Št. 11. V Gorici, dne 8. febfuvarja 1898. Tečstf XXVIII. Izlutju dvakrat na teden v Štirih iztluiijili,.in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldni;, in stano ¦/, „GoHpod(irskiHi Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti pvojemana ali v Gorici na dom posiljana: • Vse leto.......gH. G~ pol leta ........ » ;}•— četrt leta.......» K>0 Posamično Številke stanejo G kr. Naročnino -»prejema imj-avniStvo v Gosposki iiHci štv. 9 v Gorici v < Goriški Tiskarni > A. GabršČek 'v^k-dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ol> nedeljah pa''od : !). do 12. ure. >*a naročila brez donoslane naročnino se ne oziramo. ,,1'UIMOBEC" izhaja neodvisno od *SueW trikrat mesečno in stane vse l.-to gld. V"20. se prodajata v Gorici v to-bakanii Sclnvarz v Šolski ulici ,»>..^U,;>,«ij^ v Nunski ulici; — v Trstu v iobakami 'LavVouenrna** trgu della Caserma in Pipan v ulici Pontc dolla i<"abbra. Uredništvo in 0'lpraTiilStvc so naliaja v Gosposki ulici št, 9 v Gorici v II. nadstr. zadej. — Urednik sprejemljo stranke vsak dan od 11. do 12. uro predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero, ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo upravniStvn. Neplačanih pisem ne sprejemljo ne uredništvo ne upravnišlvo. _______ Oglasi in poslanice se racimijo po petil-vrst.ih, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7^ kr., 8-krai, O kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostoru. Naročnino in oglaso je plačati loco Gorica. (Izdaja za deželo). „GoriSka Tiskarna« A. GabrSPek tiska in zalaga važen Koče, in ..Primorca > še ^Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do (i pol ter stane vselefno 1 -] A. GabršČek (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. Obravnava Biiii-.Corriere-^iiiella1 na Dunaju. (Kom,,-). P v .• d s,.d ii i k: Pokličite |.ii.'-.i S-u.itti. (J)eček kakih 11 !ct s|j,r>. Sinu'a: Scuatti vstopih-! (Ne z;ilitc\;. >e priso.:a|. Pr.-'d-.: S.-atti. kaj si- sjišiii vsakri-tiji .-iikve sv. Antona. Sc.rairi; Ihidin j- kričal. I.ud..\al se j., nad g. Nanutom. ker j- ifalijau-ki piopovedoval. I'red.-;.-. Kaj j.- >«-k.-lV Soirattt: Ne s|N..,ii,!Jam se. S.d som i/, zakristij«-. t"'.-ikal sem jmv.1 cerkvijo io potem .-cm žel domov. Povedal .-..'111 si:iri;,.,u. kav sem videl m -U-:»l. SrariM - bili y.i,|.,-tr.i. I'red s.: Pokličite prič,. H a m mm-rja. Slntia: je na tihem ž njim govoril tli ali it m besede. I'red-,.; Ali sto sli;;,l. Kaj j.- g.Aoiilr Uausner-. Ne. i 111 sem m-.iv.-ii. naj-hI,ž j, ..d vs-h. pa „,s...,, nič s|,;al, ke,- ,e ,;. lindin tako 1,1... g o-...,. I. d a ,; a ni mo..e| m kdo v a /.ume tl. .....,„.,1 |;„dii. y |...kl.-i.il n.i poklckmk. kj-i ,,- kle/al de Uma sv. m:,:... Ka| je noten, l.sp,M lindin ni mUiliir lii-tll Mulli je \es ,-.,,. „a pokl.-l.....,„. S t a ...e: V, st:iU!,jet, v .;„-.|„,,k, ,,!iei. st, ,,- ;:.»¦¦. „i k-i tak pndete v .|„t,ivl, / „„,..K||„, lj.,.1,,,,. |..,j ... ,.. ^a.,.,1., ,,.. ,,,,-m .. tem d..:..du,' II a BEH-HUlt Roman iz i-aviv Kristusovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACK. Poslov. Podravski. PRVA KNJIGA. (Dalje). XII. Modrijani najdejo Dote. Solnce je že osvetljevalo griče, obko-Ijitjoče Betlohem, dolino pa je še zakrivala senca. Stražnik na strehi starega „khana* je zagledal veliko luč, pomikajoče se proti go-stilnici. Iz početka si je misli!, da nese kdo bakljo, toda luč je postajala čimdalje večja. Biia je to zvezda. Prestrašen, jel je kričati. Ljudje so vreli skupaj na streho. Med tem se je svetloba čimdalje bolj bližala, — skale, drevesa in cesta so se lesketale kakor v žarkih; največji prod svetlobe je padal na votlino, v kateri je bilo Dete. Uprav v tem hipu dospejo k vratom gostilnice trije modri. Prestrašen straž .ik jim odpre vrata. »Ali je to Betlehem?" vprašajo ga. »Ne, to je gostilnica; mesto leži dalje". Deček se je na to Slnejal. .la/ vprašani: Kaj vam je povedal'; (In odhoda je ../.nunifmolitev za dež. .la/. se začudim: '/.:idi-ž!V i Mi: Da. za dež je oznanil. Titdi ljudem se j,- ,-i.diio zdelo. N-kteri so se s|„eiali. .laz mi io: Cospoda nisi, razumeli. V kakem "jeziku je ^iv.n-ilV t >n: V italijanskem, .laz: Kaj pa pravijo temu ljudje? <>u: Novem. - Deček je šei v Solkan k Moji teti. jaz pa proti ,, ,-kopališču. Na tej poti me deleče pometač 1'rliaucič. Najin pogovor ,.,.veiii kasnej,.. Dlie |(|. „,.,,!. .s,.,,, |,j| v ,,.|!oi -.v. Antona. Cerkev sv. Anionu je namiW- pndni/.niea župnijske eerkve sv. I-i,...-ij.,. kjer som služboval kot duhovni pnim.čuik i let, in pol. .'',- s,,,,, p.vvi.leli Lak.-.a bolnika \ bližini imenoval..- podružnic, licim, lio-lili po . Naj-svet,-j-.e v /upidjsk" cerkev, ampak v ec.-kev svefe-a Antona, ki ima svoje.ua .erkvenika ime....... |'io. Te-a eeikvenika s,.m vprašal, ali imajo iv- l,|.1Llo-|ov z;i dež? (»n ndeovori: Ne. Nimamo -,. |,Ia;;„slova. jutri bo. C. Niinut je tako oznanil. (I. kal... bi..?::, duša.* nadaljuje ccikveuik. je g. dane/. (I.otel je reči Nilllllt ime mu ie namreč'.lan.