ZADRUGA. List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj. Glasilo zveze slovenskih posojilnic. „Z združenimi močmi 1“ Štev. 8. V Celji, 31. avgusta 1885. Tečaj II. Izhaja vsak mesec enkrat. Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. 50 kr. — Inserati po dogovoru. — Naročnine, inserati in dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105. Menjava posestvenih lastnikov in vknjiženi dolgovi. L Zanimivo je poročilo o spremembah zemljiških posestnikov in dolgovi na zemljiščih. Naslednje podatke povzamemo iz poročila statistične centralne komisije, ki kažejo, kakšna bremena prenašati morajo zemljišča. Po poročilih zemljeknjižnih uradov se je 1. 1883. v avstrijskih deželah z urejenimi zemljiškimi knjigami (razun Gališke, Primorske, Predarelske in Bukovine, ki še nimajo urejenih knjig) prodalo po kupnih pogodbah 141’ 119 posestev v vrednosti po 265,823.191 gold. v 1. 1882 pa 139.139 posestev v vrednosti 203,990.342 gold. Zadnja tri leta je sprememba lastnikov po kupnih pogodbah skoraj enaka, kakor kažejo naslednje številke, prodalo se je namreč: Velikih posestev 1881 . . . 320 v vrednosti 21,128.624 gl 1882 . . .289 n 8,915.630 » 1883 . . .298 7) 17,005.464 n 1881 . . .111 n 3,034.620 n 1882 . . . 109 n 18,143.688 n 1883 . . . 106 Ti 1,412.125 n 1881 . . 5235 r> 69,486.367 n 1882 . . 5795 T) 69,052.422 n 1883 . . 6022 rt 68,000.895 n 1881 132.188 v 162,679.150 » 1882 132.946 n 167,878.602 » 1883 134.693 n 179,404.607 n Rudarskih posestev Mestnih posestev Drugih zemljišč Tudi so skoraj enako visoke kupnine vseh treh let, katere so kupci ostali dolžni prodajalcem in katere so se na korist prodajalcev pri prodanih posestvih vknjižile. "V 1. 1883. vknjižilo se je namreč ostale kupnine 47.22 milijonov goldinarjev ali 17.7°/0 celih kupnin; I. 1882. 20.0°/» in 1. 1881. pa 17.9°/0. UUEU^1- Po drugih pogodbah (menjavnih, darilnih in ženit-vanskih) je menjalo lastnike v 1. 1883. 29.221 posestev v vrednosti 494 milijonov gld., v 1. 1882. 27.621 v vrednosti 52.0 mil. gld. in v 1. 1881. 25.990 v vrednosti 47.5 mil. gld. Tudi tukaj so številke ostale enake. Na eksekutivnih dražbah se je prodalo v 1. 1883. 11.125 posestev, v 1. 1882. 12.644, v 1. 1881. 12.977 in 13.309 v 1. 1880. Kakor te številke kažejo, je od leta do leta nekoliko manj eksekutivnih prodaj; prodalo se je: 1880 1881 1882 1883 velikih posestev ... 35, 30, 27, 34, rudarskih posestev . . 51, 33, 20, 24. mestnih „ . . 934, 755, 656, 465, drugih posestev . . . 12.280, 12.179, 11.941, 10.602. Skupilo se je za po eksekucijski dražbi prodana posestva v 1. 1880. 39,209.048 gld., v I. 1881. 35,238,687 gld., v 1. 1882. 26,498.630 gld. in v 1. 1883. pa 23,178.798 gld. V tej meri kakor so se eksekutivne prodaje zmanjšale, zmanjšale so se tudi izgube terjatev pri prodajah. V 1. 1880. se je zgubilo 16.372 terjatev v znesku 44.4 milj. gld., ker se ni dosti za prodana posestva skupilo; v 1. 1881. 15.877 terjatev V znesku 33.3 milj. gld., v I. 1882. 