobo obljubila dva para, in sicer: Ivan Boštjančič, doma iz fare Žalna na Dolenjskem zavezal je zvestobo z gospč. Margareto Lešnak, doma iz vasi Sarsko, fara Ig; Anton Kra-lič, doma iz Škocjana na Dolenjskem z gospdč. Katarino Pertekelj, doma istotam.
Toraj svatba kot smrt, vse vršilo se je na ulici z imenom Bohmen. In pre-dno končam, naj povem, da na tej ulici imajo večinoma naši rojaki svoje hiše. In pred več leti, ko se je merila ta ulica, imeli so kupljene lote večinoma Slovenci, zato je zemljemerec po svoje mislil, da tu žive Čehi in dal ime Bohmen, katero ime videl je menda na zemljevidu. ^.Jednako krstil je sosedno ulico z Mahren, ker vpošteval je Moravce. Ali ne prvega ne druze-ga narodnosti nihče tu ne živi, po ka-
—	Če ostane “indijansko poletje” tako hladno, kakor je bilo zadnje dni, bo treba postaviti peči, ampak upamo, da se vinotok ne bo tako kislo držal, kakor marsikateri vinski prijatelj zbog letošnje vinske draginje.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Brejovac Frank, Kovač Rok, Krusič Jožef, Medlič John, Popovič John, Spiroš Nikola.
—	Tukajšnjo državno kaznilnico so si te dni ogledali odlični zastopniki inozemskih vlad, na svojem potovanju na mednarodni jetničarski kongres v Washington, D. C. Vozijo se v posebnem vlaku in se ustavljajo v vseh večjih mestih, kjer proučavajo najmodernejše naprave po ječah in kaznil? nicah. Tukajšnje kaznilnice niso mogli prehvaliti glede ljudomilega ravna-xja s kaznjenci, ki prenočujejo sicer
Ely, Minn., 18. sept. — Opazujočemu tukajšnjo slov. naselbino in naše rojake, kakor tudi njih zavednost, mi prihajajo na misel stihi slov. pesnika prvaka Fran Prešerna, ki je pel: “Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, Jim milši zvezde kakor zdaj sijale”... Da, res! Akoravno smo mi Slovenci tako daleč proč od rodne nam grude, kjer nam je tekla zibel, vseeno se zavedamo, da smo Slovenci, da nas je slovenska mati rodila.
Zdi se mi, kot bi bil tam na zemlji slovenski, posebno v cerkvi ob nedeljah. Kako krasne pesmice se razlegajo s kora doli, pod spretnim vodstvom slov. organista g. Horvata. Da res, nehote se človeku vzbuja spomin na domačo cerkev in na prejšnja leta, in pozabljajoč na vse britkosti svetne, posluša očaran te zveneče glasove, saj lepa pesem povzdiguje duha k Bogu.
terih se ulice imenujejo. Zemljemerec pač ni imel lepših podatkov; da bi se lahko ena ulica imenovala Slovenska, druga Hrvatska, tega ni nikdo pravočasno pojasnil.
Te dni imamo tu deželno razstavo v Pueblo in na tisoče obiskovalcev občuduje razne gorske pridelke, kot najlepšo živino, konje, kuretino in dr.
Pozdrav!	M. P.
Sheboygan, Wis., 24. sept. — Blagoslovljene vogelnega kamna cerkve sv. Cirila in Metoda, dne 18. septembra popoludne ob štirih, se je vršilo z veliko slovesnostjo. Slovenska društva Ilirija, Nada, sv. Janeza Krstnika J. S. K. J. in hrvaško društvo sv. Ivana Nepomuka so se zbrala točno ob eni popoludne pri pošti. Odtod so odkorakala pod vodstvom štirih konjenikov (Fr. in Joe Pungerčar, Anton Sebanc
in Fr. Rajk) med sviranjem koračnic na južno stran, kjer so se jim pridružila štiri društva fare sv. Petra. Z pomnoženimi vrstami so odkorakali nazaj na severno stran, kjer sta se jim pri Litvinski cerkvi pridružili dve društvi. Od tukaj so jo krenili proti cerkvi Sv. Imena, kjer so se jim pridružila vsa ostala društva katoličanov tega mesta. Veličasten je bil pogled, ko so korakali po štirje in štirje, društvo za društvom po glavni cesti. Sedemnajst društev s svojimi zastavami kakor še nikdar popreje, kar pomni zgodovina tega mesta, je napravilo neizbrisljiv vtis na vse meščane. Slovesni sprevod teh društev se je raztezal na Pft “block"-ov daleč. Ta slovesna parada je meščanom pokazala moč nas toličanov v tem mestu in še posebno ugled našega vrlega naroda. Pri bla-goslovljenju je bilo osem duhovnikov pričujočih. Ker se naš nadškof ni vrnil iz Evrope, kakor se je pričakovalo, je Rt. Rev. D. Thill zavzemal njegovo mesto pri tej slovesnosti. Slavnostni govor je bil v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Ljudstva je bilo toliko, da se je kar trlo; vse je hotelo vse videti in slišati kljub temu, da je brila mrzla sapa ta dan. Zahvalna pesem cerkvenih pevk in pevcev je zaključila slovesnost.
Delo pri cerkvi napreduje od dne do dne. Hall-a pod cerkvijo je že gotova in v cerkvi je zid visok do o-ken. V Božiču bomo že pod svojo streho.	Jakob Černe.
Iz Adlešič, 5. sept. — S tem potrjujem, da sem prejel iz Baltica, Mich., lepi znesek za našo župno cerkev 163 K, katere so nabrali: Ivan’Miketič iz V. Sel št. 16, Rudolf Požek iz Adlešič
št. 7. in Anton Vlašič iz Bednja št. 6. Darovali pa so tile naši župljani in drugi Slovenci in Hrvati: Iz naše župnije po $1.50: Ivan Peteh iz Sel in Rudolf Požek iz Adlešič. Po $1.00 pa: Ivan Miketič iz Sel, Anton Vlašič iz Bednja, Edv. Jankovič iz Bednja, Ivan Kralj in Miko Kralj iz Dolenjec, Miko Miketič iz Gorenjec, kitko Horvat iz Dolenjec, Jože Grabrijan iz Dolenjec, Miko Vranešič iz Gorenjec, Ivan Tkalčič iz Belčj. Vrha, Peter Šikonija iz Tribuč, Miko Stublar iz Bednja: Po 50c: Jožef in Ana Štampahar iz V. Sel, Peter Hromšek iz Tribuč, Jure Vranešič iz Tribuč. 25c pa Mat. Kralj iz Bednja. Iz drugih župnij pa so darovali: Po $1.00: Ivan Fabijan iz Trzina, Ivan Mataja iz Tuka. Po 50c: Miha Muhvič, Jelenavas; Jur. Osterman, Poljane; Jan. Žugelj, Slamnavas; Al. Dolar, Trzin; Pet. Mihelčič, D. Suhor; Josip Gašparič, Podlog; Mat. Štukelj, Paka; Jur. Burič, Ravna gora; Jas. Grgorič, Lokve, Fr. Malnar, Lokve. Po 25c: Mat. Likovič, S. Renč; Jos. Panijan, Vojnavas; Štef. Franko-
vič, D. Stubice; Nik. Vrbanac, Draga Jur. Klobučar, Brod ob Kulpi; Jos. Ožanič; Vinko Mihelčič, Lokve; Ant. Štimac, Črnilog; Filip Abramovič, Čr-nilog; Franca Frak, Mrkopolje; Peter Salnar; Mat. Skender, Mrkoplje; Ant. Ružič, Starilaz; Ivan Ružič, Starilaz; Nik. Šuljak, Bosiljevo; Jan. Štrk, Črnomelj; Mat. Štefanič, Gradec; Jur. Martinčič; Jan. Hromšek, Vojnavas; Jos. Umek, Konc; Ivan Kitu, Finec; Mat. Štrucelj, Talčjivrh; Mih. Vrebec, Vel. Narajec, Marko Spoja, Primorsko; Miha Žalec, Vrh; Ivan Mavrin, Podgora; Ant. Belobrajdič, Lokve. Al. Koprivec, Žalmek 20c. Po 15c: Miha Malnar, Črnilog; Jos. Leš, I.okve. Po 10c: Jur. Abramovič, Črnilog; Franjo Sahar, Lokve; Martin Požek, Golek; Maks Smith; Mat. Vinšek, Tunče 5c. Blaž Skender, Mrkoplje 25c. Vsega skupaj so nabrali 33 dol. 20c. Za ta prelepi dar se vsem darovalcem prav srčno zahvaljujem, posebno pa še nabiralcem. Bog naj vsem dobrotnikom obilo povrne! Za vse bom opravil prihodnji teden eno sv. mašo v zahvalo in za njihovo srečo in zdravje. Na-biratelji so mi izrazili željo, da naj bi od tega denarja porabil nekaj za popravilo vrat pri kapelici v Velikih Selih, kar se bo zgodilo. A drug znesek pa naj bi porabil za napravo nove slike sv. Antona v stranskem altarju župne cerkve. To je sicer lepa misel, toda ne primerna, ker bi se morala napraviti potem tudi v drugem stran-
skem altarju Matere božje nova podo1^ ba, da bi bile obe novi, ker bi sicer ne bilo lepo, če bi bila ena nova ini lepa, a druga nasproti stara in slaba Toda treba bo enkrat misliti na to, dal naredimo vse 3 oltarje nove in lepše,, vsaj je posebno veliki altar prav stav in slab. Denar bom porabil pa za to le: Naročil sem že novo snkno za pri-dižnico, s katerim je pridižnica pokrita, ker je sedanje že prav slabo, vsaj, je staro že čez 24 let. Razun tega sem naročil tudi že preproge za cerkvena tla pokriti po zimi iz kokosove slame. To bo olepšalo tla, bo pa tudi prav koristno po zimi v naši tako mrzli cerkvi, da se ljudje ne bodo prehlajali, kakor do zdaj večkrat, ko stojijo na; kamnu in posebno še ženske, ko klečijo na golih tleh. Tudi po drugih, cerkvah imajo že aka pogrinjala. Upam, da boste zadovoljni s tem, kar sem ukrenil. Ko bo vse gotovo, bom: sporočil v “Am. Slov.”
Štefan Kapele iz V. Sel. št. 23. poslal je iz Readinga 2 K v dar župni cerkvi in 1 K Dolenjski kapeli. Bog' mu povrni!
Prva tretjina m. avgusta je bila zopet prav mokra, vil dneh je deževalo-6 dni, potem pa smo imeli hudo vročino in nekoliko suše. Imamo toraj, skoraj celo leto preveč mokrote, a v Ameriki, kakor beremo, imate nasprotno hudo vročino in sušo.
Vse rojake srčno pozdravljam.
Ivan Šašelj.
STARA, PRILJUBLJENA IN ZNANA BLASNIKOVA
Velika Pratika
za navadno leto 1911 se dobi v knjigarni “A. S.”
za 10c
Imamo jih veliko zalogo pri roki. Razprodajalcem jih pošljemo v zavitkih po 50 za $3.00, 100 pa za $5.50. Naročilom je pridejati denar ali znamke,
Amerikanski Slovenec
N. Chicago St., Joliet, 111.
Veliko denarja.
bi nekateri ljudje radi plačali, ako bi se mogli iznebiti nadležnih obistnih bolezni, pa ne vedo, katero zdravilo poskusiti. Tisočeri taki bolniki so u-živali
verovo Zdravilo za obisti in jetra.
Prepričani so bili, da je to pravo in zanesljivo zdravilo za razna obolenja obisti, jeter in mehurja. Pomagalo je tistim, ki so ga poskusili, pomagalo bo Vam. Cena 50c in $1.00.
Na tisoče pisem.
prejetih iz vseh delov dežele, vsebuje prepričevalne dokaze, da se nečista, oslabela in pičla kri lahko napravi o-bilna, krepka in čista, če se uživa
Severov Kričistileč.
Vsakdo ga lahko uživa—mož, ženska in otrok z najboljšimi posledicami, kajti to zdravilo poživlja tkanine, napravlja obilno čisto kri in krepi celo telo. Poskusite ga in videlvi boste, kako bo koristilo Vašemu zdravju. Cena $1.00.
Zdravniški svet zastonj pismeno vsem.
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA„
VomIta 1 ca A./t.avl -M.» tlcAPA bnlm 1 knv nn nrnvncnsui
Vsako leto se ozdravi na tisoče bolnikov po pravočasni rabi Severovih Zdravil.
(Delavske neprilike.
J	Glušeči ropot strojev, nevarnosti, ki so jim izpostavljeni delavci in delavke,
v	večna jednoličnost dela, skrb in jeza, vse to prenapenja živce in izpodkopava
najmočnejše ustroje. Edina zanesljiva in izdatna tonika za živce je
NERVOTON
To neprekosljivo zdravilo leči živčno oslabelost in onemoglost, izgubo častihlepja in čilosti, turobnost, nervozno glavobol, mršavost, splošno slabost in utrujenost. Cena $1.00.
Nervoton in vse Severovo Zdravila se dobivajo v lekarnah. Vedno zahtevejte pristnih Severovih zdravil.
Ne vzemite drugih.
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 2. septembra 32 Slovencev, 28 Hrvatov in 11 Macedoncev; 3. sept. 45 Hrvatov, 10 Črnogorcev in 55 Macedoncev; 6. sept. 7 Slovencev, 27 Hrvatov in 28 Macedoncev. — Iz Amerike se je vrnilo dne 2. sept. 30 Hrvatov; 3. sept. dvoje Slovencev in 90 Hrvatov.
—	Izjemno stanje v Ljubljani se je končalo dne 5. septembra. Orožnike, ki so 14 dni brez potrebe lenarili po Ljubljani, so poslali domov.
—	Z ljubljanskega magistrata. Komisar deželne vlade na ljubljanskem mestnem magistratu g. vitez Laschan si je baje izbral za svoje svetovalce gg. Vašo Petričiča, Feliksa Urbanca, dr. V. Krisperja, dr. F. Papeža, mizarskega mojstra Rojino in Fr. Doberleta star.
—	Občinske volitve v Ljubljani se bodo vršile baje najkasneje tekom treh mesecev.
—	Volivna dolžnost. Pri dopolnilni državnozborski volitvi v sodnih okrajih Novo mesto, Črnomelj in Metlika stopi prvič v veljavo novi zakon, po katerem se je uvedla na Kranjskem volivna dolžnost. Vsak volivec bode moral iti volit, inače zapade denarni kazni. Le, če je zadržan iz važnih vzrokov, ga sme oprostiti okrajno glavarstvo. Vse tozadevne postavne določbe bodo natisnjene na poverilnicah, ki jih sprejmejo volivci. Volitev bo dne 18. okt. t. 1. Kandidata sta prof. Jarc in dež. poslanec Engelbert Gangl.
—	Dva nova velika denarna zavoda se ustanovita v kratkem v Ljubljani. Cesar je potrdil od deželnega zbora sklenjeni zakonski predlog o ustanovitvi deželne banke, ministrstvo pa je potrdilo ustanovitev občinske hranilnice. Oba ta dva zavoda bodeta v veliko korist celi deželi.
—	Preosnova ljubljanskega deželno-brambovskega polka. Poroča se, da premeste del ljubljanskega deželno-brambovskega polka na italijansko mejo. Reorganizira se polk 1. marca 1911. Polkovno poveljništvo se premesti v Gorico. Polk sam se bo na-zval goriški polk. V Ljubljani se u-stanovi novi brambovski polk. Sedanji ljubljanski deželno - brambovski polk bo imel kot polk cesarskih lovcev tri bataljone. Cesarski strelci bodo po tej reorganizaciji šteli 16 bataljonov s 50 stotnijami.
—	Deželni odbor je pritrdil sklepu mestne uprave, da se nemška ljudska šola v Ljubljani skrči na trirazrednico.