-zl. Ifad bi i,,i'..| bla-o-lov vsaki dan. rad bi tudi s,„,vedaval iu propovedaval. pa se šo boji. .le boječ -..-pod. pa dober. Uad silno rad bi pn.puvedoval. pa se l.,.|i._ Ali d„ sedaj še m? vprašal eeliaeink. Dne |-.». 'sept."sem sol po opravkih v e.-„tiali,o ¦..•inein-če. Na poti mevsi.ni ,„-f;a,nst Ivoinel lekoč: kako je to. da prepoveduje :l„sp. Nauut pri sv. Antonu'.' Ali bo vedno piopoved med maš,,'/ Ljudje j„ ja/ še posebno smo nejevoljni, da -e u,,..)ji.,..j.. take ""¦--"¦ I" """1 >"«;» I"'......»"I '" * it:.lija«.^.-in je/.lk,l> Kil| 1,1 de|;,'e/ ||, veste. k:,j p,avi N.ul.lt ! Iv.ij/ lin |ii/ ne /nam opijali, iln.. bo „i.-i,e Hrib.!; /e lil let in še vee o|-lji„„. „ s., n.kd.. mi ni l.kel. ¦ I.i ne /nam. In vest,, k,,, ;,. ,,|-.t\ i V D.- I.....no učilo |ma.'-i,,. tal'.. ).. .;ov,.nl i;. K"i„el. še 1,-1.r.i d,..- sen, .šel I, ... /upniku \V..||.i. l'ov,di,l en, mu. kar n-ui -llš.ll ...I dečka Volk., Il.-l KiltitillllevelM ll^U lil ...Ifosp. K..meh. Kaj. •• Namil pr..i.ov...|.i|..pri v. Antonu . vpraša začuden., n-volj,,.. ¦ župink- Tako -en. slišal, bd je IM..J o,h,,vo,. M, „,„ ni-te vi dovoli!,'/ .|.-,,V Niti n«' \e:n.ila mašiije pn sv. Antonu. - T»|.'i pvopo-veduje in s., ,.,¦ m.-d mašo ,.„ evanjielju. N. ,i,..;.uiV!V UoO.-.'1/'njun" s? '',1'. 'bem p.epi^.l'" ''N^taU^ošj'. župink! IV.-pov.diit, mu morate. |.,.r l,..,dje -e j.v.ij,, ,„ poliujšujejo nad Ni.nutoin. Sedaj :-a ne e,eni ,-,k;.l. /upnika, š.-l -e,., v -erCev v s|„,v. -du ,.o. i>,.iui dali |:l. sept. s. m šel ,,o ;, ,„-, 1, sv. Allt-IlM. IJad-Vede,, -.,„ bd. prep,-,e.,t, -n, s, l„,te|. ;,l, ,es ,.. Nauut ,,i,- l-C-dllj-. II.. -eni bd 1......V,,|e,, ,„ ¦•„,!., |.,„,||e ... p.avil,. da ::. Nanut pi..p..vedii|e. iVikv-mk sv. Aniona j. /an.kaval. . An!..,,,,, 'd;, b,'i„o,da -.-„',' -l.šal u„\.„it, j. N.-iiiuiii. st,,p,l s..,,, v -akn-i-,.'" Kaj K." vpi.i;.ne n.. tih-i......rkvemka l',.r.-.-.| je! >:avi'l M-m L. i|,r.,š.ni|.- e.-rkve,,ik,. cl.i-i sem il..l.,^. %,.¦•¦:._ da N««,« j.io,,.,^,^,!,.; ,iSi„. k.-i ,.i »..v.,,il r.-- .!.,".-. Ni,i„it,|,..'|.p.|...\'.il.iJ.'. 1,',-ite ;:. Niimit.i. naj konča in naj i.vlaijnje / ma-o. Dni:;,-".., ni-em l;.,\ovil m ti.di i.-sem .silil .erkvemka, da i.i š-1 pn d oltar iu ustav d Nanutov -.vor. P.-kleknd -m l;a |„.'Hl.-knik in n:..!!. I-., maši j,, bij bl:;..„si„v. l'...-.il.:.| -ni. K.-r mi j.. ". Komel pravd, d- je Naiuit..,- blagoslov -ilno dol- t..ko. da se lo;,;, lUV,-!ič|ljo klečali, lil IV-. (il-d.ll se.,1 na m.-. /.v<.;ii:<. '«• ii'd -ekivd ali po maši in n,-med mašo, Seveda morale vprašati •>. župniku, da vam dovoli. Ni prav. da -ivorite i i alijansk i, novorite furlanski. 1'iiiv za prav, če hočemo Uiti pravični vsaj mi duhovni, govoriti bi moral slovenski, ker tukaj je bie/. dvoma največ Slov......ev. - On: Dosti, dosti, ne bom u..v.iril ue italijiuiski „e fiivlimski. 1'odii mi loko. 1'oklekiie |,il pokiekllik III hitro Zopet llslaiie rekoč.: .Tu je kiiraoij.-i. Cas bi bil. da bi se U.....rednosti odpravilo . (iovoriti! z e „e snominjale. da sva m P"dala n.ki, da ste mi l.il.....I., hvaležni, ker s..... vas opozoril, da ljudje radi vaše p.-op,,ve,|i godrnjajo? Zakaj p;i .-te ,ekh. da ne smem pvopovedovati itali-jimski: T,-.,-, nisem ;-kcl. - 1,'ckel ste, rekel. • .).i/. zopet: Kiij pa piso Coi-iiere . (In: Vse. kar piše. je resuiea. .laz: Tolej ste \i pisali v (!,,„... - <»„: .hi/, ne. Kdo p:, vas j,, poslal I; sv. Antonu. v'< ste krivi, da ue bom več prepovedoval italijanski. Jaz: S:ii ršček pripoveduj, po n;i- (»dkar Milo dobili v (ioii.-i /.upana j;-, dr. Kiirohi Vcnutij.i. je pričelo shematično iiri-iinjaiije Hlo- Veneev lli, Vsej črti. od dl.hoVniki, do nlične^l pulll..- tač,i. Od laliouske-;i časopisja je bil spr.;/.ci, iu ud mestn.-a zastopa p;i spn-jet načrt, da noben ž.u],nik v ib.ri.-i m- s„,e niti več Slovenec, i/, cerkva pa ireba pre-iiiati .slovenske propovi-di in polic. (Omenja slučaj BAit si ti mati lega Deteta?" vpraša Baltazar. In Ta, ki je premišljevala o vsem, kar se je tikalo Njenega božjega Sina ler si zapisovala lo globoko v svoje srce, nesla Ga je k luči, govoreč: »Tako je, lo je moj Sin!" In padli so na kolena ter mu skazali časi, kakor Bogu. Na lo so odprli svoje zaklade ler Mu darovali darove: zlata, kadila in mire, kajti verjeli so trdno, da je to Odrešenik, katerega so iskali potuje iz daljnih krajev. (Konec prve knjige). DRUGA KNJIGA. i. Jeruzalem pod rimsko vlado. Pomaknimo se sedaj za dvajset let naprej k začetku vladanja Valerija Gratusa, četrtega namestnika Judeje. Med tem časom so so zgodile tu različne promene, zlasti v političnem oziru. Čez jed no leto po rojstvu Kristusovem je Herod umrl, in sicer na tako žalosten način, da jo krščanski svet opravičen trditi, da ga je dosegla jeza božjut v Podtiiriui, l;jer je novi Župnik ilr. JU ulici a opustil slov. prepoved iu petje.) - - l)vuj;a cerkev j« pvrMu mi vrsto ¦• - sv. A n t o n a. o kateri je (.dvorjenje v tej pravili. Tudi iu se jo bolelo s silo pregnati slov, petje, slov. k-iijitfj.s«, bile nkraieim k kura, kur jo dalo povod kazenski pravdi. Slov. petje se je ino^lo zopet uvesti !e vsled iiiiiešaviinj.