14.731 terjatev v znesku 20.2 milj. gld. in 1. 1883. samo 12.989 terjatev v znesku 19.8 milj. gld., t. j. za 24.6 milj. gld. ali za 55.4°/0 manj, kakor 4 leta prej. Menjava lastnikov v posestvu po smrti je bila 1. 1883. nekoliko veča, posebno na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Takih zapuščinskih posestev je bilo 45.199 v vrednosti 111.4 milj. gld. proti 41.695 v vrednosti 105.2 milj. gld. v 1. 1882. in 40.510 v vrednosti 101.3 milj. gld. v 1. 1881. Vknjižene terjatve na posestvih se od leta do leta množijo; v 1. 1883. se je na novo vknjižilo 256,694.770 goldinarjev, v 1. 1882. pa 255,728.684 gld. Ti novo vknjiženi dolgovi v 1. 1883. se po deželah sledeče delijo; vknjižilo se je na novo na: V 1. 1883. V I. 1882. Spodnje-Avstrijskem 55,781.636 gl. proti 63,366.119 gl. Gornje-Avstrijskem 23,062.102 „ „ 12,041.785 „ Solnograškem . . 3,405.388 „ „ 2,775.204 „ Štajerskem . . . 24,663.184 „ „ 17,508.026 „ Koroškem .... 5,364.817 „ „ 4,217.457 „ Kranjskem . . . 2,882.135 „ „ 3,306.619 „ Tirolskem . . . 12,234.595 „ „ 11,184.754 „ Češkem .... 95,506.613 „ „ 105,257.108 „ Moravskem . . . 26,437.666 „ „ 29,870 259 „ v Šleziji .... 7,356.634 „ „ 6,201.353 „ V letu 1883. novo vknjiženi dolgovi v znesku 256,694.770 gld. se dele sledeče, na: velika posestva 37,083.512 gld. proti 15,004.817 gld. rudarska posest. 1,751.460 „ „ 12,725.980 „ mestna posestva 58,922.753 „ „ 62,338.447 „ druga „ 158,937.045 „ „ 165,659.440 „ v prejšnem letu. Koliko se je vknjiženih dolgov izknjižilo? V 1. 1883. se je iz zemljiških knjig zbrisalo 222,405.560 gld. proti 232,802.604 gld. v 1. 1882. Od tega pripada na posestva v: 1883. 1882. Spodnji Avstriji . 52,118.801 gld. proti 63,302.116 gld. Gornji „ . 9,551.909 „ 10,251.843 „ Solnograškem . . 2,770.096 „ „ 3,106.293 „ na Štajerskem . 28,516.364 „ „ 17,101.822 „ „ 3,725.047 „ „ 3,054.773 „ „ 5,423.323 n „ 92,609.974 „ „ 28,350.758 „ v Šleziji . . . 6,021.093 „ „ 5,877.655 „ Toraj se je 1. 1883. za 10.4 milijonov gld. manj izknjižilo, kakor 1. 1882., in sicer posebno v Spodnji Avstriji, češkem in Moravskem, med tem ko se je pa na Štajerskem 1. 1883. za 11 milj. gld. več zbrisalo, kakor 1. 1882. Na posamezne vrste posestva pripada iz-knjiženje dolgov sledeče: na velika posestva 20,526.000 gld. proti 21,260.237 gld. „ rudarska pos. 5,896.900 „ „ 2,202.995 „ „ mestna posest. 52,283.198 „ „ 63,000.378 „ „ druga posestva 143,699.462 „ n 146,338.904 „ v preišnem letu. Ako so primerjajo na novo vknjiženi dolgovi v 1. 1883. v znesku............................... 256,694.770 gld. onim, ki so se tisto leto izknjižili, v znesku 222,405.560 „ se kaže, da so se vknjiženi dolgovi pomnožili za več ko 34 milj. gld. Od tega prirastka pripada na posestva v: Spodnji Avstriji . . 3,662.835 gld. Gornji Avstriji . . . 13,510.193 „ „ Koroškem . 4,183.733 „ „ Kranjskem . 3,663.061 „ „ Tirolskem . . 5,972 12G „ „ Češkem . . 84,699.088 „ „ Moravskem . 