—	Živinorejska zadruga za novomeško okolico je že pričela s svojim de lovanjem. Zadnje dni je prosila za 7 subvencijskih bikov, da se razdele po novomeški okolici. Dosedaj je priredila shode živinorejcev v Stopičah, v Št. Petru in v Prečni. (Tako poročajo “Dol. Novice” z dne 10. sept.)
—	Prostovoljno gasilno društvo v Ratečah na Gorenjskem je blagoslovilo svoj novi Dom gasilcev dne 18. septembra 1910.
—	Ljubljanska predilnica modernizirana. V ljubljanski predilnici izvrše temeljito reorganizacijo vseh tehniških naprav. Postavijo parno turbino s 500 konjskimi silami. Tovarna dobi električno moč pri obratu kakor tudi namestu sedanjega plina za razsvetljavo. Dotične načrte je že izdelala tvrdka Siemens in Schuckert. Prav je, da se izvrši, ker bo to v korist delavstva.
—	Vodovod za Ljubno se je začel graditi kot podaljšanje radovljiškega vodovoda. Vode je dovolj. Ob Velikem Šmarnu, ko je bilo na tisoče romarjev na Brezjah, se je opazoval učinek velike porabe, na reservoarjih pa se je pokazalo, da je odtekala preobilica vode, kakor ponavadi. V kratkem bo izvršeno podaljšanje v Predtrg in v Hraše in Studenčico pri Lescah. S tem bo ta veliki vodovod dogotovljen.
—	Nove slovenske drame. Ravnateljstvo deželnega gledališča v Ljubljani naznanja za letošnjo sezono naslednje dramske iz.virne slovenske novosti: E. Kristan “Samosvoj”, drama; V. F. Jelenc “Na vasi”, ljudska igra s Petjem; A. Medved “Kacijanar”, žalo-
:	'gra; Ljubinko “Sojenice”, pravljica s
j Petjem.	,
i — Od deželnega sodišča v Ljubljani.
I Ko je šel predsednik Levičnik na dopust, je bilo pri graškem nadsodišču 2e vse določeno, da se ne vrne več in tla pride Elsner. Boj slovenskega časopisja proti Elsnerju je dosegel vsaj ta uspeh, da se je Levičnik vendarle se vrnil in 10. sept. prevzel predsedniške posle.
—	Ivan Hribrjeva ulica. Dne 10. Sept. je odšla na deželni odbor nasledka pritožba: “Visoki deželni odbor vojvodine Kranjske v Ljubljani. V ieji ljubljanskega občinskega sveta jlue 30. avgusta leta 1910, je bil sprelet predlog, naj se odslej Gosposka
. "i'ea imenuje Ivan Hribarjeva ulica, ^odpisana davkoplačevalca se proti te-mu pritožujeta in prosita visoki dežel-ni odbor, da ta sklep razveljavi iz zgo-
dovinskih ozirov in ker so nove ulične tablice z napisom Gosposka ulica še skoro popolnoma nove ter bi zopetna izprememba napravljala le nepotrebne stroške. Tudi ima bivši ljubljanski župan Ivan Hribar že "Hribarjev gaj” v Trnovem in to popolnoma zadošča. V lyjubljani, 7. septembra 1910. — Ivan Kregar, Ivan Štefe.”
—	Naš rojak Naval-Pogačnik na dunajski ljudski operi. Ravnatelj Rainer Simons je sklenil z našim rojakom, komornim pevcem Navalom pogodbo za več gostovanj omenjenega umetnika na dunajski ljudski operi. Prvič bo gostoval Naval 11. novembra.
—	Slovenec —• izpraševalni komisar na praški tehniki. Poroča se: Slovenec Ivan Arh, vladni svetnik in ravnatelj cesarskih domen na Češkem, je imenovan za izpitnega komisarja na češki tehniki za II. državni izpit in sicer za poljedelstvo.
—	Nov kapelnik “Slovenske Filharmonije”. Poroča se, da je “Slovenska Filharmonija” pridobila novega kapelnika, izvrstno moč, ki bo vreden naslednik Talichov. G. Edvard Czaja-nek po rodu Čeh, je bil dosedaj prvi kapelnik na Joh. Strausovem gledališču na Dunaju. Kritika je o njem polna hvale. Absolviran konservato-rist je deloval kot gledališki kapelnik v raznih mestih.
—	Poljaki in Slovenci. Slovenski poslanci so prejeli od krakovskega župana uradno zahvalo za udeležitev pri grunwaldskih slavnostih povodom 500 letnice zmage nad Nemci.
—	Smrtna kosa. V Dravljah je umrl splošhoznani gostilničar in posestnik Jurij Kogovšek, po domače pri Kovaču, v 65. letu svoje starosti. — V Kandiji pri Novem mestu je umrl abi-turijent Alojzij Petrič p. d. Drganc.— V Podgori pri Št. Vidu je umrl posestnik in sedlar Alojzij Bitenc, star 76 let. — V Medvodah je umrl zasebnik Lovrenc Kavčič, star 82 let. — Na Opčinah je umrla Marija Ražem, roj Živic. — Umrl je v tržaški bolnici Fr. Aleks, tovarniški mojster na Javorniku. Bil je hud socij, zlasti ob volitvah. Na smrtni postelji je pa prejel sv. zakramente in je spravljen z Bogom umrl.
—	Kaplan A. Schiffrer se ponesrečil. Č. g. Anton Schiffrer, kaplan v Senožečah, se je peljal v nedeljo 3. sept. z bicikljem iz Hrenovic domov v trdi noči. Na klancu se je zaletel v nasproti prihajajoč voz tako nesrečno, da se je poškodoval smrtnonevarno. Prepeljali so ga v deželno bolnico, kjer je bil operiran. V sredo 7. sept. je umrl. Truplo so prepeljali v Šmartno pri Kranju, kjer se je vršil pogreb ob udeležbi 27 duhovnikov. Rojen je bil pokojnik v Šmartnu leta 1883. in bil lani posvečen v mašnika. Poslan je bil za kaplana v Senožeče, kjer je deloval eno leto. Osem dni pred smrtjo je dobil dekret, s katerim je bil premeščen iz Senožeč za prefekta v kn. šk. zavod sv. Stanislava. S kolesom se je peljal v Hrenovice, da se poslovi od tamošnjih duhovnikov, in na po-vratkku zvečer ga je zadela smrtonosna nesreča.
—	Mrtvec v prepadu. Našli so od
19.	junija pogrešanega Alojzija Adler v prepadu v Ivančevem gozdu. Revež je šel na drevo po ptiče, izpodletelo mu je in je padel naravnost v prepad. Iskali so ga povsod.
—	V občinah Černuče. Ježica in deloma Moste (Šmartno, Obrije) pri Ljubljani se griža epidemično razširja.
—	Hladnik je dne 6. sept. nastopil svojo kazen, ker je državno pravdni-štvo umaknilo ničnostno pritožbo. Hladnik si je izbral samoten zapor, vsled česar ne bo sedel celih sedem mesecev.
—	Izpred porote novomeške. Dne
29.	avg. je bil Alojzij Wolf iz Horn-berga radi uboja, ker je zagnal kočarju Maurinu kamen v sence in je ta vsled tega na mestu umrl, obsojen na 3 leta težke ječe. — Dne 30. avg. pa je bila bivša poštarka v Suhoru Chohola obtožbe oproščena.
—	Semanjski sleparji so zopet osleparili posestnika Ivana Nemaniča iz Radoviče. Na sejmu v Novem mestu je prodal nekemu posestniku iz ljubljanske okolice par volov za 850 K. Na potu se mu je pridružil nek neznanec, star 30 let, ki je.nakrat našel listnico, kmalu je prišel njegov tovariš, ki je dejal, da je listnico izgubil in končno sta oba tako premamila Nemaniča, da je Nemanič brez listinice in denarja.
—	V Ljubljani so aretirali in zaprli natakarico Štefanijo Kuk radi tatvine, raznih sleparij, lahkoživosti in drugih prestopkov. Kuk, ki je 21 letno čedno dekle, je služila tudi v Mariboru.
—	Rokovnjači. V višnjegorskem sodnem okraju je začetkom septembra neki predrzen tat izvršil več tatvin, tako pri trgovcu Rojcu pod Ivančo gorico, pri posestniku Skubicu na Oselci in tudi drugod. Tata, ki se je tuintam izdajal za agenta, orožniki pridno zasledujejo. — Tatovi so se začeli zelo pridno oglašati v cerkniški okolici. Kradejo denar, obleko in vsa kovrstne vrednosti. Vpeljale so se že
ponočne straže, pa vendar se tatvine nadaljujejo. Neki ženski je bilo ukradenih okrog 600 K denarja. Isto noč so drugje pokradli obleko in vlomili v Obrezovo grobišče na pokopališču. Tudi v cerkev sv. Janeza so hoteli vlomiti, pa se jim ni posrečilo. Dobili niso tamkaj nič.
— Zadovoljen s kaznijo. 7. septembra popoldne se je moral zagovarjati pred ljubljan. sodiščem Jožef Goltra zaradi javnega nasilstva in razžaljenja straže. Goltra je rojen 7. sušca 1858. Možakar je slabotne postave ter se mu vidi na prvi pogled, da je že veliko presedel po ječah. Do svojega 35. leta je bil pošten, potem pa je šlo ž njim navzdol. Kaznovan je bil že 23krat, večinoma zaradi tatvine, prepovedanega povratka v mesto, zaradi pretenja itd. Vsega skupaj je že presedel po ječah okoli 15 let. Zadnjo svojo kazen, 13 mesecev zaradi tatvine, je presedel v, Gradiški. 2. avgusta je bil prost in po odgonu so ga pripeljali v občino Dolsko, kamor je pristojen. Goltra je vdovec, ima pa dva sina, od katerih je eden pri vojakih. Tega sina pa je 7. avgusta prišel obiskat v vojašnico. Šla sta skupaj v Kramarjevo gostilno na Dolenjski cesti, kjer sta spila nekoliko vrčkov piva. Ko sta se vračala, ju je srečal pri domobranski vojašnici nadstražnik Ažman, ki je Gol tro takoj spoznal ter ga aretoval, ker je imel prepovedan povratek v mesto. Na stražnici se je Goltra seveda jezil. Prost je bil po prestani kazni v Gradiški komaj 6 ur, pa so ga že imeli, ko je prišel obiskat sina. In zažugal je nadstražniku Ažmanu, da ga bo sunil z nožem v trebuh, ako ga bode hotel še kdaj aretovati. Nadstražnik Ažman pa ga je zaradi teh besed ovadil. Ažman je izpovedal pred sodiščem, da je imel vtis, kakor bi hotel Goltra nanj vplivati naj ga v bodoče pusti v miru. Goltra se je sicer izgovarjal pred sodiščem, da je bil pijan. Dejal je, da je spil tisti dan pet vrčkov piva, nekaj žganja in skadil za 15 krajcarjev dra-ma-cigaret. Ni čuda, da je bil ves zmešan, ko 13 mesecev ni nič pil niti kadil. No, izgovor mu ni pomagal. Senat ga je obsodil na sedem mesecev ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem enkrat na mesec. Ko ga je predsednik vprašal, če je zadovoljen s kaznijo, je rekel: “Zadovoljen, samo post in trdo posteljo mi odpustite.” — “Ni mogoče, prepozno.” In Goltra je odšel v svoje prostore.
“Slovenski dom” v Št. liju. Dne 8. septembra se je slovesno otvoril “Slovenski Dom” v Št. liju. Z velikimi žrtvami rodoljubnih Slovencev in Slovenk je tekom enega leta izrastla v sredini slovenskega Št. lija krasna in ponosna stavba. Vsa Slovenija je prispevala k tej stavbi, da dobijo Slovenci v ogroženem Št. liju varno zavetišče in ognjišče za nadaljno obrambno in ljudsko organizatorično delo. Udeležba pri otvoritvi je bila velikanska. Vlak za vlakom je prinašal nove množice ljudstva in voz za vozom. Zbralo se je v Št. liju več tisoč slovenskih gostov, ki sta jih pozdravljala z navdušenimi nagovori župan Thaler in občinski svetovalec Freiham. Slovesni otvoritvi “Doma” je sledila telovadba mnogoštevilnih Orlov in ljudska veselica. Krasno je popeval mešani zbor “Ljubljane”. Mariborsko glavarstvo je poslalo skrbet za varnost in red 80 orožnikov s komisarjem na čelu. Nemci so namreč nameravali napasti Slovence, a skupaj zbobnanih iz Celja, Gradca, Ptuja itd. je bilo samo kacih 150 in ti so se potem skrili pred zbrano slovensko armado v Št. liju. Le tupatam so napadali posamnike, a pri tem so se obnašali nasilno in ne sramno kot prave barabe; mimo nemškega doma gredoče Slovence so naskakovali kakor obcestni tolovaji in jih pretepali. To podivjanost nemških buršev in komijev si bodo Šentiljčani zapomnili. Mnogi, ki so dosedaj še cincali z nemškutarji, so se zgražali s poštenimi Nemci vred nad surovostjo nemčurske fakinaže. Po 8. septembru je slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem še bolj probujeno.
—	“Društveni dom” v Trbovljah. Katoliško - narodna organizacija na Spodnjem Štajerskem je otvorila tretji društveni dom dne 11. sept. v Trbovljah; prvi stoji v Velenju, drugi v Št. liju in tretji v Trbovljah. Udeležencev je bilo do 2000, med njimi 100 Orlov iz Štajerskega in Kranjskega.
—	Kozje. Imeli smo občinske volitve za tržko občino. Zmagala je na celi črti od merodajnih faktorjev dogovorjena lista vrlih slovenskih narodnjakov.
—	Prvi sneg. Po tirolskih, solno-graških, gornještajerskih in gornje-avstrijskih gorah je zapadel dne 2. septembra novi sneg. Vreme je postalo povsod precej hladno.
—	Smrtna kosa. Umrl je dne 13. sept. č. gospod knezoškofijski duhovni svetovalec in umirovljeni župnik v v Polju Martin Kragel. Ranjki je bil rojen leta 1826 v Sevnici, posvečen v mašnika 1, 1853, ter je služboval kot kaplan na Laškem, v Kalobju, v Tinjah, pri Sv. Martinu na Pohorju, v Slivnici pri Mariboru, v Pišecah in naposled kot župnik v Polju. Župnik je bil od leta 1874, v pokoj je šel leta 1904. ter je bival v Polju. — V graški bolnišnici usmiljenih bratov je umrl 26 letni posestnik in absolvent zadružne šole v Darmstadtu Franjo Kopriva,
doma iz Arjevasi pri Petrovčah, neumorno delaven na polju slovenske mladinske organizacije. — V Kaniži pri Pesnici je umrl veleposestnik Janez Supanič, star 78 let, vzoren gospodar.
— Samoumori. Utopil se je v Muri pri Radgoni gostilničar Špranger. Pi-jančeval je veliko in sedaj si je vzel na ta način sam življenje. Čudno je, da se je sedaj že drugi mož gospe Spran-ger sam utopil. —- V Materiji v Istri se je ustrelil praporščak 87. pešpolka Maks Toplak. Že dalje časa je bil melanholičen in je izražal željo po smrti. Ustrelil se je z vojaško puško v srce. Bil je sin ptujskega davkarja g. Toplaka. — V celjski vojašnici 87. pešpolka se je ustrelil dne 12. septembra 251etni računski podčastnik Franc Hebar iz Trgoviča v ptujskem okraju. Bil je takoj mrtev. Kakor poroča “Narodni Dnevnik”, je bil Hebar v zvezi z nerednostmi pri polkovni blagajni, ter se je bržčas radi tega ustrelil. — V domobranski vojašnici v Gradcu se je vstrelil četovodja Franc Krenn. Vzrok samoumora je bil strah pred kaznijo, ki so mu jo naložili radi malenkosti. Kedaj se bodo neki navadili gotovi častniki občevati z moštvom kakor z ljudmi? S krutim postopanjem se pač ne vzgaja patriotizma.
z višarskega hriba zadonela mogočna slovenska pesem.