-i policijo in odločne^i koraku od strani inerodajne cerkvene oblasti. Omeniti moram, da vsled biki^a sistematičnimi pref-anjuiijii slov, življa j,. ,„^„10 naše ljudstvo juko občutljivo (das llatioilille Feilu;ofu.lll ist sehr j-espantit.) ¦ - Tako so prišli v prvih dneh septembra I, |S!l(i. razni meščani k meni povedat, da v cerkvi sv. Antonu se sredi maše laški j,i-opo\ediije, kar je unvotaiijii z očividiiim namenom, zopet udariti pn Slovencih. Videl sem. da je bilo naše ljudstvo jako razdraženo, — V nedeljo i:i. sept. sem šel tudi jaz k sv. maši ob !», uri. kakor sem pn navadi hodil, da boni sam slišni laško pmpoved. ¦ ¦ In res, K. N iinul je po evangeliju začel prepovedovati, iu sicer v jeziku, kateri se v (io-rici no j;ovoii in ^1 razume lo omikani tlel prebivalstva, ker pri nas se navadno govori slovenski ali furlanski, i t a1 i jaiiska tosk.uiščiua pa ne! — Kosem to slišal, sen, vzel klobuk iu šel tiho ven naravnost k ;.;. dr. držav, poslancu in dežel. j>lnviivjii namestniku >>'. dr. Antonu ds.: r.tvejle, kaj vam je rekel r. liudin? Vrb.: Nedeljo popoldne sen, šel na pokopališče. Srečal sem ka ¦ aa Uiidina. P.udiu m<' je pozdiiivil. Kadil se,» smo..,., liudin se je čudil, ko sem kadil in bil lepo oblečen, vprašal me je, ali sem oženjen, ali imam'otroke. Tu je moja žena iu moj otrok, odgovoril Kako je ime vaši deklici V, upraša mu Uudin, Marija ji je ime. . Ne. Marija iu\ Marija je italijansko ime. Mica, Micika je slovensko. Kaj ne, da si Mirika in ne Marija? - Tako j,; govoril jasno llutiiu in potem ju rekel, da me zemlja vou vrže, če no vpišem Mieiko v slo- Kakor vsi veliki vladarji, je tudi on — rimski nadvladi na kljub — goreče hrepenel postali uslanovnik dinastije. Radi tega je v svoji oporoki razdelil svoje kraljestvo med svoje tri sinove: Antipa, Filipa in Arheleja. Ta poslednji bi imel po očelu podedovati krono. Oporoka je bila poslana cesarju Avgustu, kateri jo je tudi potrdil z jodno samo izjemo, namreč, da se Arhelej ne sme poprej imenovati kralj, dokler ne skaže cesarju svoje udanosli in svojih zmožnostij. Pač pa mu je cesar podelil naslov »etnarha" s pravico: vladati v Judeji devet let. Toda Herodov sin, slab in razuzdan, ni znal nadvladati puntarjev, ki so se prikazovali sredi židovskega ljudstva, in po preteku devetih let ga je poslal cesar v pro-gnanstvo v Galijo, Judejo pa je spremenil v rimsko pokrajino ter jo priklopil k Siriji. In tako, namesto lastnega kralja, vladajočega po kraljevo v palači, sezidani po Herodu na gori Sijon, je prišlo mesto pod vlado prokuratorja, ki je občeval z rimskim dvorom s posredovanjem legata Sirije, biva-jočega v Antijohiji. In da je bila pokora še večja, ni bil za prestolnico naznačen Jeruzalem, marveč Gezareja. A največja sramota za žide je bila ta, da je bila zasmehovana Samarija združena z Judejo v jedno deželo. vensko šolo. Kekel je tudi, da jo bo peljal za roko v golo in na Sv. Goro. , ., Pred h.: Ali vam je obljubil kako plačilo V Ur ban S i C: 20 ali 30 gld. na mesec. Dr. K op p; Fovejte, ali vas ni nekdo odvračal Rekel je: nikar ne hodite na Dunaj pričat. Gorje Vam! Farje pustite pri miru! 2 duhovniki ne občujte! P red s.: Kaj pravi? Dr. Priester: Nekdo je bil pri Urbančiču in mu svetoval, naj nikar ne liodi na Dunaj pričat, naj se ne meša z duhovniki. Dr. Stanič: Kdo je bil pri njem? Urban.: Nekdo, ki stanejo v Getu; ga poznam le pc obrazu, na ne vem, kako se imenuje: (Vse se smeje. Stanič ostro zavrne to - spletkarcnje. Pravi, da bi on znal Se vse kaj dragega povedati, ako se hočemo suustiti na tako polje). P rod s.: Kar pravi Urbančič — ne spada h obravnavi, je brez pomena. fNa daljna vprašanja tira. Staniča smo izvedeli, da Urbančič je Slovenec, da je bil v slovenskem jej'*Ti pou.:en v krščanskem nauku, da še je naučil furlanski šele v Imeniku in v Gorici, kjer je odvisen «1 magistrata radi služb"). (Urbanfič odstopi, g. Namr mu pokaže sedež). P red s.: Pokličite pričo Urbanfič! (Urbančič, visoka, suha pripiosta žena, vstopi. Hloda je, prestrašena). Ped s.: Govorite nunski V Trb.-. Ne, italijanski. Dr, Stanič: Kje ste njena V Tri..: V VolCuh. Dr. Priister ji stavi navadna vprašanj* l'red s.: Mi je g.,sp. liudin tudi vam žugal '¦ večnim pogubljenjem, če ne vpišete otroka v slovensko 1" vli.: Jaz ii. moj mož sva Ma nedeljo popoldne sprehajat se. Pri jmkopalištu naju ustavi gosp. liudin. Obljubil je mojemu možu, da bo m. skrbel za naju. če vpiševa deklico v slovensko šolo, ako l.i zaradi tega moj mož zgubil službo. P red s.: Je rekel, da boste pogubljena V Urb.: Je rekel, tU« zemlja niju ne bo držala v sebi, da naju vrže ven . . . Dr. Stanič; Povejte mi, jcl; je tam, kjer ste vi rojena, le en sam Italijan V Urb.: Zdi so mi. da so sami Slovenci! Dr. Stanič: AH ste \i Slovenka? Vrl..: Da! Dr. Stanič: Kako govorite doma? Urb.: Slovenski in italijanski Dr. Stanič; Kako govorite z