24,909.289 „ Solnograškem Koroškem Tirolskem Češkem . . Moravskem . v Šleziji . 635.292 gld. 1,181.084 „ 6,262.469 „ 10,807.525 „ 1,528.377 „ 1,335.541 „ Na Štajerskem in Kranjskem so se pa vknjiženi dolgovi zmanjšali in sicer na Štajerskem za 3,853.180 gld. in na Kranjskem pa za 780.926 gld. Vseh vknjiženih dolgov v Avstriji, razun dežel, ki še nimajo urejenih zemljiških knjig, bilo je leta 1882. 2745.4 milijonov gld. in ker jih je leta 1883. priraslo 34.3 milj. gld., znašajo toraj vsi vknjišeni dolgovi 1. 1883. 2779.7 milijonov gld., in sicer pripada na posestva v: Spodnji Avstriji . . 584.8 milijonov goldinarjev. Gornji „ . . 155.9 r Solnograškem . . . . 36.2 „ n Štajerskem . . . . . 255.3 rt Koroškem . . . . 66.3 » Kranjskem . . . . . 64.7 n Tirolskem . . . 200.1 » češkem .... 1036.3 „ n Moravskem . . . 299.4 n Šleziji . . 80.7 n Navedene številke kažejo tudi, na katerih vrstih posestev in v kateri meri so se leta 1883. vknjiženi dolgovi pomnožili. Vknjiženi dolgovi velikega posestva so se pomnožili za 16,557.512 gld., mestnih posestev za 6,689.555 gld. in drugih posestev pa za 15,237.583 gld., med tem ko so se pa dolgovi rudarskih posestev znižali za 4,145-440 gld. Kar se sploh tiče vknjiženih dolgov, se je v 10. letih od 1873. leta sem veliko spremenilo. Ako se namreč primerjajo številke vknjiženih na eni in izknjiženih dolgov na drugej strani, kažejo naslednje številke, da so se vknjiženi dolgovi pomnožili (+), oziroma so se znižali (—) za milijonov goldinarjev pri: 1 »1 67 67 32 8618 gld. 59 kr. 4848 gld. 30 kr. St roški: ' 31. dec. 1884. 30. jun. 1885. Dana posojila . . 7376 gld. — kr. 3922 gld. — kr. Vzdig. hran. vloge 737 55 — )* 755 55 — >> Obresti od posojil . 234 55 19 n 137 55 50 v Upravni stroški 63 v 10 » 82 55 43 >) Delež posoj. v Celji 1 55 — i> — 55 — »J Inventar .... 65 55 52 » — 55 — 1) Koleki .... 10 55 — d — 55 — >> Razni stroški . . 16 55 83 >» — 55 — )) Obresti od hr. vlog — 55 — >: 8 5* 29 )) Za dobrod. namene — 55 — )> 15 55 — •» Deleži vzdigneni . — 55 — !) 11 55 — )) 8503 gld. 64 kr, . 4941 gid, , 22 kr. Društvenikov . . 127 154 Deležev .... 169 • • • 189 Jzposojila 7500 gld. — kr. — Posojila na menjice Posojilnica na Vrhniki. Stanje 30. junija 1885: Deležev 6500 gld., hranilnih vlog 87.640 gld., danih posojil 86.019 gld. 440 gld. — kr. — Gotovine 30. junija 1885 22 gld. 03 kr. Posojilnica v Pišecah je 22. junija t. 1. prvo leto svojega obstanka spolnila. Delovanje v tem prvem času je bilo vspešno, kajti dala je 135 strankam 204 posojila v znesku 11.298 gld. Društvenikov ima 154, kteri zastopajo 189 deležev. Skoraj tretjina posojenega denarja se je \rnila in sicer brez vsake tožbe, kar je zelo pomenljivo. Posojilnica si je splošno zaupanje pridobila in njen up!iv se dobrodelno na prebivalstvo kaže. Veliko več bi še storila, ako bi imela več denarja na razpolago; a le posojilnica v Celji jo zdatno z denarjem in v vsakem dragem oz’”u pcdpira, za kar se javno zahvala izreka. — Posojilnica v Šoštanji. Stanje dne 30. junija 1885: Društvenikov 627, deležev 12.440 gld., hranilnih vlog 94.688 gld., danih posojil 98.231 gld. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Stanje 30. junija 1885: Deležev 10.000 gld., hranilnih vlog 47.827 gld., danih posojil 57.386 gld. Posojilnica v Sevnici. Stanje 30. junija 1885: Zadružnikov 285, deležev 627 gld., hranilnih vlog 23.248 gld., danih posojil 33.969 gld. Posojilnica v Ljutomeru. Stanje 30. junija 1885 : Zadružnikov 310, deležev 19.648 gl., hranilnih vlog 104.378 gld., danih posojil 122.314 gld. Razne stvari. Nova posojilnica v Slovenjem Plajbergu na Koroškem se je ustanovila dne 29. julija t. 1. Zveza slovenskih posojilnic poslala je svojega tajnika v Celovec, kamor so prišli Plajberžani, da so imeli ustanovno zborovanje. Izvolili so načelnika, odbornike in računska pregledovalca, potem podpisali pravila, na katerih so se podpisi legali-zovali in ob enem se je tudi vložila pri c. kr. deželni sodniji prošnja za vpis nove zadruge v zadružni register. Izvoljeni so: gg. Marka Ogriz, načelnik, Štefan Wieser, Martin Ogriz in Janez Lužnik, odborniki; Matej Ogriz in Andrej Wieser, računska pregledovalca. Možje iz Plajberga hočejo si ustanoviti tudi kon-sumno zadrugo (zadrugo za nakup in prodajo živeža), hočejo kupovati žita, ki ga tam pomanjkuje in ga po ceni sosedom prodajati, posebno pa imajo pred očmi, da si nakupijo vina in ga potem v fari svoji zopet po nizki ceni prodajajo in na tak način hočejo zatreti kugo, ki se imenuje žganje, oziroma hočejo tej strašnej bolezni za celi kmetski stan zabraniti uhod v njihovo faro. Ni dvombe, da bode ta način eno najboljših zdravil proti tej kugi, in gotovo bi tudi drugod, posebno na Kranjskem bilo potreba takih konsumnih zadrug, ki bi v prvi vrsti imele namen, preskrbovati vina po nizki ceni. Škodilo gotovo ne bi, posnemati vrle Slov. Plajberžane. Poštne hranilnice. Najnovejša okrožnica imenovanega zavoda priobčuje račun za mesec julij. V tem času seje vložilo 197.976krat v znesku 23,490.585 gld., lansko leto v juliju pa samo 4.132.502 gld., izplačalo pa 77.171krat za 22.067.481 frld. Na skupino „Tirolsko-Pri-morje-Dalmacija“ pride 11.021 vlog za 1,261.702 gld., izplačil pa 3505 za 840.349 gld.; v skupini „Štajersko-Kranjsko-Koroško“ so 14.479krat vložili za 1,717.182 gld., izplačali 3456krat za 655.917 gld. Vseh „vložnih knjižic14 je v prometu 472.916, med temi 8893 nemško-slovenskih. Imeteljev „rentnih knjižic11 je 7508, za ktere urad varuje 3,813.800 gld. Izvoz premoga v letu 1884. — Po poročilu permanentne komisije se je iz Štajerskega v zadnjemu letu 500.000 rnc premoga (Braunkohle) na Laško in 470.000 nic na Ogersko izvozilo. Iz premogovih jarn v Korpano in Albono (Istrija) seje 400.000 mc na Laško in 110.000 me v Reko izvažalo. Izdajatelj in lastnik: Mihael Vodnjak. — Tisk „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Maks Veršec.