—	Krški knezoškof dr. Kahn nevarno bolan. Listi poročajo, da ni upanja, da bi krški vladika dr. Kahn o-zdravel. Zategadelj se sedaj pričakuje imenovanje njegovega naslednika.
—	Tvrdka Kavser & Palese — v konkurzu. Dež. sodišče v Celovcu je dne 10. septembra otvorilo konkurz nad tvrdko Kayser & Palese, Anto-nius-pivovarno in Antonius-hotelom v Trgu.
—	Mož in žena ponesrečila na Velikem Zvonarju. Na Velikem Zvonarju sta se ubila dr. Schroedl iz Dunajskega Novega Mesta in njegova žena. Šla sta na goro brez vodnika.
—	Sv. Višarje. Okrog 380 mož in mladeničev iz Štajerske in Slovenske Koroške je pripeljal dne 27. avgusta poseben vlak v Žabnice, od koder so po strmi poti romali na Sv. Višarje. Prvokrat je privedla koroška S. K. S. Z. toliko članov svoje organizacije na to staroslovensko božjo pot. Navzoč je bil tudi ljubljanski knezoškof, ki je v navdušenih besedah pozdravil zbrane Slovence. Po slovesnih cerkvenih opravilih se je vršilo pod milim nebom zborovanje, kjer je prevzel zopet besedo ljubljanski vladika. Govorila sta še č. g. dr. Lambert Ehrlich in župnik Rozman. Prevzvišeni škof je nato podelil zbranim svoj višjepastir-ski blagoslov. Iz slovenskih grl pa je
—	Vinska letina v Istri bo letos precej slaba. Vendar pa imajo vinorejci še obilo starega vina. Cena vinu je zelo poskočila.
—	Strašna povodenj v Pulju. Škoda, ki jo je povzročila dne 10. sept. povodenj v Pulju, kjer se je utrgal oblak, znaša krog pol milijona kron. V nekaterih hišah je stala voda še tretji dan. Usodnega dne je deževalo od 5. ure popoldne neprenehoma do pol 9. ure zvečer. Lilo je kakor iz škafa. Kmalu so bile vse mestne ulice pod vodo. V kratkem času je bil ves promet ustavljen.
—	Drugo hrvaško šolo otvorijo v Pulju v hiši “Istrske posojilnice” tik za “Narodnim domom”.
—	Nemiri v Trstu. Dne 4. septembra je napravila hrvatska delavska organizacija s parnikom izlet v Trst. Sprejeli so jih tržaški Slovenci. Izletniki so se podali na to v Narodni dom. Ita-ljani so že nekaj dni pripravljali napad na Slovence, a nastop policije jim je to zabranil. Italijanska druhal je pobila šipe pri 3 slovanskih bankah in razbijala po kavarni “Minerva”. Prišlo je do hudih spopadov med Slovenci in Italijani. Aretiranih je bilo 30 Italijanov.
—	V znamenju kulture! Tržaški “Edinosti” piše neki tržaški Slovenec: V nedeljo 4. sept. sem šel jaz s svojo sestro in neko njeno prijateljico — F'urlanko, ki ne razume niti besedice slovenski — ki je nosila na rokah 14-mesečno dete, mimo kavarne “Chioz-za”, kjer je skočilo na to ubogo ženo kakih 30 Italijanov edino zato, ker je imela belomodro obleko, češ, da je to —slovenska trikolora in da nosi to obleko v demonstrativen namen. Vstavili so ubogo ženo in jo vprašali, kje je kupila to obleko otroku. Ona je odgovorila, da v Korminu in da ona ne ve, če to žali italijanstvo. Zato prosi naj jej to odpuste. Ali vse to ni nič pomagalo! Junaki kulture so strgali otroku obleko, a njo pretepli do krvi!! Ko je bežala, je priletel od zadaj kakih 30 let star gosposki oblečen čloyek, ki je vdaril otroka s palico po roki!
—	Laške in slovenske paralelke na državni gimnaziji v Gorici. Dr. Ve-nier je povedal v seji mestnega sveta goriškega, da mu je rekel naučni minister, da zajedno z laškimi paralelkami bi se ustanovile na goriški c. kr. državni gimnaziji tudi slovenske paralelke. In sicer že z bližnjim šolskim letom.
—	Prepovedana slavnost v Gorici. Vlada je prepovedala slovensko kole-
sarsko slavnost, ki bi se imela vršiti v nedeljo 11. sept. v Gorici. Italijani pa so vkljub temu nameravali inscenirati napade in poboje Slovencev. Ker so se pa tudi Slovenci iz mesta in okolice na to primerno pripravili, so laški junaki lepo tičali doma, in celi dan je vladal v Gorici lep mir.
—	Mažari kupujejo hrvaško zemljo. Peštanska Ogrska banka je za 4 milijone kron kupila posestvo Moslavina v Zagorju. 8400 oral gozda je banka za 2,700,000 K takoj prodala naprej» na ostalem zemljišču naseli Mažare.
—	50 letnica hrvaškega gledališča.
24.	novembra letos bo 50 let, odkar ima Zagreb svoje stalno hrvaško gledališče. Preje se je menjavaje igrala nemško in hrvaško.
—	Ribarstvo v Bosni in Hercegovini. Deželno-erarični zavod za ribarstvo na Vrelu Bosne je letos razposlal za razne reke in potoke blizu pol milijona postrvi in zlatic.
—	Orožnik — morilec. Iz Zadra,
poročajo:	V Imotski je orožnik Tiš-
ma srečal več lovcev, ki jih je ustavil da mu pokažejo orožne liste. Dasi so imeli vsi lovci orožne liste, vendar je enemu izmed njih vzel puško in jo vrgel ob tla, da se je zlomila. Lovec je ostal miren in se je napotil k orožniški vojašnici. Orožnik je hitel za njim, ga došel pred vojašnico ter mu zabodel bajonet v trebuh. Lovec je bil na mestu mrtev. Orožnika so prijeli.
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Citizens’ National Bant
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieto.

Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
M denarje v staro domovino K
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
it
it
it
it
Vt
it
ii
it
it
New York, N. Y., \\
g 82 Cortlandt St.,
ali na njeno podružnico
6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Oi
račun ter je obrestuje po čistili	' M12 /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
Amerikanski Si/d venec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenslJ-katoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SIOVENSKO-AM. TISKOM DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. W. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
razum ne more spoznati; poznati jo le moremo, če nam jo pokaže Bog sam. Pravtako ne moremo iz svojih moči doseči tega cilja, ampak samo s pomočjo božjih milosti. Potemtakem umstvena vera za nas ne zadošča.
Popolnoma jasno mora to postati vsakemu, ki se spozna za grešnika; in vest obdolžuje vsakega kot grešnika. Sedaj se vpraša, pod katerimi pogoji nam hoče Bog odpustiti naše grehe, nam oprostiti in nam nebesa spet odpreti? To spoznati nam je nemogoče samim razumom, temuč samo po božjem razodetju, katero nam sporoča prava cerkev Kristusova. Nič nam ne bi pomagalo, spoznati Boga iz stvarstva in iz razuma, ako ne bi po veri spoznali svojega Odrešenika in vseh sredstev milosti, s katerimi se lahko osvobodimo greha ter postanemo deležni božjega prijateljstva na zemlji in večne blaženosti v nebesih.
Iz vsega tega je razvidno, da si ne more nihče ustvariti zadostne ver& s svojim samim razumom. Vera mora biti od Boga razodeta in od cerkve nam sporočena, tako da jo lahko vsi, mladi in stari, učeni in neučeni, z gotovostjo spoznajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891. •
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in Ame rica. The Official Organ of the
G.	C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the iLOVENIC-AMERICAN PTG.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
CO.
Advertising rates sent on application.
Prva
in edina slovenska unijska tiskarna.
	CERKVENI		KOLEDAR.
2.	avg.	Nedelja	Leodegar, škof.
3.	<<	Pondeljek Kandid, muč.	
4.	(«	Torek	Frančišek Seraf.
5.	tl	Sreda	Placid in tovariši
6.	tl	Četrtek	Bruno, spozn.
7.	ll	Petek	Justina dev.
8.	tl	Sobota	Brigita, vdova.
UMSTVENA VERA.
PRAVA ZMERNOST IN PRAVA SREDSTVA ZA NJENO POSPEŠEVANJE.
Prevzetni ljudje so vedno, zlasti ob časih verske zmede, naklonjeni, da si sami ustvarjajo svojo vero. S tem pa nehava vsaka vera. Kajti, kar ume-mo in pojmimo, tega nam ni več treba verjeti, ker nam je že znano.
Toda vprašanje ni. ali so nekateri ljudje sposobni, sami si ustvariti svojo vero, temuč ali so vsi sposobni za to? To pa moramo zanikati. Kajti največ ljudi nima za to niti veselja, niti časa niti sposobnosti, da bi samo s svojim razumom, svojim raziskovanjem in premišljevanjem našli one vzvišene resnice, n. pr.: da je Bog. da je človeška duša neumrjoča, da Bog dobro plačuje, hudo kaznuje. Brez vere na božje razodetje bi morala torej večina ljudi ali živeti v največji nevednosti glede najpotrebnejših resnic, ali slepo verjeti prvemu najboljšemu človeku, ki se razglaša za njihovega učitelja. Ljudje pričakujejo, da se jim vera sporoča ustmeno in po resnici.
Ampak tudi tisti nekateri ljudje, ki imajo dovolj časa, duha, učenosti in gorečnosti, da se popolnoma posvečajo preiskavi božje resnice, prihajajo samo po dolgem prizadevanju, morda šele v pozni starosti, in tudi potem samo zelo nepopolnonta z mnogimi zmotami in dvomi vmes, do spoznanja onih resnic, ki jih vendar mora človek jasno in gotovo poznati v slednji dobi svo jega življenji, posebno tudi v mladosti. Tako spoznavo jim more dati sa mo ustno sporočilo, ker zapade sebi prepuščeni razum boljalimanj v zmoto in dvom.
Bog zato človeka, ko ga je ustvaril, ni prepustil samemu sebi, temuč ga je sam poučeval, razsvetljeval in vodil s svojim razodetjem in svojo milostjo k cilju večne blaženosti, za katero ga je namenil. In to razodetje Je cerkev stare in nove zaveze ustmeno sporočala bodočim zarodom.
To potrjuje zgodovina in izkušnja vseh časov in narodov. Tisti narodi, ki božjega razodetja stare in nove zaveze niso imeli in verjeli, so zapadli v najgnusnejše malikovanje. Tudi ni bil še nikdar noben narod osvobojen iz najžalostnejših zmot s samim razumom ali s človeško vedo in prosveto, temuč samo z oznanjevanjem sv. evangelija in z vero vanj; Celo najmodrej-ši med pogani, ki so z vso močjo svojega razuma iskali resnice, so ostali, kar se tiče vere in nravstvenega nauka, V veliki nevednosti. Mnogo važnejši vzrok pa, zakaj sama umstvena vera za nas ne zadošča, je, ker smo 'določeni za mnogo vzvišenejši cilj, nego ga moremo s svojim razumom spoznati in s svojimi naravnimi močmi doseči. Določeni smo namreč, Boga imeti v nebesih. Poti tjakaj pa sam
O konvenciji, ki jo je imela nedavno v Bostonu “Catholic Total Abstinence Union”, pravi neki tamošnji časopis, da je bila to resnična temperenčna kon vencija, ki je veljala samo stvari in ne političnim svrham, in ki se je držala pametnih mej. Zahtevala ni, da se ima občinam vsiliti breme neizvednih zakonov, vsled katerih se nezmernost tembolj prikriva in se ji v resnici daje temveč potuhe. Če možje radovoljno sklenejo, zdrževati se opojnih pijač, potem bomo imeli temperenco. Nasilne omejitve in tudi prisilne prepovedi ne služijo stvari resnične zmernosti, temuč takorekoč izzivajo k nasprotju.
Tako se ni vedno govorilo na zborovanjih te organizacije. Če je bilo topot drugače in bolje, je bržkone bistveno doprinesla navzočnost papeškega delegata, Monsignora Falconio, a nič manj ne tudi propoved preč. nad-kofa bostonskega, Monsignora William H. O. O’Connella, ki jo je imel pri otvoritvi konvencije. Nadškof je govoril v svoji propovedi o gorenjem predmetu in je pri tem po pravici ob1 sojal nastopanje tistih skrajnežev, ki so tudi proti zmernemu uživanju alkoholnih pijač za vsakega ter hočejo v svoji gorečnosti izliti otroka s kopeljo. Svaril je resno pred tako škodljivo pregorečnostjo, kakor jo kažejo mnogi temperenčni fanatiki. Za zmernost vnetih delavcev ni mogoče dovolj svariti pred to napako. Edino sredstvo za iztrebljanje pijanosti in pospeševanje prave zmernosti je krepčanje volje s krščanskimi nauki in sv. zakramenti. Nesrečne žrtve nezmernosti treba o-sebno poiskati, jih osrčevati ter vesti k duhovniku in zakramentom. Obljuba zdržnosti (pledge) je dobra, a sama ni izdatna.
To je bila spet enkrat pametna, pristno katoliška propoved o zmernosti. S to se ujemamo od srca tudi mi. Take nazore in prizadeve naj bi pospeševal tudi vsak Slovenec. Kajti tajiti ne moremo, da se tudi v našem taboru časih pije preveč nad žejo in da časih trpita pri tem tudi družina in vera.
O tej priliki še omenjamo, da se je slavni ruski pisatelj in modrijan Tolstoj predkratkim izrazil glede popolne prohibicije takole: ‘‘Čemu naj obstaja prepoved za prodajo alkoholnih pijač? Zakaj n ebi smel jaz imeti pravice, da pijem, kar hočem, če pijem zmerno in ne čez mero? Če se jedili' osebi zameri pijača, zakaj bi se ji moral zaradi te osebe ogibati tudi jaz? Zdi se mi, da ste jo Američani popolnoma zavozili.” Glede amerikanske navade “tri-tanja” pa se je Tolstoj samo čudil, češ, to je tudi nekako nasilje, ki pospešuje nezmernost.
rami. Brezpogojno zanesljive pa seveda tudi te številke niso.
Med najvišjim in najnižjim številom — šolskim štetjem in preračunjenji mestnega statistika — je razlika za 472,835, torej za skoro četrtino skupnega prebivalstva. Ta razlika je tako ogromna, da dvomljivcem lahko odvzame vse zaupanje do štetev in cenitev prebivalstva naših velikih mest.
BLAGOSLOV PRISELJEVANJA.
Po uradu za ljudsko štetje dognano dejstvo, da je narastek prebivalstva te dežele pripisati po dveh tretjinah priseljevanju in da imajo na preostali tretjini, pomnožitvi po prebitku rojstev čez smrtne slučaje, pravtako znaten delež priseljenci, je dalo misliti tudi tistim ameriškim časopisom, ki vob-če niso prijazni priseljevanju. “Priseljenci,” tako se oglaša eden izmed teh časopisov, "nam grade naše želežnice, naše deželne ceste, naše podzemske železnice, nam kopljejo naše predore, spravljajo na dan premog in kovine iz rudnikov, sekajo drevje po gozdih, obdelujejo naše farme, in njihove žene in dekleta so, ki opravljajo v celi de želi domače delo. V vsem, kar je neprijetnega delovanja, v trdem, žulja-vem delu smo odvisni od priseljevanja. In to ne ostane vedno tako. Kaj pa naj storimo, ko naval priseljevanja usahne? Amerikanski starši se trudijo, po odgoji povzdigniti svoje otroke čez grobo vrsto dela. Število priseljencev se zmanjša, in delo se podraži. Kaj se naj zgodi, ko bo nedostajalo težakov?” V teh stavkih tiči dragoceno priznanje: priznanje nam-reč, da bi bilo brez priseljevanja za blagostanje dežele in za razvoj njenih prirodnih zakladov danes slabo skrb-Ijeno. Priseljevanje je napravilo iz Združenih Držav to, kar so, in čim manj ovir se stavi navalu priseljevanja, tem bolje bode za deželo.