deklico? Urb.: Slovenski. Dr. Stanič: In z možem? Urb.: Tudi slovenski! Dr. Stanič: Zna moliti vašr. hčerka? Urb.:3ra!o zna! Dr. Stanič: V kakem jeziku moli? Urb.: Italijanski! Dr. Stanič: Veste, kaj slabega o g. Hudimi? Prh.: Ne! Dr. Stanič: Spoštujete g. Hudimi kot človeka in duhovnika? lih.: Da! D u d i n: Ali se ne spominjate, da ste vi sama povedala, ne da bi vas bil jaz vprašal, da obiskuje vaša deklica italijansko soio? Niste rekla: . Pred s.: Je tudi vam žugal s pogubljenem? Padovan: No, gospod! Spremil sem g. liudina do prvih hiš. Hal se je, da ne hi ga Italijani napadli. Med potoni mi je obljubit, da bo ou skrl« I za me in družino, če bi me moj gospodar odslovil. Moramo gledati za kruh. Dr. Stanič: Ali ste Slovenec? Padovan: Da. gospod! Dr. Stanič: Vaša žena? Padovan: Slovenka! Dr. Stanič: Kako govorite z orrocf ? P a d o v a n: Furlanski! Priča Kozatija Iluniar ne priseže. P red s.: Ste bila 6. sept. v cerkvi sv. Ignacija? IIum ar: Da, gospod! P red s.: Kaj je prepovedoval g. liudin? Ali je omenil kako šolo? II um ar: G. Rudin je vedno lepo propovcdoval. Nobene šole ni omenil! Kekel je: Staiiši. vpišite svoje otroke v take šole, v kterih se podučuje v jeziku, ki ga vi sami govorite, tako otroci nič ne zamudijo. P rod s.: Ali ni omenil slovenske šole < Sloga? > II u m a r: Ne, gospod! P r e d s.: Ali ni rekel, da bodo stariši pogubljeni, r:c ne vpišejo .v/ojih otrok v -Slogo >. Sredi teh nesreč je ostala podjarmlje-uemu ljudstvu samo jedna tolažba, da se je višji duhovnik nastanil v Herodovi palači ter se tam smatral za sodnika. Toda njegova oblast je bila zelo majhna. Obsoditi koga k smrti je smel samo prokurator, ostale sod-nijske obravnave pa so se vršile v imenu Rima in po rimljanskih postavah; da, v palači sami so se deloma nastanili rimski uradniki in vojaki. Vendar pa so oni, ki so sanjarili o bodočem osvobojenju domovine — in takih je bilo mnogo — tolažili se s tem, da je glavna oseba v palači bil žid. Navzočnost višjega duhovnika v kraljevi palači je vzbujala v njih živ spomin na obljube prerokov; bila je nekak očivideu znak, da Bog ni zapustil izvoljenega ljudstva. In tako, tolažeči se z nadejo, so potrpežljivo čakali prihoda sina Jude, ki bi imel vladati Izrael. Judeja je bila že 18 let rimska pokrajina. Dosedanji njeni prokuratorji, spoz-navši, da nad židi ni težavno vladati, samo če se spošuje versko prepričanje ljudstva, so prepuščali zidom vso svobodo obredov. Toda Gratus se je poprijel druge politike. Najpoprej je odstavil Anasa od njegove višje duhovske časti ter podelil to čast rimskemu privržencu Izmaelu. Nepriličnost tega koraka — naj si ga je storil Gratus že po svojem nagibu, ali po ukazu cesarja Augusta—se je kmalu pokazala. it um ar: Ne, gospod! , Priča Valenščik Katarin u bivša sobarica, nt prišla na Dunaj, a potrjuje pismeno, kar Kozaliju llumar- P r e d s.: G. zasebnemu tožitelju dam besedo. Budtn: Veleslavui sodni dvor! Kar sem pričakoval, zgodilo se je. Nasprotne priče niso povedale, kar bi bile morale povedati. Kar so govorile, je deloma neresnično, deloma pretirano. Dovolite mi.da pojasnim vse dogodke! - Dne 0. sept. .sem šel se sprehajat proti pokopališču. Doteče me pometač Lituneie. 1 ozdravi me in gre dalje. Zgiuol mi je izpred oči. a zopet me doteče in pozdravi. - Kam greste tako hitro, kje ste bil <> — Grem na britof. - < Danes ste pa lepo oblečeni! ladi kadite?! Imate veliko plačo?> — letnajst goM. na mesec! - -In steni živite?!> - Kako tri goRdohmi za smeti in žena tudi kaj prisluži. - '»''J* f»a- ~ <",In ,to Y:l>:l deklica?« - Da! - -Poljubi gospodu roko-, de zetia.-eTako je lepo. Pridna si. Hodiš v sol,,?* sem jo vprašal. Deklica molči. <;Ali ne zna govoriti.-* — O. da._ — odgovorita mož in žena enoglasno, - pa je sramežljiva. ^Hodi v .šolo?, - Da! -Kam?- - N« to.li v Kranjsko, hodi v italijansko šolo! -- odgovori mati Moz zaradi, obrne se v stan. - Zakaj m p-dja e deklico v italijansko šolo? _ Moj mož ue d-voli. Prav., da ga zapodijo iz službe, če bo peljal otroka v slovcn^o š-j!o. - -To ni prav! Zn.iš moliti? . vprašam dei.u.-o. — Nič. ne zna, de mati. - ¦ Kako bo zual.i, c ne razume jezika, v katerem se podučuje !> _- Prav pr.i-\iio gospod! V hiši, kjer mi stanujemo, je deklica, ki obiskuje slovensko šolo in zna tako lepo pcati, funti, plesti, da je veselje. .Tudi vsim deklica b. znal... ako bi hodila v slovensko Šolo . \idi-. vMis. H si vzrok, reče Sena možu. ¦ Ah K ic- vprašam Urlianfifa. Pihaiu-ič molči! !>¦». <"> ]«' k,iv< «•» »" dovoli. Deklica hi rada hodila v slovenj, sol.. -¦ Zakaj pa je ne vpišete? Ze vem, \;is moz se hoji. 'ii ne bi jwil.il službe. Kaj se bo-.te?! Ne manjka ...IjmIi služI.! (V vi ne pozabite ISoga, tudi H;g ne |««a « ias. Skrbeti morate ne le za se. ampak tudi wii.tn.ke. U vaših rok bo tiri.il Hog dušo vaših otrok. Stanem je dolžnost učiti svoje otroke. Zdaj vas otrok se posIu>:i, a pride čas, da vama poreče deklica, ko jo bost.; silila, na z vama moli UoŽnivcnce: ne znam tako molih >. Kos je, pravi žena. Ze sedaj mi pravi, da jaz ne znam tako moliti, kakor jih učijo v šoli. - . \ idite, ,[a n-s-ui<,> govorim!, - Vidiš, vid.s, prav pravim gospod, dč žemi m..žu. - Pojdi, pojdi, greva n.i bntof, odgovori ni(.ž. - Kila sem že, sedaj grem domov, sli bom peča i. D-.tečeš me že - Milite vm skupaj. VI«. vam Škodovalo. C> greste še enkrat. Mit... m prihodnje leto vpišite hrerko v slovensko šolo. kjer jaz poducujein krščanski nauk. Kaj ne. da boš hodila v našo šolo vprašam deklico. - Deklica prikima z glav... I ozdravil sem jih in šel dalje. Nisem torej govoril ne o peklu, ue o pogubljenju . Preds.: Kaj ste pa rekli Padovaun? Dudin: Ob nedeljah sem učil otroke krščanski nauk v cerkvi sv. Ignacija. Po dokončanem krščanskem nauku sem peljal otroke na sprehod. Vedel sem dobro, da so otroci zapuščeni, sosclmo ob praznikih. O.V gre v gostilno in mati četudi svari in opominja otroke naj bodo doma, ne ubogajo otroci. Hodijo po mestu, kjer gotovo ne slišijo in ne vidijo dobrega, zato pa sem jih zbiral in vodil' na sprehod. Nekega dne me prosi i::-letna deklica, ie sme tudi ona hoditi k slovenskemu krščanskemu nauku. Dovolil sem ji z veseljem. Ista deklica je pripeljala še :', ali i v cerkev. Med temi je bila tudi hčerka Padovanova. Na sprehodu, bili smo blizo hiše, kjer stanuje Padovan, se oglasi deklica: Tu stanujem ja;c. Gospod, recite mojemu očetu, naj me vpiši« v slovensko šolo! Uada bi hodila, pa oče me ne pusti. <¦ Danes nimam časa, prišel boni drugikrat-, odgovoril sem deklici. - In res! Štiri ali pet dni potem sem bi! pri Padovanu. Govoril sem z očetom. Obljubil je, da hoče vstreči želji svoje deklice. Nisem ga silil, nisem mu žugal. Povedal sem mu, kar mi je bila deklica naročila. liilo je v zimskem času, pot je bila slaba. Zato se je sam ponudil, da ..... sprejme do prvih hiš. Dr. .Stanič: Padovan, kako govorite /. otroci? Padovan: Slovenski! Dr. Stanič: Zakaj pa niste vpisali hčerko v slovensko šolo? Padovan: Ne smem. Sem odvisen. Pri-d s. (Hudimi): Niste mu žugali s pogubljenjem ? P. ud in: Ne, gospod predsednik! Dr." Stanič: Ali je res, g. Gabršček, da je goriški magishat zapodil iz službe 20 delavcev, ker niso hoteli vpisati svojih otrok v slovensko šolo? Gabršček: (Pripoveduje natančneje, da župana dr. Venutija prvo delo je bilo, da Je odpustil iz službe oiw ulične pometače, ki so pošiljali otroke v slov. šolo. Pove tudi. kako se je bil ta spor rešil, kaljo <-Sočinini> čirateljem znano.) Dalje ne boino.pisali. IJoljše je, da obmolknemo! Pohujšali bi čitafelje. Šest prič je enoglasno pod prisego zatrjevalo, da so videli in slišali na oknu kričati t. j. Dudina: < Živijo Ooriea slovenska.......>, d . . . italijanom.....» in še druge vmazaue besede..... f'č. ^. Drinastija in Uudin. dva duhovnika, sta tudi prisegla in dokazala, da ni res, kar so trdile nasprotne jniče. S tem je bilo dovršeno dokazovanje. Predsednik čita še razna pisana »pričevala. Na predlog g. dr. Staniča so V tem času sta bili v Judeji dve stranki aristokratična in narodna ali stranka separatistov. Po Herodovi smrti sta se oni združili proti Arheleju in, borivši se ž njim, bodisi javno ali skrito, spravili ga v prognanstvo. Toda navzlic temu skupnemu sovraštvu proti tujcem vendar ničesar ni družilo zaveznike. Aristokratje so želeli progna U višjega duhovna Joazera, narodovci pa so bili njegovi vneti privrženci. Po propadu Arheleja je zgubil tudi Joazer svojo višjeduhovsko čast, katero je aristokracija podelila Anasu, sinu Seta, stoječemu na čelu stranke Setijanov. To je znovič razdružilo zaveznike. Stranka aristokratov jela je težiti k Rimu. Domišljala si je, da po padu te vlade mora nastopiti druga — koristnejša za nje — in zato je privolila v promeno Judeje na rimsko pokrajine. Ta korak je še poostril borbo med strankami. Število privržencev te stranke se je vsakega dne manjšalo, in ko je bila še Samarija priklopljana k Judeji, je prišla ta stranka povsem ob veljavo. Podpirana pa po cesarskem dvoru ter imajoča v svojih rokah dostojanstva in bogastvo, se je še vzdržala pri palači in svetišču. Anas, ta ljubljenec aristokracije, je služil zvesto interesom svojega cesarskega patrona. V trdnjavi Antoniji je stala rimska posadka; prečiiajo razna spričevala e g. Budinu (in sicer Ie ona, ki sr bila*pisana nemški). Med temi spričevalo župnega urada v Jlirtu:, ki pravi, da g. II. se je vedno »zorno vedel itd. — Izjava 2H duhovnikov in raznih duhovnih dostojanstvenikov, da g. Budin je mestni duhovščini v čast (zur Zterd"). — Dalje izjava -13 hišnih posestnikov iu obrtnikov v bližini sv. Antona, ki odločno zavračajo «C\- hui in dajejo g'. I), najlepše zadoščenje za žaljeno čast. Itd. Od izjav, ki se niso prečrtale, naj omenjamo te-le: 1. Izjava 1. maja 1S!)7., katero je podpisalo 11) o>eb. protestujo proti - C. > pis.iriji. da je bilo Vse ljuditvo pohujšmo radi dogodkov pri sv. Antonu, nasprotno je v.-e užaljeno radi C.