NARODNOSTNO VPRAŠANJE V ŠVICI.
Med 800,000 prebivalci na Jamajki jih je 100,000, ki žive ob povprečnem dohodku okoli 12c na dan.
Po neki zanesljivi statistiki je na celem svetu 9,600,000 telefonov, in njihove črte imajo skupno dolgost okoli
12,500,000	milj.
Nove stokronske bankovce bode av-stro-ogrska banka zopet pobrala nazaj, ker je v ogrskem besedilu tiskovna pomota.
Častniške sluge bodo v Avstriji odpravili, zato pa dobe častniki višjo pristojbino za sluge, da morejo plačati civilnega služabnika.
Nove vrste topove bodo v najkrajšem času vpeljali v avstrijsko vojsko. Top bo 50 centimeterska havbica ter se bo lahko prenašal v posameznih kosih.
ŠTEVILO PREBIVALSTVA CHICAŠKEGA.
Koliko prebivalcev ima Chicago?
Kdor bi to vedel!
Šolsko štetje daje mestu 2,100,000 prebivalcev.
Stric Samovi števci ljudstva so bili prav majceno radodarnejši; njihovo število se glasi: 2,185,283.
Izdajatelji nadpisnega ali naslovnega kažipota (directory) cenijo prebivalstvo na 2,367,500 glav.
Mestni statistik Eastman je dospel konečno na temelju skrbnega preraču-njenja do prepričanja, da stanuje v chicaškem obmestju 2,572,835 ljudi.
Tako, prijazni čitatelj, sedaj pa izbiraj med temi četverimi števili a tem mirneje lahko izbereš, ker ima jedno pravtoliko pravico do zanesljivosti, kakor drugo.
Ako bi Stric Samovi števci izvršili svojo nalogo s potrebno vestnostjo in zvedenostjo, bi moralo zavezno štetje prebivalstva nuditi kajpada natančno število. Pa to se žal ni zgodilo, kakor znano. Vodstvo je bilo še dokaj dobro, a števcem je nedostajalo izkušnje in zanimanja.
Šolsko štetje se opira na precej samovoljno cenitev, in izdajatelji adres-nika kar množe število imen s trojko.
Mestni statistik vrši svoje delo prav temeljito. K številom zadnjega leta prišteva rojstva, odšteva smrtne slučaje ter primerno dostavlja do- in odhod kakor i priselitev. Izkušnja uči, da se tako pridobljene številke precej natanko ujemajo z resničnimi razme-
V letošnji junijevi številki revije “Preussische Jahrbuecher ’ -objavlja Eduard Blocher daljši članek o narodnostnem vprašanju v Švici. O slednjem baje dosedaj ne more biti govora, pač pa je bilo isto aktualno in morda še stopi ono enkrat v ospredje. Pri današnjih razmerah vživajo vse tri glavne narodnosti — nemška, francoska in laška — popolno enakopravnost in vse tri narodnosti imajo svojo autonomijo. Izmed 22 švicarskih kantonov je 16 jednojezičnih, izmed slednjih spet 12 popolnoma nemških, 3 francoski in jeden laški kanton. Narodnostni spori so v kulturno-političnih zadevah čisto izključeni, kajti cerkvene in šolske zadeve spadajo v delokrog posameznih kantonov. Samo v 4 nemških kantonih bi mogli vznikniti narodnostni boji. Ta boj pa onemogo-čujejo zakoni, ki predpisujejo strogo in jasno jezikovno jednakopravnost. Narodnostni premir pospešuje v Švici tudi okoliščina, da ne obstajajo med tamošnjimi narodi verska, politična in socijalna nasprotstva in da je teritori-j jalna razdelitev po narodih precej podrobno izvedena. Kulturno in socijalno stališče med Nemci in Francozi se lahko paralelizira. Protestantske Francoze veže s protestantskimi Nemci duševna vez vere. Politično moč imajo v Švici dandanašnji nemški in francoski liberalci v rokah, katoliška stranka ima privržence svoje med Lahi, Nemci in Francozi, protestantska konzervativna stranka pa ima največjo oporo v Francozih. Lahi stoje v socijalnem in kulturnem oziru malo nižje kot njihovi sodržavljani Nemci in Francozi; tudi je narodna samozavest pri Lahih mnogo izrazitejša od švicarskega pa-trijotizma, ki se pri Nemcih in Francozih krije s pojmom narodnostnim. Ni si potreba misliti, da traja ona idejalna harmonija med narodi že od nekdaj! Narodnostne spore si je uredila Švica v 1. 1797—1803. za časa ko so se francoski kantoni pod vplivom in s pomočjo francoske revolucije osvobodili nadvlade švicarskih nemških kantonov. Ta nadvlada je stopala posebno v ari-stokratični upravi nemških kantonov na dan, uprava ki je bila pri nemških in francoskih kantonih jednaka, samo, da so jo švicarski Francozi povrh občutili kot narodno sramoto. Radi tega je poklical Laharpe z Waadta francosko vojsko proti Bernu in Freibur-gu. — Bode li narodnostno premirje v Švici trajalo vedno? Blocher se izraža v "Preussische Jahrbuecher” precej skeptično. On se boji za bodočnost. Nemci da baje nečejo narodnostnega boja. kajti sovraštvo do nemške države je pri švicarskih Nemcih še vedno živo. Francozi da si žele ožjih vezij z republiko, vedno več da se piše pri njih o “pangermanizmu” in nemški vladohlepnosti. Francoz vidi v vsakem Nemcu tujega uzurpatorja. “Vse sovraštvo tostran Vogez naperjeno proti nam je za nas — pangermanizem”, tako se glasi francosko švicarska definicija pangermanizma. Ne slišijo se več redko besede, da sc naj švicarska zemlja ob laškem Tičinu odcepi od Švice m priklopi združeni Italiji. Narodnostni separatizem krepi stremljenje po ustanovitvi lastne države ali priklopitvi k tuji bratski državi, stremljenju, kateremu se lahko samo potom močne samouprave pride v okom.
N. D. po “Času”.
Skoro 400 avtomobilov je v rabi v Manili na Filipinih.
Tona ledu ohladi kacih 28,000 funtov vode za eno stopnjo.
Avstrijski cesaržje pomilostil bivšega ogrskega poslanca Hencza, ki je svoj čas v dvoboju usmrtil grofa Kegle-
vicha m je bil zato obsojen na 1 leto zapora. Hencz je odsedel šele tri tedne.
Londonske šole imajo 583,255 šolskih sedežev, newyorske 689,959; v nobenem slučaju niso vsi zasedeni. London ima 5,038 učiteljev in 12,431 učiteljic, a New York 2,740 učiteljev in 15,651 učiteljic.
Nemški prestolonaslednik in draginja mesa v Avstriji. Vsenemško dija-štvo je imelo na Dunaju svoje zborovanje, na katerem je sklepalo o— draginji mesa. Poslalo pa je tozadevni protest — nemškemu prestolonasledniku!
% MALE
? ESä&ciiliöV-

Bolnišnica za ribe. Po velikih modernih mestih imajo že razne bolnišnice za pse, mačke in druge domače živali. Zdaj so v newyorškem akvariju napravili tudi bolnišnico za ribe. Zdravile se bodo seveda samo najbolj plemenite ribe.
Ženska — ministrski svetnik na Španskem. Na Španskem so poklicali v ministrsko službo grofico Emilijo Pardo Bazen, ki si je pridobila za po-vzdigo socialnega stanja izredno velike zasluge.
Lovska razstava na Dunaju. Listi poročajo, da bo imela mednarodna lovska razstava, za katero se je izdalo šest milijonov kron, velik deficit. Povzročile so ga po mnenju listov neugodne vremenske razmere, radi katerih je bil obisk veliko manjši, kakor se je pričakovalo.
Vseslovanski železničarski shod. Dne 11. septembra se je vršil v Pragi shod vseslovanske lige železničarjev. Udeležencev je bilo iz vseh slovanskih krajev okrog 5000. Zborovalci so odposlali na ministrskega predsednika in železniškega ministra resolucijo, v kateri se najodločneje protestira proti zapostavljanju slovanskih jezikov na avstrijskih železnicah.
Turški princ na dunajski terezijanski gimnaziji. Dne 10. t. m. je prišel turški princ, 131etni Omer Faruk na Dunaj, da bo na tamošnji terezijanski gimnaziji absolviral srednješolske študije. To je prvi slučaj, odkar obstoji turški sultanat, da gre član vladarske hiše, ki ima pravico do krone, v tujino študirat. To jasno priča, kako velike izpremembe so se zvršile v Turčiji.
Žganjepitje med Nemci in Slovani Nemški listi priobčujejo statistične podatke, koliko se povžije alkohola med Nemci in Slovani. Ti podatki kažejo, da zavžijejo splošno Nemci več žganja, kakor Slovani, vzlasti zadnja leta je zavživanje žganja med Poljaki, po sebno pa med Čehi in Jugoslovani znatno padlo, temu nasprotno pa se je med Nemci silno povečalo. Nemški listi naglašajo, da tiči v tem dejstvu velika nevarnost za Nemce, češ, da so Nemci mogli dosedaj Slovane z vspe hom germanizirati samo radi tega, ker niso imeli Slovani v sebi dovolj od porne sile ravno radi prevelikega uživanja alkohola. Sedaj pa se položaj menjava.
POZOR!
Kdor je 1. 1908 kupil kako srečko (ticket) za cerkveno loto, ležečo na West Allis pri Milwaukee, blagovoli naj podpisanemu do 15. oktobra t. 1. naznaniti serijo in številko srečke in osebo kateri je dal ali poslal denar za njo. Če imetelj kake srečke, kupljene 1. 1908. tega ne stori, izgubi pravico do lote. Onim pa, ki so kupili srečke 1. 1909 in 1. 1910, naznaniti tega ni treba, ker so natančno vpisani jih na slovi. Srečkanje se bo vršilo zvečer
22.	oktobra t. 1. v South Side Turner Hall, 471 National Ave. v Milwaukee Če pri srečkanju 22. okt. ne bo priso-*-ten imetelj izžrebane srečke, naznanje na bo izžrebana številka tri mesece v v Milwaukee. Ako bi imetelj izžrebane srečke ne bival v Ameriki, ampak je odšel v Evropo, naznanjena bo izžrebana srečka v časopisih in srečni lastnik izžrebane srečke naj v registriranem pismu odpošlje izžrebani tiket na podpisanega vsaj do 25. decembra t. 1. in naznani osebo, kateri je platil srečko. Če ne stori tega do 25. dec. t. 1. lota ostane cerkvi. Kdorkoli pa dobi loto, dolžan bo povrniti stroške za vse tega tičoče se oglase v časopisih. Dobrodošli k veselici in srečkanju!
Fr. Janežič, 6011 Greenfield Ave., West Allis, Wisconsin.
NAPRODAJ POHIŠTVO ZA DVE spalnici, peč za premog in ena za plin, ter peč za gretje, fin klavir — po nizki ceni. 203 £ora St., Joliet. Chi. tel. 1813 J.	It
NAPRODAJ HIŠA S 7 SOBAMI. Mora se odstraniti iz lote v kratkem času. M. E. Williams, 207 Herkimer St., Joliet, 111. Chi. tel 1836 R.
NAPRODAJ LEPA HIŠA S 5 SO-bami poceni. 714 S. Eastern Ave., Joliet.	It
NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t.
1.,	vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti ha farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet.
NAPRODAJ LEPA MESNICA V Jolietu na jako finem kraju za trgovino vsake vrste. Več se poizve v uprav. Amerik. Slovenca, Joliet, 111.
NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu.
NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111.
NAPRODAJ DOBRA HIŠA S 5 SO-bami, plinom, vodnjakom in strešno vodo, dobra ograja in drugo potrebno. Proda se poceni. John Koenig, 1115 N. Center St., Joliet, 111.
NAPRODAJ SALUN BLIZU KO-lodvora na dobrem prostoru z veliko dvorano ter zraven tudi stanovanje s 6 velikimi sobami. Salun se dobi
po jako nizki ceni. Sedaj je tukaj dovolj dela. Dela se po vseh tovar-neh in v premogokopih, a delavcev pomanjkuje. Prodam, ker nisem pri zdravju. Prodam tudi 2 hiši po najnižji ceni z zemljiščem. Pojasnila se dobijo pri lastniku: J. Šebot, 1153 —1st St., La Salle, 111.
NAPRODAJ MESARIJA IN PO-slopje s stanovanjem na istem zemljišču, dva poslopja. Vprašaj Mrs. Mueller, 713 N. Broadway, Joliet,
111.	V sredi slovenske naselbine na “hribu”.	42-3-45
ORGANIST, VEŠČ UPRAVLJA-nja pevskih in tamb. zborov, Slovenec, če mogoče neoženjen. St. Ant. Croation Church, Grand Ave. & Alpine St., Los Angeles, Cal.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastop-nike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
General Agents
2 Washington St,	New York.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska g »stilna mesarija in grocerija.
strežba točna, blago najbolje, a cene 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Pri meni dobite vse kar želite. Po-najnižje.
tfT	in več stalnega dnevnega
- J dobička jamčimo našim a-mr	gentom z importiranimi av-
strijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti. A. S. Silberman,
352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn.
Ant. Kirinčič
Oor. Columbia in Chicago St»,
Točim izvrstno pivo, katero izd*, uje slavnoznana Joliet Citizen» Br*. *ery Rojakom sc toplo priporoča»
‘.VW.WAY.WVAW/AWAS
Oscar J. Stephen
Sobe 201 ln 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAV]> 1 NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavai uje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko ¿i.oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali. iornijsko vino, dobro žganje ia tržiš» tajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki presno^
TELEFON 7612.
ex» N. Broadway...JOLIET, ILT
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdit* h meni, da vam postrežem a finimi pijačami.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
RABITE
THUNDERBOLT MOKO
Boljše ni na svetu. Prodajajo jo sledeče tvrdke v Jolietu: JOHN in ANTON PASDERTZ, SUGEL & MALESICH,
STUKEL BROS.,
GEORGE STONICH,
GEORGE LOPARTZ ,
JOHN HRIVNAK.	11-11
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naša pekarija slaščic posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet lila.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
Jotin Stefanie
•a voglu Scott in Ohio cest Joliet IH
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sv*že pivo, ia-vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče amodke.
Northwestern Phone 34S. JOLIET.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street JOLIET, ILL.
******
K. S. K.
******
******
JEDNOTA
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
J. podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II. podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec,9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
PROŠNJA ZA VSPREJEM.
Novoustanovljeno društvo Marije Vnebovzete, Imperial, Pa., prosi za vspre-jem v Jednoto. Imena članov so: Josip Rudolf, hrane Zaviršek, Tomaž Faroni, Ivan Peršin, Jernej Špik, Ivan Vidrih, Josip Sladič, Ivan Osredkar, Ivan Pustovrh, Anton Bizjak, Josip Zupanc, Alojzij Tolar.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 16794 Anton Šeme, roj 1883, za\. za $1000, 3. razred, 16795 Anton Majerič, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 18. sept. 1910.	Dr. št. 86 člaiiov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 16796 Jernej Hrovat, roj 1870, zav. za $1000, 6. razred, spr. 11. sept. 1910.	Dr. št. 241 članov.
K društvu sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 16797 Matija Štefane, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 26. sept. 1910.	Dr. št. 164 članov.
K društvu sv. Jan. Krstnika 20, Ironwood, Mich., 16798 Ivan Šegina, roj 1885, zav. za $1000, 2. razred, spr. 23. sept. 1910.	Dr. št. 49 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 16799 Jos. Pucel, roj 1883, zav. za za $1000, 3. razred; 16800 Marka Majerle, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred; spr. 17. sept. 1910.	Dr. št. 126 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 16801 Ivan Podpečan, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. sept. 1910.	Dr. št. 122 članov.
K društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 16802 Josip Ostronič, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. sept. 1910. Dr. št. 188 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 16803 Jožef Krische, roj 1887, zav. za $500, 2. razred, spr. 10. sept. 1910; 16804 Ivan Verderber, roj 1882, zav. za $500, 3. razred, spr. 14. sept. 1910; 16805 Josip Krisch, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 10. sept. 1910.	Dr. št. 137 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 16806 Mihael Piščetek, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 18. sept. 1910. Dr. št. 58 članov.
K društvu sv. Janeza Evang'. 65, Milwaukee, Wis., 16807 Anton Bašelj, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 26. sept. 1910. Dr. št. 108 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 16808 Imbro Lučič, roj 1877, zav. za $500, 4 .razred, spr. 18. sept. 1910.	Dr. št. 74 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 16809 Franc Matuša, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 16810 Simon Mamula, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred; 16811 Martin Beljak, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred; 16812 Peter Mamula, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 24. sept. 1910.
Dr. št. 114 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 16813 Ignac Rom, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. sept. 1910.	Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 16814 Martin Vukšinič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 26. sept. 1910.	Dr. št. 22 članov.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 16815 Andrej Silski, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 25. sept. 1910.	Dr. št. 18 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 16816 Anton Cunja, roj 1889, zav. za $500, 2. razred; 16817 Ivan Zakrajšek, roj 1887, zav. za $500,
2.	razred; 16818 Anton Ferluga, roj 1884, zav. za $500, 3. razred; 16819 Anton Štimac, roj 1866, zav. za $500, 6. razred, spr. 4. sept. 1910.
Dr. št. 66 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 5255 Lovrenc Samotorčan, 20. sept. 1910. I. dr. št. 177 čl.
II. dr. št. 202 člana.
Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 11877 Matija Starašinič, 24. sept. 1910. I. dr. št. 175 članov.
II. dr. št. 22 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 15814 Josip Kambič, 14. sept. 1910.	I. dr. št. 85 članov.
II. dr. št. 304 člane.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9384 Janez Kastelic, 14. sept. 1910. I. dr. št. 73 članov.
II. dr. št. 305 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 15626 Anton Goršič, 11908 Anton Borove, 10895 Franc Mohar, 3111 Ivan Žlindra, 19. sept. 1910.
Dr. št. 122 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 10855 Anton Zagoričnik, 11. sept. 1910.	Dr. št. 51 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 12802 Tomaž Karkat, 19. sept. 1910.	Dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 10232 Franc Pajnič, 20. sept. 1910.
Dr. št. 64 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 13357 Ivan Štravs, 10455 Matija Kalčevič, 20. sept. 1910.	Dr. št. 187 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 15452 Ivan Fink, 19. avg. 1910.
Dr. št. 121 članov.
Od društva sv. Jožefa 57,hBrooklyn, N. Y., 16031 Jurij Bižal, 15778 Anton Maurovič, 21. sept. 1910.	Dr. št. 134 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4494 Franc Mlinar, 24. sept. 1910.
Dr. št. 86 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 16295 Josip Kužnik, 22. sept.
Dr. št. 165 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 16358 Vladimir Pintar, 15550 Rade Varda, 15551 Mile Simunič, 19. sept. 1910. Dr. št. 110 čl.
Od društva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 15449 Franc Zidar, 12. sept. 1910.	Dr. št. 89 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 15075 Karol Sudja, 15197 Jurij Stimens, 6. sept. 1910.	Dr. št. 62 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 13570 Peter Pretnar, 27. sept. 1910.
Dr. št. 74 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 4433 Jos. Ausec, 3773 Jakob Henigs-man, 10700 Alojzij Kljun, 15. avg. 1910.	Dr. št. 302 člana.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 10493 Anton Palčič, 11466 Franc Janskovič, 26. sept. 1910.	Dr. št. 320 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 10299 Ivan Rogelj, 25. sept. 1910.	Dr. št. 136 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15573 Franc Mavec, 15810 Ignac Praznik, 26 sept. 1910.	Dr. št. 61 članov
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12913 Franc Zornak, 13207 Štefan Tomaškovič, 22. sept. 1910.	Dr. št. 66 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 11602 Ivan Gliha, 22. sept. 1910.
Dr. št. 165 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 9187 Franc Strniša, 10118 Jakob Jakša, 16124 Jakob Kuglič, 27. sept. 1910.	Dr št 74 članov
ZZVIŠAL POSMRTNINO S $500 NA $1000.
Pn društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6059 Josip Petrič, 18. sept. 1910, 3. razred.
ZNIŽALI POSMRTNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth Minn., 506 Josip Žgajnar, 11. sept.
Pri društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 16491 Lovrenc Tomažič, 8. sept. 1910.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 4687 Katarina Kolenc, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred; 4688 Franca Smrekar, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. sept. 1910.	Dr. št. 90 članic.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 4689 Ana Kočevar, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 18. sept. 1910.	Dr. št. 32 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 4690 Jožefa Goropic, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 25. sept. 1910.	Dr. št. 90 članic.
K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 4691 Marija"’ Okoren, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 25. sept. 1910.	Dr. št. 17 članic.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 4692 Marija Anzic, roj 1880, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. sept. 1910.	Dr. št. 155 članic.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 4693 Marija Abelj, roj 1893, zav. za $1000, I. razred, spr. 25. sept. 1910.	Dr. št. 10 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 46 Jožefa Samotorčan, 20. sept. 1910.
I. dr. št. 43 članic. II. dr. št. 67 članic.
Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 3253 Angela Gorenc, 18. sept. 191Q.
I. dr. št. 42 članic. II. dr. št. 91 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 1812 Marija Henigsman, 15. avg. 1910.	Dr. št. 154 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3110 Johana Trp, 3245 Terezija Drašler, 25. sept. 1910.	Dr. št. 89 članic.
ZNIŽALA POSMRTNINO S $1000 NA $500.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 265 Marija Žgajnar, 11. sept. 1910.
ZVIŠALA POSMRTNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Jožefa 59, Leadville, Colo., 1696 Ana Drobnič, 14. sept. 1910, razred 6.
Pri društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 3253 Angela Gorenc, 18. sept. 1910, razred 3.
URADNO NAZNANILO.
Asesment (10—10) za mesec oktober 1910 je brez vsake posebne doklade.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
6777 Gregor Ban, star 31 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl
30.	maja 1910. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. maja 1904.
883 Ivan Zalar, star 42 let, član društv i sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl
12.	sept. 1910. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 16. jan. 1898.
11032 Ivan Gašparovič, star 47 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 18. avgusta 1910. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 8. febr. 1907.
2121 Nikolaj Veselič, star 29 let, član društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., umrl 4. sept. 1910. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 1. dec. 1900.
12960 Alojzij Domenko, star 25 let, član društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., umrl 24. avgusta 1910. Vzrok smrti: Ponesrečen v premogokopu. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 21. maja 1908.
10381 Anton Lipovic, star 29 let, član društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., umrl 18. sept. 1910. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. okt. 1906.
1525 Marija Grahek, stara 39 let, članica društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrla 26. avgusta 1910. Vzrok smrti:	Jetika. Zavarovana za
$500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Knjigarna
AMERIKANSKEGA SLOVENCA, Joliet, Illinois,
ima v zalogi naslednje nove knjige:
Krščanski zakon, fino vezan... .$1.00 Bajke in povesti o Gorjancih, sp.
Janez Trdina, 6 zvezkov, po....90c Bahovi huzarji,-sp. Janez Trdina, $1.25 Navihanci, sp. Rado Murnik... .$1.00
Znanci, sp. Rado Murnik...........90c
Jari junaki, sp. Rado Murnik... .$1.00 Oče naš, povest, sp. Malavašič.. .60c
Kirdžali, podonavska povest.......70c
Zadnja kmečka vojska, sp. Šenoa, 7Oc
Kazaki, povest, sp. Tolstoj.......50c
Razporoka, povest ................80c
Rodbinska sreča, sp. Tolstoj..... ,30c
Materina žrtev, povest............40c
Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30c Juričičevi Zbrani spisi, zvezek po 50c Katekizem, sp. Rev. F. S. Šušteršič, 25c
Abecednik za šolarje..............25c
Berilo za šolarje ................2Sc
Proč z bledostjo!
Bledost je vedno znak bolezni. Krvi nedostaje potrebne množine rdečih telesc, ker ni hrana popolnoma prebavljena. To pomanjkanje krvi povzroča veliko izgubo moči in energije ter postane zelo resno, če se mu ne odpo-more. Kri najbolj poživlja in krepi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, pripravljeno iz čistega, pristnega,, rdečega vina in zdravilnih zelišč velike vrednosti. Rdeče vino samopose-bi množi kri, a njegova sestava s temi zelišči pomnožuje njegovo izdatnost. Pri vsaki bolezni, ki jo značijo blbe-doSt, pičel tek, telesna oslabelost in neprestani čut utrujenosti, ima Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino navadno najboljši in najhitrejši u-speh. Posebno priporočljivo je za blede in bolehne ženske in prebolele ljudi, ki potrebujejo nove, čiste in obilne krvi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Več papirja se izdelava v Holyoku, Mass., nego v kateremkoli drugem mestu na svetu.
?dr. *Mnj	i vit rvnn i mi
^RICHTERSlJ	MN-EXPELLEB3
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHT ERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St, NEW YORK.
o*o**o*o»o*c*o*o*o*c*o*o*o*o*o*o*o*o x>*o*o*o*o«o*o*ct
I Joliet Citizens Brewing Co. j
f	North Collins St., Joliet, 111.	j
Aurora, Minn., 26. sept. — Naznanjam članom društva Marije sv. Rožnega Venca št. 131 K. S. K. J., da bomo imeli izvenredno sejo zaradi potrebnih društvenih pravil in vas ostro opozarjam, da se te seje polnoštevilno udeležite. (Kdaj? tega ni naznanil g. dopisnik. Op. ur.)
Zdaj vas pa lepo pozdravljam vse sobrate in Am. Sl. pa želim veliko predplačnikov.
L. Kastelic, tajnik.
Prošnja iz Haser, Pa.
Kakor rojakom večinoma znano, bijemo tukajšnji premogokopi ljut boj z bogatimi, toda nikdar sitimi kapitalisti ali takozvanimi “coal - baroni”. Štrajkamo namreč že od L aprila, toda kdaj bode konec, vemo ravno toliko kakor prvi dan. Da vporabljajo “Coal Companije” zoper nas vsa najpodlejša sredstva in laži, to je rojakom znano iz časnikov vsakih vrst, toda komur niso tukajšnje razmere dobro znane, bode težko verjel, da je kaj tacega sploh mogoče pod zvezdnatim praporom svobode. Ti velikodušni kompa-nisti in njih bossi so nam celo vodo zaprli. Njih geslo je: Mi vas moramo na vsak način ugonobiti, pravica je v naših rokah, kajti mi imamo denar. Mi pa mislimo: Pravica je na naši strani, in vztrajati hočemo do konečne zmage; ako nimamo denarja, imamo pa dobro voljo in pogum, in pa sobrate po širnej Ameriki, na katere se zanašamo. Torej dragi sobratje, v prvi vrsti člani K. S. K. Jednote, s tem milo trkamo na vaša radodarna srca, da nam pomagate v tem boju, da ne omagamo v zfadnji odločilni bitki. Vsak tudi najmanjši dar bode hvaležno sprejet, ter se vam uže vnaprej zahvaljujemo. Vsaki dar bode objavljen v Am. Slovencu. Prosimo torej društvene tajnike in tajnice, koder niso štrajkom prizadeti, da to prošnjo prečitajo na svojih sejah, ter nam pomagajo po svojih močeh, priboriti potrebno zmago.
Za društvo sv. Jožefa št. 58 K. S.
K.	Jednote, v Haser, Pa.: John Tušar, predsednik; Jernej Bohinc, tajnik.
Darovi naj se blagovolijo pošiljati na društvenega tajnika: John Bohinc, Box 63,R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.
Lokomotiva z 28 kolesi,
ki so jo izdelali ameriški inženirji, je gotovo največja na svetu. Brez ten-derja tehta 4620 stotov, s tenderjem pa 7000 stotov. Ta lokomotiva pa ni samo pomembna zaradi ogromnih moči, ki jih razvija. Pri starih lokomotivah vhajajo skozi velike množine gor-kote, ki se izpuhavajo brez vsake koristi. Ta novi stroj je pa tako sestavljen, da se tudi izkorišča toplota plinov, ki odhajajo iz njega skozi dimnik. Posebne odvajalne cevi so tako napravljene, da se uhajajoči topli.žrak vporablja zopet za segrevanje kotla.
“Severove Praške zoper glavobol smatram za resničen blagoslov človeštvu,’.’ piše g. Jos. Ryski, Red Wing, Minn. “Poskušal sem razna zdravila zoper mojo glavobol, ampak trditi smem, da ni nobeno vstanu nadkriliti teh praškov. Naj vsi bolniki vedo, kje iskati pomoči in dobiti hitro olajšbo, kot sem jo dobil jaz.” Na prodaj v lekarnah; 25 škatlica. W. S. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
o 3?ijte Ells: Brand” pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
O*0«»*a*0*0*3*0*0*0*0*040*0*0*0«0*0«*0*c«0«0*0*0*0*0(
Predstojeća slika predstavlja šest
Štev. 1, g. Andrej Hočevar, (oče), pristopil k Jednoti junija 13, 1897. Štev. 2, g. Mihael Hočevar, ustanovitelj dr. sv. Barbare 23, K. S. K. J. ter skoraj ves čas uradnik dr. večjidel kot tajnik in zastopnik. 3, g. Josip Hočevar, pristopil k Jednoti 1. maja 1895, ter je ustanovni član prejeimenovane-ga društva in mnogoletni odbornik istega. 4, g. Andrej Hočevar, pristopil k Jednoti 15. aprila 1901, deloval pri društvu že v raznih odborih in je
zvestih članov dr. sv. Barbare štev. 23, K. S. K. J., Bridgeport, Ohio.
sedaj društveni predsednik. 5, g. Anton Hočevar, pristopil k Jednoti 12. sept. 1909. 6, g. Franc Hočevar, najmlajši sin, pristopil k Jednoti 9. jan. 1910. Poleg tega so tudi soproga g. Andrej Hočevarja, Jožefa in hčerka Marija, kakor tudi soproge treh starejših njegovih sinov članice K. S. K. J. Kako lepo in častno je viditi rodbina, katera je tako lepo združena pod zastavo največje slov. podporne Jednote. Kako velicega pomena je to,
ko je cela rodbina zavarovana za slučaj nesreče. Zopet jasen dokaz, da je K. S. K. J. najboljša podporna organizacija za Slovence(ke) v Ameriki. Čast taki rodbini, ki tako složno roko v roki nadaljuje svojo pot. Slovenskim rodbinam priporočamo preje o-menjeno rodbino za vzgled, ter je želeti da stariši prigovarjajo svoje sinke in hčerke, da pristopajo, kakor hitro mogoče pod zastavo slavne K. S. K. J.
Rodbini Hočevar pa častitamo m upamo, da najde mnogo posnemalcev.
ZADNJA INSTANCA.
Povest iz tirolskih hribov. Poslovenil Fr. Barbič, New York.
(Dalje.)
I ‘‘Čemu bi ti to preje pravil? Di bi se brez povoda žalostila! No, časa je še sedaj dovolj!”
“Lojze, ti si bil pri njem? Ravno sedaj si bil pri njem? Ti si ga videl in govoril z njim?”
Enemoser je prikimal in nastal je 1 molk. Oči ge. Rezi so bile s strahom uprte v njenega moža, ki jo je pa le mirno gledal.
“In on — in on?” je spregovorila ko-nečno.
“Midva sva govorila. Godi se mu dobro, le zdrav ni posebno. On je
postal imovit in no —-----------odšel
je daleč, daleč proč, odkoder je prišel in se ne vrne več.”.... “Da," je pristavil, ko je zapazil, da ga žena prestrašeno opazuje, “da, on se ne vrne več,” in je globoko vzdihnil.