^ pisirije. -2. Sprič-vato župnika mousignora \Vulfa, potrjeno od preč. Ordinarij.ita. da č. a. Budin seje v Gorici ¦:vedno spodobno cbuaša!, tako, kakor se spodobi izglednenm duhovniku, in da j'} živel v popolnem miru in v složaosti z župljant>. — in -da mu je bilo namenjeno pivmeščenje še pred dogodki pri sv. Antonu, da tor-j ni bil premeščen zarad dogodkov, navedenih v listu '•Corrieiv di Oorizia*. ¦i. Izjava župnika mousignora \Vo!fn, potrjena tudi od preč. Ordiu.irijata. da doti N'auut ni imel dovolj-iija. ptopov. dovatl pri sv. Antonu, da Nanuf, tak-ua dovoljenja niti vpra-.-.l ni! 4. Spričevalo /uptiika-dekaiia preč. g»sp. Janeza T,iikežiča. d.» č. g. Ibidin >•* je kot kaplan v Mirim ves čas ELvalevr-dno vele! in da je vsi duhovna opravila zve-to ..pihljal. .">. Podobno spričato županstva v .Mirim, ki prav i, da o. g. Budili j" bil uzoivn duhovnik, katerega težko pogrešijo. »>. Spričevalo županstva v Podi.ori-Pevini. ki je Jako laskav,- na w> srr.mi. Predse Inik je /aklji { obravnavo i.i dal besedo /.iUovornikii ol^-.žbe g. dr. ..osipu Staniču, ki začne; .Gospodje porotniki! Današnja razprava predičtije nam politične boje tu deželi doli na j„»„ naV države. Vi vidih«, da je i rum sovraštvo in preganjanje, da se tu z ničvrednimi Obi.-kovanje in opravljanj.; so le prepogosto strupena sredstva, s kat-rimi se bojuje moraličui boj. Oovori se o napredku človeštva, o njegovih idealih, in imenuje boj za pridobitev istih — poetični boj. Naša nalogi ni preiskovati. Ii so ti tako/.vani politični ideali opravičeni, ampak v sodno dvorano spada le razsodba vprašanj, jeli so sredstva, ki se v teh bojih uporabljajo, dovoljena, li sredstva odgovarjajo potrebam, ali so to prepovedana in otiovaua sredstva. Boj v dosego človeških namenov kulture bodi lieopustljiv. liodi to' Mi Slovetv-i -e gotovo ne upiramo napredku človeštva, kulturi. Mi smo bili in sino vodno pripravljeni tudi od .svojih sosedov in italijanskih someščanov sprejeti to. kar je v resnici kultura. Toda kai nam podajajo, so prepogosto h« gnili odpadki, dasi priznano bogale kulture, ki pa ima s tem. kar se nam ponuja, to!i malo podobno-ti, kakor babaro slavljenje njihove kulture in naše uboštvo. Ivar nam naši sosedje bahato ponujajo, je prepogosto le nasprotje od olike in omike. Ce se mi s svojimi zdravimi čuti in s svojo vrlo t. Žnjo po kulturi temu upiramo in njih odpadke zavračamo, sledimo le svoji zdravi težnji po pravem napredku. Da pa to, kar nam por laja jo. niso uajbolji sadovi človeškega prizadevanja, dokazuje današnja pravda. _ Sredstva, ki so se tu uporabljala, da se pokaže mržiija, resnično italijanske kulture niso vredna. Gorica stoji nedvomno na slovenski zemlji, to nam dokazujejo slovenski kraji, ki jo olikmžujejo. Pa tudi zgodovinsko je Gorica nedvomno slovenskega postanka, to nam dokazuje ime in nam dokazuje zgodovina. Mesto, počerkom mala vasica, spadale je prvotno pod slov-nsko župnijo Solkan iu je dobila še-le pozneje po oglejskih patrijarhih iu goriških grofih italijansko upravo. Ta uprava je ostala seveda do najnovejšega časa italijanska: kajti dasi je ljudstvo skoro izključno ponnr'-ževa! slovenski živelj, jo ostala uprava vendar italijanskim rokam. Smelo smemo trditi danes, da je komaj desetina ljudstva italijanskega pokol.-iianja. medtem ko je večina slovanske krvi. Le kadar potrebuje mesto kakega kapelnika ali kakega občinskega tajnika, poišče si ga v bližnjem kraljestvu, drugače kakega prirastka »d juga ni pričakovati, in obratno slovansko ljudstvo prihaja iz gor in pomnožuje mesto. To ljudstvo se le prekmalu izneveri svoji narodnosti. Vsak dan lahko konstatujete, da sta oče in mati čisto slovenske krvi. da pa otioci kmalu o slov. iišeini ničesar slišati nočejo in navadno postanejo najzagrizc-nejši renegatje .n najsrditejši preganjalci krvi, i/, kare- IIMJO. vam dar Na pričali, ki mi to lahko spoznali! Vpr.išate Ii naš,.ga pivpripmioga g. župana, ki je drugače častivreden iu idalinjen mož. ki se pa pusti zlorabiti za voditelja nekega bolestnega gibanji, kake krvi in kake iritodnosti da je bila njegova mati, in jeli do konca svojega življenja znala le jč.len stavek gladko italijanski izgovoriti kali zapisati, pride morda mož v največjo zadrego. rimski vojaki so stali na straži pri vratih Herodove palače; rimski sklad pobiranja davkov je težil nevsmiljeno Izraelce. A vendar je Rim prognal tega zvestega prijatelja in zaveznika 1 Toda kmalu je moral obžalovati ta svoj korak. Odtoživši svojo duhovsko obleko, je prestopil Anas v tabor narodovcev ter stopil na čelo nove stranke, obstoječe iz Betuzijanov in Setijanov. Valerij Gratus, vrgši tako iskro na doslej tleče oglje, je postal zapuščen od obeh strank. In evo, mesec pozneje, ko je bila Izmaelu podeljena višja duhovska čast, je novi prokurator korakal v Jeruzalem, da tam potlači nastalo burjo. Židje, gledajoči raz mestnega obzidja skozi severna vrata stopajoče rimske vojščake, ki bi imeli povečati posadko v mestu, so razumeli, da se je skoval novi člen k verigi, ki jih je vezala, in sikajoč od jeze in sovraštva, so s stisnenimi pestmi proklinjali prihajajočega prokuratorja. Zadoščevalo bi bilo samo pomigniti, pa bi bile razburjene strasti vskipele, toda gorje njemu, ki bi se bil drznil to učiniti. H. Ben-Hiir in Mcssata, Takšen je bil položaj Judeje,,— toda dovolj bodi te politike. Vprašajte g. podžupana, kako krvi jo in kako gliv vo jo Cul od svoje matere in od prvih učiteljev 'i Smelo smemo trditi, da bi bila Gorica danes popolno' i slovenska, če hi se nikdar nobeden sin ne bil iz-nevei.i svoji materi iu nikdar nobena mati svoji narodnosti. Sedaj, ko se jo vso naše politično življenje navzelo boja za narodnost, prišli -o tudi Slovenci do sjioznanja svoje slabosti, spoznanja nevarnosti in od kod jim ta nevarnost preti in kako da je to nevarnost odpraviti. Slovenci so prišli do spoznja in prepričnja, da si morejo svojo narodnost ohraniti le s tem, da obvarujejo svoje otroke sistematično gojenega raznarojo-vanja in jim preskrbijo sol, v katerih se vzgojujejo v svoji materinščini in ne v italijanskih mestnih šolah, kakor se j"e do.sedaj vedno godilo. Boj za .šolo je tudi v Gorici, kakor drugod, važen d.l narodnostnega boja. V mestu Gorici je statistično dokazanih do šfito otrok slovenskih starišev, ki so obvezani šolo obiskovati"). [.'pravne oblasti so tudi v vseh instancah mestno občino goriško obsodile, da mora za slovensko doco Ustanoviti slovensko šolo. ,,1oda zvesti svojim načelom in .svojemu sistemu. Gorici vtisniti italijansko lice, kar priznati je gospod župan danes bil toli pošten, branijo se ustanovitvi slov. Šole z rokami iu nogami, in če ue gre drugače, z zabavljanjem iti spletkami. Pri teh razmereh morajo s: Slovenci iz tega neznosnega stanja sami pomagati. r.staiinvila so se društva, ki \z<> 'ujojo več otročkih vrfu-v, obrtno šolo in jeduo H)-ra, dno ljudsko šolo iz privatnega premoženja. Slovenski otroci obiskujejo pridno te šole iu lahko izkažejo izborim didaktične vspehe. To je Italijanom trn v peti iu tu je iskati tudi pMliologičiiega vzroka današnje pravdi'. Slovenski otroci .se očitno z lovskimi p,i kakor se izraža jelen inkriminovaiiili člankov - • love za italijanske šole, iu slovenskemu duhovniku se zameri, če izpelllUJOO SVOJO dolžnost ko' človek ill SloVelie.i stariše opominja, da naj pošiljajo svoje olrok.- v one šole, kjer j,., podtičujo v otrokom tekočem jeziku, da poduk lahko razumejo. Jeli kaj naravnejše in človeka vrednejše, kakor lak podukV Ako pak don Nauiit, ne da bi (rnzun pravice ma-ševanja) imel pravico pr.ipovednika, si takoj lasti večjo pravico, izpred altarja delovati za razširjanje italijanskih šol. tedaj je In velik čin, ki tega duhovnika na enkrat proglasi za najbolj priljubljenega možička cele Gorice, iu Italijani mu prepevajo luvzkoiuno časi iu slavo; ako pa kak don liudin stališč .svoje župnije, katerih slovensko pokolenjeuje dobro pozna. i:a polju podučuje, da naj svoje otli.ke s one šole pošiljajo, kjer poduk razumejo, tedaj je to hikoj patislavizeni, herezija, izzivanje, širjenje prepira, sovraštva in zaničevanja napram vs.-iiiii, kar je; italijansko, tedaj je to po njihovem slovu, boj pmt narodnosti ali italijanskemu življu Gorice. (Govornik razniotriva na to prav obširno ,-s.i posamezna dejstva in nova vprašanja, ki so se predložila porotnikom). Po končanem razpravljanju govori govornik še naslednje: • Don liudin stoii pred vami kot tožitelj, v r.— niči pa ima vlogo zatoženea. Cela obravnava se je sukala le krog njega in ne krog Candntija in Koršiča, ta dva slamnata moža italijanskega fanatizma, kojima je župan izdal v svoji pri/amnja vredni vuetosti najboljša spričevala. To storiti smatral je za svojo najsvetejši, dolžno,t. Vsa obravnava seje vršila, da sodi o dou liudi-novi vrednosti za duhovnika, šlo se j"e za to, jeli vreden poslanstva mini iu ljubezni, ali zasluži palice, ali je pr.d stopiijicami altarja zakrivil prestopek, ali zasluži, da -o zapodi v hribe, od koder je priš.-l . oziroma ni prišel, kajti on je sin doline - ali ne V Predočite si vprašanje tako, in tu; bode iu more i pr. ,-ati i i tež Najvažnejši in v to najbolj poklicani Faktorji so se o don Hudimi pohvalno iJrekli. Slišali ste v/, ust ne-pi-isTianskih in nest rastnih prič. i/, ust. častivrednega rtMefnega moža llaus.,e,-ja. da dou liudin v žica kot duhovnik in kot človek pri vs.-m slovenskem ljudstvu spoštovanje in ljubezen. Slišali ste iz Ust ravno tako nestrastne priče Pintar-ja, da je prebivalstvo Pevnie pri škofu prosilo, da jim ga da za dušnega pastirja in da se je vse prebivalstvo štelo srečnim, pridobiti si tako gorečega in galantnega* duhovnika. Cuii ste spričevalo od najkoinpeteiitnejšc strani, od njegovih duhovnih lirah.v italijanske in slovenske nar»d'u*ti. od »rdinarjatu samega, da don liudin ni samo v.vd"ii iu vnet duhovnik, ampak daje tudi človek Kot človek in priprosti državljan, kateremu m dvomilo pri.