Žena je hotela izvedeti še več, a on jo je kratko zavrnil:
“Ne povprašuj, stara, vse vedeti ni tudi dobro. Našemu dekletu se ne zgodi nič hudega in to, upam, je glav no.”
Kot bi se zavedal, da je povedal malo, jo je potegnil k sebi in jo ljubeznivo božal.
“Bodi pametna! Ljubi Bog je nama zopet pokazal, da nama želi le dobro. Oni črni oblak je šel za sedaj mimo nas brez bliska in groma in nevarnost je pri kraju.”
Gospa Rezi ni povpraševala dalje. Stopila je k oknu in zapazila, da so se črni oblaki res razpršili in svetla luna obseva zopet krasno gorovje. Njena vražjeverna duša pa je to smatrala za dobro znamenje.
IV.	poglavje.
Nočni akordi orgel so utihnili, ljudje pa so se razšli iz cerkve.
Tudi Enemoser s svojo ženo in hčerko je stopil na prosto. Ljudstvo, ki je stalo v gručah pred Božjo hišo, ga je spoštljivo pozdravljalo; saj je bil najbogatejša in najuglednejša oseba v vasi.
Le na enem obrazu ni bilo videti spoštovanja, in to je bil Kleinlercher-jev Francelj. Stal je v družbi drugih mladih fantov in zrl trmasto na Ene-moserjeve.
Liza se je strahu tresla pri njegovem pogledu, očetu pa se je čelo zmračilo. Povedala mu je Rezi, kako je bil predrzno napadel Lizo in zato se je odločil, da se bo pritožil še danes njegovi materi, njemu pa bral zaslužene levite.
Raditega je bil še bolj presenečen, ko se mu je Francelj približal. Ženike je pogledal le po strani in zamrmral napol tiho: “Zdravo”.
“Prosil bi Vas, gospod Enemoser, za trenutek, govoril bi jako rad z Vami o gotovi stvari.”
S temi besedami je stopil tik Ene-moserja, ki ga je gledal resno a prijazno.
"No, lahko si mislim kaj, toda ljubše bi mi bilo, da prideš na moj dom in mi poveš tam, kar imaš na srcu. No, pa tudi tu mi je prav, za pravo besedo je dober vsak prostor.”
Franceljnoco čelo se je zgubančilo in na ustnih je zaigral zaničljiv posmeh.
“Tudi meni bi bilo ljubše govoriti z Vami na domu, a predno potrkam na Vaše duri, moram vedeti, če se mi bodo odprlo. Če je Kleinlercherjev Francelj tudi ničvreden halodri, kakor ste rekli včeraj moji materi, vendar se ne da kar tebinič odstraniti od vrat, tudi od Vas ne!” je zavrnil zaničljivo in odločno.
Enemoser se mu je nasmehnil. Na videzno ni hotel opaziti porogljivosti, ki je spremljala fantove besede, ter mu je odgovoril:
“Prav tako! Vedno je dobro znamenje, če se oglasi v človeku ponos in tako je tudi pri tebi. Če ti je všeč, Francelj, greš lahko kar z nami.’ Francelj je zmajal z glavo in pogledal po strani Lizo.
“Hvala lepa, z Vami ne grem, ker nočem spravljati nobenega v zadrego, a pridem po obedu. Hotel sem Vas s tem le obvestiti!”
V pozdrav je potegnil leno svoj klo buk malo na stran in pristopil k prejšnji družbi.
Enemoserju ni bilo nič kaj prav Samega sebe je povpraševal, kaj neki ima to pomeniti. Gospa Rezi pa je zmajevala z glavo, češ, kaj bo.
“Ta fant nam bo delal še sitnosti.” Enemoser se je nasmehnil.
“Kaj, sitnosti? Žal mu je, žal, ker se je obnašal tako divje proti dekletu in zato hoče prositi oproščenja.”
“No Lojze, če to misliš, se motiš, Franceljna ne poznaš! Veruj mi, iznašel je zopet kako novo lumparijo.” “Oh Rezi, ti ne misliš na nič dru-zega, ko na strah! Bodi vendar pametna in misli trezno.”
Medtem so prišli do župnišča. Gospodar si je domislil, da ima pri g. žup niku nekaj opraviti, se je obrnil k ženi in rekel:
“Moram za trenutek tu vstopiti, takoj se vrnem, Vedve pa se tačas pogovorita z gospo Thalhamerjevo.” Mlada kmetica je prišla ravnokar izza ogla bližnje hiše. Veselja je žarelo njeno lice, ko je zapazila Enemoser-jeve.
Gospa Rezi je še hotela nekaj reči svojemu možu, a je že izginil v župni-
šče. Dolgo ni izostal. Po preteku četrt ure se je vrnil. Raztrešeno je pozdravil go. Thalhamerjevo in poslušal njih pogovor. Gospa Rezi pa je bila zelo vesela, da se je mogla konečno posloviti.
Žena se je motila, ko je mislila, da ji bo mož povedal o opravku v župnišču.
‘To ste ženske, vaša radovednost presega vse meje. Komaj menda čakaš, da ti povem. No, pa če tudi. Že-nitovanje bo kmalu in zato moram določiti in urediti to in ono.”
Čeprav se je šalil, vendar je bil njegov obraz resen in ga. Rezi je vedela, da so morali biti čisto drugi vzroki, a je le molčala. Poznala je svojega moža, da, ako hoče obdržati kako stvar tajno, ne pomagajo ne prošnje ne grožnje, on je neizprosljiv.
Molče so nadaljevali pot.
Liza se ni zanimala za vzrok očetovega obiska, ne za go. Thalhamerjevo, njene misli so bile čisto drugje. Neka sanjavost jo je odtegnila vsakdanjosti. Vse njene misli in želje so se združile v sladek čut. In ravno ta čut ji je stiskal prsi in jo navdajal s strahom. Če se je zmislila na svojega zaročenca, je videla vse lepše pred seboj, soln-ce je sijalo svetleje, strahovi so izginili in čutila je, kakor bi se nahajala na drugem svetu. Ako bi tudi zvonovi ne naznanjali z glasnim zvone-njem, da je Gospodov dan, ona je vedela dobro, da je nedelja, da, mogoče najlepša nedelja v njenem življenju.
Gospa Rezi in Liza si nista želeli sestanka s Franceljnom, in ker je g. Spengerer obljubil, da jih bo danes obiskal, sta se odločili, da mu gresta po obedu naproti.
Enemoser je ostal toraj sam. Ker je bila huda vročina, je odložil svoj jopič, se vsedel v naslonjač pri oknu, si nažgal pipo in zrl za sivimi oblaki dima. Krog njega je vladala nedeljska tihota. Muhe so brenčale po oknih, stenska ura je tikala svoj dolgočasni tiktak in kokoši na smetišču so imele svojo zabavo. Iz vasi so se slišali tuintam glasovi harmonike, smeh in krik fantov in deklet, ki so bili zbrani na plešišču, kar pa ni motilo Ene-moserja v njegovem razmišljevanju.
Njegove misli so bile pri ženi in o-troku in čutil se je srečnega. Tudi na napovedani obisk Kleinlercherjevega Franceljna je popolnoma pozabil in se je celo prestrašil, ko je slišal močno trkanje na vrata in videl objednem fanta vstopiti.
Kleinlercherjev Francelj je bil v svo ji praznični oblpki in na klobuku je imel pritrjen šopek.
“Bog!”
“Zdravo, Francelj! Prav, da si prišel. Kakšen pa si vendar? Lahko bi se mislilo, da greš snubit!”
“Neve se, mogoče pa grem!” mu je odgovoril porogljivo.
“No, veselilo bi me, ako bi si zbral res kako lepo dekle. Na katero pa imaš oko? Je iz občine, jo li poznam?” “Jaz vsaj mislim!”
“No, zakaj pa ne poveš odkrito! Imaš mogoče vzroke, da molčiš? Ali mar ni pridna, ali nima dovolj pečka?” “Ne! Ne manjka ji to ne ono, ampak povem Vam kar naravnost, to dekle je Vaša Liza.”
Enemoser je vzel pipo naglo iz ust in zrl začudeno v fanta.
“Imaš smešno navado prositi roke dekleta. Mislil sem, da si prišel prosit oproščenja, ker si se včeraj obnašal tako surovo. Da pa napravim tej stvari konec, ti povem enkrat za vselej kar odkrito: Liza ni za tebe. Ona ima drugega in, če jo bodeš še nadlegoval, ti bo odgovoril njen zaročenec po plečih.”
“Tako, tako, drugega ima? Recite kar naravnost, to je oni mestni gospodič. Vedel sem to že itak, ker sem jo videl včeraj z g. Spengererjem.”
“Jeli on, ali kdo drugi, je popolno ma vseeno, tvoja ne bo nikoli. Škoda, da si se potrudil. To pot bi si bil lahko prihranil, ako bi bil povprašal svojo mater, kaj sem ji včeraj rekel. Li misliš, da sem svoje nazore čez noč predrugačil?”
Francelj je zrl zamišljeno predse. “Človek se ne sme zagovoriti, posebno če se zgodi v eni noči, kar se je včeraj na danes.”
Enemoser je obmolknil in pogledal prestrašeno fanta, ki se mu je pa porogljivo smejal.
“Ali mogoče ne? Znano Vam je Enemoser, da nisem opustil krasti divjačine nikdar, in tako sem šel tudi sinoči s puško v gozd. Divjačine nisem videl, pač pa sem slišal glasove, ko sem prišel do križpota. Vsaj veste tam, kjer stoji znamenje! Mislil sem, da sta dva zaljubljenca, katerima je svet v dolini preozek, in ko sem se splazil po vseh štirih bližje, sem opazil ----------”
Dalje ni mogel govoriti, ker je skočil Enemoser divje iz svojega sedeža.
“Sakra, ničvrednež, si toraj špioni-ral?”
Francelj je skomignil zaničljivo z rameni.
“Mislim, da ste Vi zadnji, ki bi imel povod kleti in me imenovati ničvredneža. Tak, kakor Vi, ki je leto za letom lagal svetu, da------------”
“Molči!” ga je prekinil Enemoser. “To je moja stvar! Kar sem zagre-
šil, zagovarjam lahko pred svetom in
Bogom!”
“Tudi pred sodnijsko postavo, Enemoser? Mogoče, da bi opeharili vraga za svojo dušo. O tem govorite lahko z župnikom, a sodnijski gospodje se ne bodo dali za nos voditi. Tam gre vse lepo po paragrafih! In g. Spengerer, mislim, da si ne bo štel v preveliko čast, poročiti se s hčerjo takega očeta, za kojega je takorekoč že pripravljena ječa. Menim, da se bo premislil!”
Enemoserja je obšel pri teh besedah mrzel pot in strah mu je pretresel vse kosti. Stokajoče je padel na stol, iz katerega se je preje tako naglo vzdignil.
Francelj ga je pogledoval zadovoljno in se mu tiho približal.
“Enemoser! Stvar je res huda, a radi tega ni treba obupati in delati obraza, kot bi bila pepelnična sreda vsak dan. Amerikanec je odšđ in se ne vrne več, in kar se tiče mene, je lahka stvar. Dajte mi Vašega dekleta in vedite, da ne bodem tako hudoben, da bi spravljal 6vojega tasta v zapor.” V sobi je nastala grobna tišina in je bilo slišati le težko dihanje nesrečnega moža.
In sedaj je dvignil Enemoser glavo. Njegov bledi obraz je kazal trdno odločnost. Dvignil je roko proti nebu kakor v prisegi in rekel:
“Ce je v neskočni Božji določbi pisano, da moram poginiti z ženo in otrokom, potem naj se zgodi Njegova volja. Tebi pa rečem: poberi se! Ljubi Bog pa naj tolaži mojega ubogega dekleta, toda človeku, ki me sili tako nesramno v to, je ne dam. Ne! Raje grem še ta trenutek in se najavim orožnikom.”
Oblekel je jopič, vzel klobuk in šel k vratom.
Francelj je gledal vse to žalostno. Mislil je, da je igro že izgubil. "Enemoser, kam pa hočete vendar?” “Kaj tebe to briga!”
Fant je stopil hitro pred njega. “Prosim Vas, Enemoser, ne storite tega, ker boste potem gotovo obžalovali. Poslušajte me! Kar sem rekel, je bilo govorjeno le vendan, a pokazali ste mi, da mislite slabo o meni. Misliti je svobodno, a bodite prepričani, da Kleinlercherjev Francelj ni tako hudoben, da bi naznanil sodniji najboljšega prijatelja svojega pokojnega očeta, in pahnil s tem celo rodbino v nesrečo.”
Fant se je sedaj popolnoma predrugačil in Enemoser ga je začudeno gledal.
“Poglejte no,” je nadaljeval smehljaje, a vendar z izrazom zasačenega grešnika, “saj je res, pretiraval sem. Ali bi ne bilo drugače, ako bi bil imel jaz očeta, kakor ste Vi, da bi me spravil vedno na pravo pot? Moja mati je pridna žena, toda slaba kakor vse matere in tako je prišlo do tega, da sem zašel na slaba pota, pa kes je prepozen. Ko sem videl, da je denarja v omari vedno manj, sem postal še bolj lahkomiseln in tak je konec mojih čednosti. Vsak dan je bilo slabeje in nisem si znal pomagati. Ravno v tem času pa se je vrnila Vaša Liza in ta, upal sem, bo moja rešitev. Hotel sem jo poročiti in se tako rešiti vseh zadreg. Začel bi novo življenje in sam vrag bi moral biti, če ne bi bil srečen s tako lepim angeljem na svoji strani in z vsem potrebnim v omari. Vidite, Enemoser, sedaj sem Vam povedal odkrito, a delal se nisem nič bolj šega, kakor sem v resnici. K vsemu temu sem si želel “dober tek”, a kakor vidim, ne bo nič ne z angeljem ne z novim življenjem. Halodri me je imenovalo dekle, ko sem ji govoril o svoji ljubezni in mi zatrjevalo, da noče imeti z menoj ničesar opraviti...
No, in to me je jako razžalilo. Začel sem premišljevati, koliko imate Vi preveč, a mene in mojo staro mater bodo pregnali dolgovi kmalu iz hiše. Rekel sem si, čemu bodeš imel ti sočutje z njim, če ga nimajo drugi s teboj 1 Sedaj sem pa uvidel, da je bilo to zelo podlo in grdo od mene, ko bi spravljal čez Vas in Lizo toliko nesreče. Naj bo le srečna z g. Spengererjem, in kar se tiče mene, Enemoser, bodite popolnoma mirni. Niti besedice ne bom izdal, seveda — seveda, če me moja nesreča’ ne bo pripravila do obupnosti in da ne bom tedaj pozabil na svojo obljubo.”
Francelj je pogledal sedaj zvito gospodarja v obraz, a ta je ostal neizpre-menljiv. Na njegovih ustnih je zaigral zaničljiv nasmeh in njegove oči so se uprle trdno na fanta. On ga je razumel!
“Koliko pa imaš dolga?” Kleinlercherjev Francelj je imenoval svoto, bilo je par tisoč forintov.
Ne da bi kaj odgovoril, je odšel Enemoser v bližnjo sobo. Kmalu se je vrnil in porinil jezno kup bankovcev, zlata in srebra pred Franceljna.
Fant ni bil pripravljen na to, da mu bode Enemoser tako hitro ustregel in zato 'je bilo njegovo veselje še večje. Z žarečimi očmi je spravil denar, se jel hitro zahvaljevati, da bi prikril svojo zadrego in obljubil Enemoserju, da prične od danes naprej novo življenje.
Enemoser je le kimal in bil vesel, ko so se zaprla vrata za tem nadležnim gostom.
Sedaj je bil sam. Vse svoje moči je izbral, da je ostal močan, vsaj na videz pred Franceljnom, a sedaj so ga zapustile in padel je onemogel na stol. Njegov obraz, kakor vsa postava, je bil lika bitju, ki je izgubilo zadnje upanje na rešitev. “Večni Bog,” je mrmral, “moja tajnost, ki sem jo nosil 20 let skrito, je v rokah tacega milopridne-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Ako Vam
je potekla naročnina na “A. S.” ponovite isto v kratkem. Kdor točno plača naročnino nima nikdar sitnosti radi lista. Le $1.00 za celo leto. Plačuje se vnaprej.
Največji slovenski katalog na svetu.
Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev, samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje. Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va.
Vina na prodaj
Tiskarna “A. S.”
je zmožna izdelovati vse tiskovine za vsa društva in trgovce najlepše in najhitreje — po zmerni ceni. Predno oddate delo kam drugam, vprašajte za cene pri nas, da si prihranite denar.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦00 Ohio Street	Joliet,, Ills.
Dobro črno in belo novo vino, muš-kotel po 30c gal., reesling po 35c gal. Vino od leta 1908 črno in muškotel po 40c gal., reesling 45c gal. Staro belo vino po SOc gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodo dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard"
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal.
Ustanovljena 1*71.
1
Of Joliet. Illinois.
‘’rejema raznovrstne denarne nloge ter pošilja denar na vse dele aveta.
Kapital in preostanek $300,000.0
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, IH
Katarina Maš at
IZKUŠENA 309 Granite St.
BABICA Joliet, lila.
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street,	So. Chicago, 111.
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWER*
izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTE* POSEBNOST JE PALE WIENER BEK*
ROJAKI DOBRODOŠLI!
J. C.Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
31esnica
Tel. 101	Joliet, 111.
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. dom. Postrežba točna.
Razvažam pivo na
Prodajam tudi trdi in mehki premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.

Zmagali smo! Vlada Združenih Držav je potrdila natanko način naših izdelkov in dovolila prodajati iste brez vladne licence. Spoznali so kot zdravila priznane vrednosti. Ta zmaga napravi zoper

•tOISTSSt»
❖
&
Trinerjevo Zdravilno grenko vino.
prvim zdravilom te vrste. Ni se štedilo stroškov niti časa, da je to zdravilno vino nadkrililo vsa druga in napravilo popolnoma čisto in vspešno družinsko pomoč.
V vsaki bolezni, v kateri opazite kak nered v želodcu ali-izgubo moči in prave volje, to zdravilo najsigumeje pomaga. To je lek največje vrednosti zoper
izgubo teba, slabost,
nervoznost,
izgubo prave volje, izgubo moči, slabo kri,
zaprtij o,
izgubo v teži.
in vse druge bolezni želodca in droba. Sestavljena je le iz rastlin in rdečega vina. znanstveno prirejeno tako, da donese gotov vspeh.
Ul bDE IIV BOLEŠTINE ŽENSKE
dobe veliko pomoč, če vživajo ta fini in ukusni izdelek, v katerem ni kake škodljive tvarine. Vsaka doza deluje jako dobro na človeško telo. Vzemite vsakokrat po eno dozo, kadar se počutite nerazpoloženim in takoj bodete čutili pomoč	|
Spominjajte se, da TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO JE EDINO GRENKO VINO, katero je priznano KOT ZDRAVILO. Varujte se brezvrednih ponaredb. Dobiva se v lekarnah.
JOS. TRINER,
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva Angelica Grenka Tonika je najboljša Želodčna Grenčica na svetu.
aiiiiiiiiiiimiiiiimimiimiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiimiiimiiimiix;
Za popolno varno vlogo spojeno z absolutno varnostjo in hitrim g ter velikanskim dobičkom
The Grand	|
Arizona Copper Company
Douglas, Arizona
ponuja najlepšo stvar onim, ki žele svoj denar dobro vložiti. Ta druž- " ba lastuje 37 zemljišč, ali okoli 784 oralov zemlje (vsa popolnoma pla- -T čana), blizu mesta Douglas, Arizona, ki je velikansko topilniško (smel- g ter) mesto v Arizoni, okoli 4 milje od najbližje železnice, ter je le malo S oddaljeno od mesta Bisbee, Arizona, koje je največja in najbogatejša g rudarska naselbina na svetu. Postavljena sta že dva parna stroja za S vlečenje, štiri konjske moči stroj na gazolin in dve veliki sesalki g (pumps) na zemljišču. Glavni šaht je že 328 čevljev globok v Bakreni ! -Rudi. Delo se hitro nadaljuje in rudarji jemljejo za plačo delnice, le g toliko denarja se jim izplača, da ga imajo za vsakdanje potrebe.	S
brez, da bi se bali kontradikcije, da je to najbolja Stvar te vrste, ki se “ prodaja dandanes ne oziraje se na ceno. Mnogi so -že naredili ogrom- S ne dobičke ker so kupili delnice bakrenih rudnikov. Zakaj bi vi ne?
Da se omogoči nadaljtto delo na tem zemljišču in s« rudnik popolnoma S odpre, je ravnateljstvo sklenilo prodajati blagajniške delnice po 70	'
centov. Menj kot SO delnic se tie proda. Ne opustite te prilike tem- S več nemudoma pišite na:
O. E.	PETTERSEN & CO.	S
213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINN.
Urad podružnice: 734 State Mutual Bičtg., Worcester, Mass.
Ako vas to zanima warn pošljite dopisnico in naš agent vas ob- -išče, če le Hi	predaleč.	£!
Rabimo dobrih in zanesljivih agentov, ki se skažejo z najboljšimi » S	priporočili.	“
aiimuiHiaiiiiiiitiimiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiR
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regal ¡j e, znake, kape, pečate fcab'se potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CEUE NIZKE.
I?\ KERŽE OO.
2616 S. Lavvndale Ave.	CHICAGO» ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR ?
Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron,
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči «jen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgilbe. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je !e hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRASE SAESER ‘
82 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
S. HONET
Bivam,popravljam, in gladim oblike 918 N". Chicago St., Joliet.
Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblinger, lastnik,
1022 Ohio St.,	Allegheny, Pa.
Beil Phone 9571-R. Cedar.
Se priporoča Slovencem v poset Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
ža.” Sedaj je šele spoznal docela svoj položaj. Strah in obup se ga je polastil, strah pred močjo, ki se rodi vedno z dejanji. Bal se je te moči, ki grize in peče noč in dan, dokler se greh ne kaznuje.
Enemoser je zdihoval obupno.	|
Če je bil to tudi greh, kar je storil pred leti, kaj ima opraviti s tem nje-, gov otrok? Zakaj naj bi trpel otrok za prestopek starišev? Je mar li nad | nami Bog, ki kaznuje brezobzirno o-troke v sedmo koleno za grehe njih ro-1 diteljev?
Nesrečni mož je stiskal krčevito roke na čelo. Kaj če bode Kleinlercher- ; jev Francelj prišel zopet, ko porabi denar in bo pretil vedno z izdajo? Je mar prizadet pri ^tem le on s Svojo družino? Mar ne tudi mož, ki hoče deliti z Lizo skupno dobro in slabo in to mož iz ugledne rodbine?
Enemoser je skočil divje iz svojega sedeža. “Ne itn zopet ne, kaj tkcega se : ne sme zgoditi!"
Pot, featiefo je imel nastopiti, je poznal. Krivdo, ki teži njegovo dušo, priznati »nora še danes g. Spengererju, ako noče pripraviti nad nje še večjo nesreč*), ki jih je že itak zadela. In Liza"? •—
Poteze njegovega obraza so postale bolestne. Žalost ga je premagala in -Savmo sedaj bi moral biti močan in miren, ker je .prihajala hčerka s svojim zaročencem. Govorila in obnašala se jie brezskrbno, ne sluteč nad svojo glavo temnega oblaka, ki ji bo prinesel mogoče še to uro toliko gorja im uničil polje njene sreče.
Tik za njima je sopihala ga. Rezi. Strma pot jo je zelo utrudila. Njeno lice je žarelo, bila je srečna, ponosna mati.
Gospodarju se je pri tem pogledu srce krčilo. Vzravnal se je, zbral vse svoje :moči in šel Lov»encu naproti. Ko je zagledala Liza očeta, mu je hitela v naročje. Z otročjo ljubeznivostjo je naslonila svoje glavo na njegova prša."
Enemoser je gledal ves razburjen in zmeden nanjo. Mislil je, da se je treba le trdno odločiti, a uvidel je_šele sedaj, kako težko je izpolniti. Zdelo se mu je, kakor bi mu bila usoda potisnila nož v roke, češ, porini ga otroku, ki te objema tako zaupno, v srce. Ne, to je presegalo njegove moči.
Vsaj danes se ne sme to storiti, tako nepripravljeno ne sme priti ta grozni udarec čez njegovo hčer. Mora li biti ravno danes? Ni iudi jutri čas, da se odkrije Lovrencu uničujoča skrivnost? Danes naj uživata še srečo, gorje bo prišlo itak prekmalu. Da, jutri, jutri povem vse, potem pa naj pride kazen čez mojo družino, naj uniči, kar sem v dolgih letih prihranil in naj pokoplje mene in moje pod razvaline nekdanje sreče. — Jutri! jjnfcri! Ta beseda mu je zvenela po ušesih, ko je stopil pred g. Spengererja, ga prijazno pozdravil in odpeljal v sobo.
V.	poglavje.
Pri “Ribi" je b2 ples. V majhni, s petrolejko razsvetljeni sobi, pod nizkim okajenim stropom, so žareli veseli in razgreti obrazi plesalcev in plesalk. Tuintam so zaškripale deske pod njihovimi nogami in se zašibile kot bi hotele plesati potko, ter povečale že itak močan ropot. Godci so morali napeti vse moči, da so glasovi njihovih instrumentov preglasali vse vrvenje in šumenje.
Gostilničar je motril sobo z zadovoljnim obrazom in prikimaval veselim fantom.
Ta oče Štefan, kakor so ga navadno imenovali, je imel zelo dober vid. Nikdar ni bilo treba klicati -nove pijače. Pazil je kot jastreb in kjer je odstavil kak gost prazen kozarec od «st, je bil že namestu ter natočil znova. Ta mož pa je bil tudi jako zadovoljen oštir. Zadnji čas je vedno prikimaval, češ, nesreča jednega donaša drugem« srečo.
Dokler je živel stari Kleinlercher, je bila gostilna pri “Belem volu” vedno polna, a pri “Ribi” prazna. Odkar pa krije tega1 vrlega moža zelena ruša, je pač drugače. Po njegovi smrti je prevzel posestvo sin Francelj, kateri je mislil, da mu bo sreča mila kakor o-četu, a se je zmotil. Gosti so jeli počasi izostajati in zadnje je prepodil ta-korekoč sam s svojimi neslanimi govoricami in ošabnim obnašanjem. Celo k plesu ni več zahajala vaška mladina in vesela je bila, ko je oče Štefan naznanil, da je dobil licenco in se bodo lahko vrtili pri njem vsako nedeljo.
Tak je bil konec obilne sreče pri “Belem volu”.
Umevno je, da Kleinlercherjev Fran celj ni bil naklonjen očetu Štefanu in se je “Ribe” radi tega izogibal. Če je slučajno moral iti mimo svojega konkurenta, je v znamenje svoje velike jeze pljunil trikrat pred hišo. Oče Štefan se pa zato ni dosti brigal. Njegova obrt je cvetela in sam je trdil, da ravno zato. Vražjeverni ljudje menijo, da trikrat pljuniti pred hišo prinese dotični le srečo,-
Glede na vse to, se je gostilničar zelo čudil, da je prišel Kleinlercherjev Francelj danes v njegovo krčmo. Ne samo on, ampak vsi gostje so se spogledovali. Francelj pri “Ribi”? To ima gotovo nekaj pomeniti, so si šepetali. Seveda doma ni imel ničesar zamuditi, ker redkim gostom je postregla lahko njegova mati. Čudno pa je bilo le, a čudno še bolj njegovo obnašanje. Štedljiv ni bil nikdar, a danes je kar razsipaval bankovce, čeravno so vedeli vsi, da manjka njegovi materi mnogokrat za najpotrebnejše.
Plačeval je za vsakega, kdor je le hotel piti, in zato so se tudi vsi gnetli
krog njega. Tudi razupiti blondinki Pepca in Mici nista manjkali. Ena na levi, druga na desni strani Franceljna, sta zabavali vse goste s svojimi prostimi dovtipi.
“Zakaj bi človek ne pustil konkurentu zaslužiti,” je menil Francelj in pozival svojo družbo piti. Vse je vpilo navskriž:	“Oče Štefan, najboljšega,
vsaj plača Francelj!”
“Živel Francelj!” je donelo iz hripavih grl.
Gostilničar je prinesel nove pijače. Na obrazu se mu je videla zadovoljnost, a Francelj pa se je le potuhneno smejal. Pokusil je vino, se zapačil in jel kašljati kot bi se hotel zadaviti. V sobi je postalo mirno. Vse je gledalo Franceljna. Naenkrat se je vzravnal, porinil z obema rokama kozarce skupaj. Vino se je razlilo po mizi in teklo curkoma na tla. Fantje so kričali, dekleta pa so se odmikale, da si ne bi zmočile svoje nedeljske obleke. Francelj pa je vpil: "O, fuj, in to naj bi bila pijača? Oče Štefan, Vi ste hoteli svojo konkurenco gotovo zastrupiti, ali pa ste natočili jesiha mesto vina!”
Gostilničar ni spremenil svojega zadovoljnega obraza. Odvadil se je občutljivosti v svojem poklk«, ali pa jo je znal tako mojstersko prikriti. Ko se je vse pomirilo, ra« je odgovoril: “Ako se Vam to vino «e dopade, imam še boljšega v hramu, terlandec se zove. Boljšega ne dobite v Bocnu, a je drago, zelo drago,” je pristavil z o-strim pogledom «a Franceljna. “Kozarec stane jedno ikrono.” Francelj je udaril znova močno po mizi in vpil: “Ali sem Vas vprašal po ceni? Menite, da ne morem plačati? Denarja dovolj, le sem s ierlandcem!” in je vrgel kar polno pest kron na mizo. Vsi navzoči so se spogledali. “Gotovo si u-bil kakega bogatega Žida,” mu je rekel prijatelj Andrej.
Francelj .je pobesil oči in se lahko stresel. “Kaj Tebi to mar! Pij in drži jezik! Kaj misliš, da ne morem zadeti tudi jaz v loteriji?”
Daljni pogovor je preprečil oče Štefan. Na veliki plošči je prinesel zlato-rumeno vince, a ne več v navadnih kozarcih, ampak v rimskih kelihih.
Francelj je hotel osmešiti gostilničarja na vsak način, in ko je zapazil kelihe, se je porogljivo smejal.
"Pazite, pazite, da ne zdrobite teh finih kozarcev z Vašimi debelimi roka mi. No — živijo! Pijmo, da vidimo, kakšna mešanica je ta terlanec.”
Iznova je pokusil vino, premišljeval in prevdarjal, kaj bi rekel. Vsi so ga gledali, on pa je postavil kozarec mirno na mizo.
Gostilničar je bil že mnenja, da je njegov gost s terlancem zadovoljen toda naenkrat jo pomižiknil Francelj drugim fantom, ki so že medtem po kusili vino in jih vprašal: "Ste že čuli najnov.ejšo pesem?” "Ne, zapoj jo no, Francelj!” ga je pozivala vsa družba. Na to.se je dvignil in zapel:
“Kjer rib'ce žive,
Te mnogo vode.
One le v vodi plavajo In zato pri “Ribi” vodo za vino proda vaj o —•
Holdrio!”
Vsi so se zakrohotali, in ponavljali hripavo.
Oče Štefan je ostal miren in čakal ugodne prilike. Ko se je vse pomirilo, je stopil Franceljnu nasproti.
“No, slabo nisi zape!, a jaz poznam še lepšo. Aloj glas seveda ni več čist, a če mi dovolite, vam jo zapojem vse-jedno.”
"Dajte, da slišimo, oče Štefan! Zapojte nam tudi Vi eno!” ga je prosilo vse navskriž.
Ostala pa ni samo prejšna družba, ampak veliko jih je prihitelo tudi iz plesišča, da vidijo, kaj se godi. Tudi novi prišleci so prosili gostilničarja, da jim zapoje svojo pesem.
Oče Štefan se ni pustil dolgo prositi in je zapel:
“Norec oj norec,
Kdor k trnju črešnje gre brat In k “Belemu volu”
Kaj druzega kot goveje meso iskat —
Holdrio!”
Te pesmi niso fantje ponavljali. Bali so se Franceljna, ker je bil poznan kot najhujši pretepač v vasi. In še posebno ta trenotek ni bilo varno. Francelj že sploh ni mogel trpeti tega moža, a ko je slišal to pesem, je vrelo vse v njem.
“Ti pes, lump grdi! Vedi, da vol nima samo mesa, ampak tudi roge. Dokazati Ti hočem!”
Dekleta so zakričala, ko je skočil Francelj čez mizo ter se hotel vreči na starega moža.
Gostilničar je spoznal nevarnost. Pravočasno je zbežal v drugo sobo in predno ga je Francelj mogel doseči, so mu priskočili drugi na pomoč.
(Dalje prih.)
Pozor — farme!
Zemlja je ravna in rodovitna za vsrko stvar, nedaleč od mesta. Nekaj zemlje je obdelane, drugo še vsak sam uredi ko se naseli, da bo imel lepo kmetijo ter živel s svojo obiteljo v miru in zadovoljstvu. Sedaj je tu že o-kolo 200 družin poljskih, slovenskih in čeških. Zemljišča so 4 do S milj od cerkve in šole, šele so vsake 2 milji. Cene so jako nizke. Kdor kupi farmo od nas lahko isto plača tekom deset let. Za pojasnila pišite danes na:
ČEŠKO-AMERIKANSKA DRUŽBA,
John Schauer, agent.
Phillips, Wise. B.
i
Pooblaščeni Agent od vsib
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, UL le en blok od naše cerkve.
4b
4b
4b
m
1
4b
4b
4b
4b
4b
4b
4b
4b
$
4b
4b
4b
4b
4b
4b
4b
4b
4b
Popolnoma varno naložen denar
-JE PRI-
i ia
ICI U Mil 11
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po
4b
4b
<¡4
* S
t £
§
fr m
%
§ fr
§
§ §
it
v Kanidiji, Kranjsko, Avstrija. ^
4-4
%
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu.
Naslov:
S HRANILNICA IN POSJILNICA
Tf~ -y-	L
Slovensko Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
10 St.
Uradniki:
Pavel Bartel, starosta.
Josip Hribar, tajnik, 604 Frank Belec, blagajnik.
Al. Grebenc, učitelj telovadbe. Mesečne seje 3. nedeljo v Belec-ovi dvorani ob 1:30 uri pop.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street ▼ novi hiši. Joliet National Banke.
Oompagnije ^ Generale ^ Transalantiqne
FRANCOSKA PROGA.	____________________________
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko In Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 95U0 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo arezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano is razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop lik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111, A. C. Jankovick, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South . 17th St., St. Louis, Mo.,
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMOD«
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” St
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street.
Joliet, 111
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
ejer se toči vedno sveže pivo, žgaap ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-A.n.t. Skioff
N. W. Phone 609.
1x37 N. Hickorjr St.,	Joliat
FARME!
Cenj. rojaki, Slovenci in Hrvati! Tu je en farmar, ki ima več zemljišč naprodaj v okolici White River in Krain City. Cena $13 za aker. Ima tudi en par zemljišč s hišami in obdelano zemljo, koja se proda po $20 aker.
Kdor si želi kupiti farmo tu, ima sedaj dobro priliko. Natančneja pojasnila daje:	Jak. Štrucel, Box 109,
Holton, Mich.	9-15
ANGLEŠČINA brez učitelja! Slovensko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih ol> znakov (badges), regalij, kap band« in zastav. Velika zaloga vseh 90* trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeM kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka* talog na zahtevanje zastonj.
Naznanjam rojakom v Ameriki,
da sem v zvezi z avstrijskimi konzulati v Združ. državah in Kanadi, za to lahko izdelam notarske listine ne glede kje se stranke nahajajo. Izdelujem vse listine na kojih se zahteva notarski in konzulatni podpis in pečat.
JOSIP KLEPEC, javni notar, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnik» On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno maj hno flaško vaše vode, katero bode on pregleda kemično in mikroskopično za natančno diagno so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem labors toriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnoge ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroški bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je t< sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gall stones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mr žlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in o* Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:

DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS
^0^000000000000000000000000000000000000^00000000000000000000000000000000000000
Največji čudež današnjega dne.
Telegrafično pošiljanje denarja y stari kraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor navadno na pošti, pošlje zdaj lahko denar telegrafično v stari kraj tako, da je drugi dan že tam Ni potrebno evropejsko adreso prijemnika meni popred naznaniti ali registrirati dati. V 10. do 12. dneh dobi pošiljatelj originalni rece-pis evropejske pošte. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. Pišite po cenike in navodila.
IVAN NEMETH, biv. cesarski kral. konsul, agent
457 "Washington St.	NEW YORK, N. T*
*0 0000 00 000000000 0 00 a 00 00 a 0 0 a 0 0 a a a 0 0 000 a 000 0 00 00 0000 0 0 00 000 0 a 0 0 a 0000000000 00 a 0 0*
JOS. BOZICH
SLOVENSKA GOSTILNA 101 Indiana Street	JOLIET, ILL.
Priporočam se rojakom, da me obiščejo ko se mudite v našem mestu. V moji lepourejeni gostilni točim najboljše pivo, fina domača in kalifornijska vina in najboljše žganje, ter tržim dišeče smodke. Imam tudi prenočišče
Postrežba izborna.	Vsi dobrodošli 1
N. W. telefon 384.
Turkey Red
CIGARETTES
so narejeni iz najčistejšega TERSKEGA DU-HANE in imajo prijetnost, ki jo vsebuje le najboljša vrsta.|
Poskusite eno samo, in ne boste zahtevali druge vrste. Predsednik Združ. držav ne more kaditi boljših, kot so Turkev Red cigareti.
Prodajajo se vsepovsod.
The American Tobacco Co.
?0 Tor KK
O časnikih in časnikarstvu
je javno predaval pred več dnevi na Dunaju publicist in vladni svetnik Winteritz. Velik del svojega predavanja je posvetil zgodovini razvitka časopisja od početka do danes. Časniki so dobili popolnoma drugo lice; med urednikom in bralcem ni več onega patrijarhalnega razmerja. Lord Burn-hem je na zadnji konferenci zastopni-jv časopisja primerjal sedanje časnikarsko delo s časnikarskim prejšnjega toletja. Pa lajik nima pojma o tem, koliko je treba skušnje in tehničnega znanja samo za oceno dnevnih vesti in kako se je dopisniško delo ogromno razvilo s telefonom in brzojavom. Težko Si je tudi predstavljati fizično in duševno napetost, kateri je časnikar edno izpostavljen. Predavatelj je o-pisal delo parlamentarnih poročevalcev londonskega “Times”, ki je zelo gleden list, in je prešel na sodbo občinstva o časopisju. Dejal je, da se časopisje ali precenjuje ali podcenjuje, ni vsemogočno, a tudi ne brezpomembno, kot se misli. Popolno objektivnih listov ne more biti, ker je j sak odvisen kolikor toliko od duševnega razpoloženja pisca. Kdor hoče biti dober časnikar, mora predvsem delati naglo in razsodno in da je to, kar piše, temperamentno. Ako se časopisje zaveda svoje odgovornosti, bo pravično večini naroda in bo na ta način služilo občnemu blagru.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najnižji ceni? GotovoI V mesnici
J. & A.-Pasdertz
•e dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone n 13
Tie Joli Nali
Na voglu Chicago in Clinton nlie RAZPOŠILJA DENAR NA V» KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir.
Bolte & Lavrič
slovenski salun
208 Jackson St. Joliet, 111
N. W. telefon 30G
Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite
pri naju.
IDoTorodošli !
POZOR, ROJAKI!
Moderno gostilno
National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke.
Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St "N. W. Pbone 825-	Joliet, O.
)iva in pravi: “Srečo pa imate, gospod! Ravno en vrček ga je bilo še v sodčku!”
Pri vojakih.
Korporal: “Vi Vesel se zmeraj tako neumno režite, kakor ranjki Homer, ko se je bil zaročil s staro Odisejo!”
Lovska.
Logar: “Nedavno sem hodil po gozdu nič hudega sluteč, kar jo primaha meni nasproti velikansk medved.'Puške nisem imel nabasane. Kaj mi je storiti? Šine mi v glavo rešilna misel. Na vse grlo zapojem ljubljansko himno: “Odreti se ne damo!” — Medved obstane, kakor okamnel — jaz sem jo pa podurhal!”
Čudno mnenje.
Ko je Jurce prišel prvikrat v mesto, srečal je imenitnega gospoda s svitlim visokim cilindrom. “O joj!” začudi se Jurce, “pri nas 'biksamo’ le črevlje, tukaj pa tudi klobuke.”
Izpraševanje vesti.
“Kako pa ti, Jaka, vest izprašuješ?” vpraša župnik pri izpraševanju že odraslega možakarja.
Jaka: “Predno grem k spovedi, naklestim vselej svojo ženo prav pošteno in v svoji jezi našteje mi ona vse mo je grehe in tudi take, katerih bi se sam nikdar ne spomnil.”
POZOR, ROJAKI!
Spodaj podpisani uljudno naznanjam, da ako rabite dobre volnate obleke, pridite, oglejte in izberite si jih po vašem okusu, ker imam veliko novih krasnih vzorcev (samples) za obleke površnike (overcoats) po zmernih in nizkih cenah. Vse delo jamčim, ker je izdelano vse doma. Sam poskus vas bode prepričal.
Za obilen obisk se kar najtopleje priporočam.
FRANK ŽAGAR, krojač,
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK
slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891 1820 N. Broadway,
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te-bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na vogln Joliet, Illinois. DES PLAINES IN CLINTON STS.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — I N PREMOG —
Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
Ovce bo pasel.
Koreja.
Kakor smo že poročali, je Japonska anektirala Korejo.
Še pred dobrimi 10. leti je bila med Kitajsko in Japonsko ležeča Koreja docela neznana dežela. Še-le po vojski leta 1894. med Kitajci in Japonci se je svet začel zanimati za Korejo. Njeno veliko važnost sta spoznali zlasti Japonska in Rusija.
Poleg velikega strategičnega pomena krije Koreja v sebi tudi mnogo bogastva. Dežela ima velike množine bakra, svinca, srebra in zlata. Dasi se dobavlja zlato še na zelo primitiven način, se ga vendar-le dobi vsako leto štiri do pet milijonov dolarjev.
V Koreji je tudi zelo rodoviten svet; prideluje se žito raznih vrst, riž, tobak, bombaž in še mnogo drugo.
Koreja je bila stoletja zaprta tuj-, 'cem. Vsakdo je bil v smrtni nevarnosti, ako je prekoračil korejsko mejo.
Ljudstvo je zelo verno in pošteno. Narod bodo sedaj drli še bolj, kajti domačim oderuhom se je pridružila še druga vlada.
Japonsko cesarstvo je postalo sedaj za polovico večje. Japonska meri 417, 000 kvadratnih kilometrov, Koreja pa 218,200. Koreja ima približno 9,800,-000 prebivalcev, je torej zelo redko naseljena.
Za Japonce je to zelo dobro, ker jim postaja njihova domovina zelo tesna. Aneksija ne bo prinesla Korejcem nič dobrega.
Na Koroškem se je kmetu rodil sin. Ker je bil slab in da bi brez krsta ne umrl, nese ga še tisto noč h krstu. Na župnišču trka na vrata; gospod župnik odpre okno.
“Kdo trka?” — “Jaz, gospod župnik!” — “Kaj pa iščete o tej uri tukaj?’ “Prosim, da bi krstili mojega sina!” — “Če je že taka sila, pa pridem; samo pojdite še po cerkovnika, da pripravi kamen in sveče.”
‘O gospod, kdo bo tako zamujal; saj ni treba takih ceremonij za mojega sina. Kar skoz okno ga oblijte, bo že veljalo: saj bo gonil samo ovce past.”
Na begu pred slavo.
Slavni pisatelj Knut Hamsun je slavil nedavno svoj 50. rojstni dan. Čim bolj se je bližal slavnostni dan, tem bolj so časopisi in revije pisali o njem in njegovi častilci so jeli tudi romati v mestece, kjer je bival. Ko pa napoči slavnostni dan, ni bilo pesnika nikjer — ušel je svojim častilcem neznano kam, menda nekam na sever. Povrne se, ko bo konec slave. — Res, redek slučaj!
Dragocena riba.
V Meksiki živi neka posebna riba, kateri pravijo krokodilova riba. Ta riba ima to posebnost, da je vsaka stvar veliko vredna, katero ima. Iz njene kože se da izdelati najboljše tanko usnje. Njeno olje, pravijo, da je veliko boljše za bolne ljudi, kakor najboljše norveško ribje olje. Njeno meso je prava slaščica, bodisi sveže ali suho. Meksikanska vlada se zdaj trudi, da bi jo razširila po vseh vodah.
Nad 100 let stari ljudje.
Novodobni insérât.
Moja hčerka Mica je na mojem najboljšem vozu zbežala s sosedovim sinom; kdor ju sreča, naj ju le pusti; samo voz naj mi pripelje domu, za kar dobi gotovo in dobro plačilo.
Po navodilu slovenske slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki preprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno ako hoče kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145 Sp., New York.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Največje in obenem slovansko pod ietje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo
le izkušene delavce.
Joliet Steam DyeiHouse
Kakor poroča "Materinska Riječ”, je v Argentiniji mnogo oseb, ki so stare nad 100 let. V Rosarto de Santa Fe živi starka, ki je stara 102 leti. V Buenos Aires so umrle pretekli mesec štiri starke in sicer neka Španjolka, stara 101 leto in tri Argentinke v starosti 100, 105 in 111 let. V mestu Cordoba žive 4 sestre in sicer Lucija Ava-lo, vdovela Cortez, stara 130 let, Klavdija vdovela Cortez, stara 125 let, Dolores vdovela Ciriaka, stara 115 let, in najmlajša, Amadea, stara sto let, je še gospodična.
»04040«0«04<H40400
ratek čas. §
Zanesljiv pomoček.
Žena možu: “Mihel, naredi si vozal pri ruti, da ne pozabiš jutri ob štirih vstati!”
Sreča.
Hribolazec gostilničarju: “Vrček piva!”
Čez dolgo časa prinese oštir vrček
(Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
Okraski in privite stvari ki našim pečem ža
gretje se ne razbijejo.
Krov, vrata in druge privite reči na pečeh se ne dajo razbiti, ker so narejene iz železa, ki se ne razbije temveč se le pregane, če ga udariš z kladivom, ali če pade.
PRAVO ŽELEZO SE NE RAZBIJE.
Peči, ki so narejene iz železa, ki se ne ubije so vredne mnogo več, ker ni toliko stroškov ž njimi za popravo.
•‘The Great Majestic” je najboljša peč kar jih je dobiti.
Barrett Hardware Co.
N. Ottawa St. Joliet, Illinois
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavnoznenih Richland Co., North Dakota in
Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetu,
Tu se prideluje vsevrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake najrodovitneji zemlji v državi Illinois, ter staue danes, eno petino menj denarje.
Kupite sedaj.
Cene se vršajo vseh dan.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois.
SOBI 1 in 2, FABG0 BLDG.	JOLIET, ILL.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje» in firnežev. Izvršujejo se vsa bar* varska dela ter obešanje stenske»» papirja po nizkih cenah.
L Chicago telef. 2794
tele. N. W. 29
Pojdite ali piHte po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
A. ff. Fleier Drog Ge.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Slovenski zastopnik, ANTON ZELNIKAR.
Jouruu.
FIIT0 PIV0 V STEKLE1TICAH,
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 26.