-tojajii iste piavice kot italijanskemu someščanu, brani danes svojo čast pred vami. Pomislite, da z oprošeenjen: zatoženeev zajedli,> tožitelja obsodite, da mu pritisnete pečat divjajoč'ga ki zasluži, da se zapodi izpred oltarja, pečat zastep-Ijeuca. ki propovednico zlorablja v strankarstvo, pečat ) Pra'- za pi--i\ jih /e bedi toliko v zasebne ljudske *ole. Ako pa prištejemo še one. ki so drugod v šolani (lašk(> in državne Šole) in ki so brez šole — tedaj dobimo gotovo do 10(10 slov. otrok. — Predn.) Ulagovoli sedaj, čitatelj, stopiti z nami na vrt jedne palače na gori Sijon. Ta vrt je kaj zal in kusno urejen. Cedre z Libann, palme, redka sadna drevesa, presajena semkaj iz daljnih krajev, rastejo tukaj kakor v domači zemlji, — v mrarnornati krnici izvira vodomet; dalje pod senco oleandrov in cipres šumlja tih studenec. Tu sedita nekega poletnega jutra dva mladeniča ter se živo razgovarjata. Oba sta bila zala; oba sta imela črne oči in lase. Starejši je bil gologlav. Oblečen je bil v gubasto tuniko; višnjelkast njegov plašč je ležal na tleh. Roke in kolena kakor tudi obraz je imel gole. Glas, obnašanje in nežnost črt je kazalo, da je plemenitega rodu. Po kroju in penf;lnati barvi tunike, po zalša-jočem jo vczeivju, je bilo moči spoznati v njem Rimljana. Nosil se je ošabno ter si mnogo mislil o sebi; bil je namreč potomec stare rodbine Messalov. Cesar Oktavij je v prizna ije zaslug in srčnosti odičil njegovega deda s prvimi dostojanstvi. Pozneje, ko je bila Judeja spremenjena v rimsko pokrajino, je bil njegov oče naznačen za davkarja v Jeruzalemu ter opravljal to službo, stanujoč z višjim duhovnom v nekdanji kraljevi palači. (Dalje pride). nevrednega duhovnika, in da zajedno s tem obsodite i ne samo njega, ampak tudi škofa, ki ga jo posvetil v duhovnika, škofa, ki ga je po vseli teh dogodkih od pomožnega duhovnika povzdignil v samostojnega dušnega pastirja, škofa, ki mu Se danes čast in sluZbo pusti, obsodite tudi zagovornika, ki brani tako nevrednega duhovnika. Stn\ite -si vprašanje tako, tedaj ne dvomim niti trenutek: da je bost« v smislu obtožnice odgovorili. ['redbaeiva se Slovencem narodni fanatizem, toda fanatizem, z nzirom na to kar zasleduje in namerava, i-kati se mora pri Italijanih. To dokazuje že dejstvo, da si Slovenec pri nas , pred italijanskimi porotniki svoje časti iskati .in hraniti.* ne upa- Najvišji sodni dw>r je ta pomislek izrekel upra-\iuenim s tem. da je zaukazal odstop čelu zadev j drugfiuu porotnemu sodišču. . , V prvo se je določilo okrožno sodišče v Zadru. toda ker so mo gospodje- Italij.ai (to je celo goriško ita-ljji:is!;o prebivalstvo, ki se pravda, ne sam« strašili Caudutti in Corsig), luauili proti temu Zirnk^ui, iu no- I .r;nni. češ, da .so v Zadru Hrvatje, in izrecno zahtevali, ilii se obravnava pred nemškimi sorottiiki, določilo .se je [)>irtitii'>vsod!šr« na Dunaju. f'1'jcjo naj torej naši italijanski krieaei • ki m* teli brez potrebe b.ihajo s .svojo kulturo, ¦ iz nemških ust. k.tj da je pravu in olika in kater.i sredstva so v tako/\anem političnem boju dopustljiva katera ne. (V .svojo nalogo, gu.podjc pur.itaiki. tako vidite, tedaj izvršitev tudi nekaj kultiniiega «t •-1 :i,». Kar j>- go\nril zagovornik dr. Iv o p p, iu- ne /i u.ma. Dokazal je edino to. da najU^i dunajs'..i od-',.;n'.!v ne inoie dobro zagovarjati slabe M\:in. Saj je bilo tudi vsikomiir ja>no posklcnji-iuMii dokazovuiiju •, da sta ¦ <'<>rrieie . in Seiitinella> pupolnoina pogorela. I'o kratki repliki dr.i. Staniča je ¦.....Kednik lepo poučil porotnik-, ki »o potem po dolgotrajnem po-svetM-.anju poti.lili vsa glavna vpi.iNinja . . ., na kar je potem sl.dila ra/.s,dba. r Ol.s.H|li.iM.»tiisi: Časopisa »i'išk< ¦ja ni—tta, in sicer Cumeie di lioii/.ia -JO i. S-iitiin-11;. in na deželi, posebno pa učencem Ijud- 0§t ^ skih in srednjih šol za obila naročila. Ai TrgBvsMrtna registrovana zadruga v Gorici P. 33, 2-2 vabi S. 40, 7- (• m ini redni iliii ztir trgovsko-obrtne registrovanc zadruge z neomejenim jamstvom v Gorici dne 10. februvarja 1898. v prostorih »Slovenske Čitalnice" ob 11. uri dop. s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev dveh overovateljov zapisnika. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo o računu in bilanci. 4. Volitev dveh .članov mesto odstopivših ravnateljev. 5. Prenietnba pravil. Ravnateljstvo. I 71 azn an ilo. Naznanjam s tem uljmino, da sem, svojo izdelovalnieo cerkvenih sfvari/ preselil v nlico fflorelli ^t. 12. Zahvaljuje se za doslej mi izkazano zaupanje, se priporočam za dobrotna naročila z vsem spoštovanjem Teodor Slabaiija, S. 35 »—7 srebrar v Gorici, ulica .Morelli 12. Scir/acijoiiclno sladilo!!! 1UKERIN Zeta 1881. v Gorici ustanovljena frrdka E. Riessner, v Nunski nlici 3, (nasproti nunski oorkvi) priporoča pre.". duhovščini in s-lavnctiin oliCirisIvu >voj(i lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za v-ako-vrstno cerkvene potrebe. Fina veliko zamero nadrobnih ventvv, za mrtvaške potrebe, vošVrio sveče itd., vse po zmerni ceni. • Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi sinjo (S. cl.) tiskarno črk na perilo. (P .cl.) *!**'******* * * * * *JHf +&. *ye, iyjpiyc »yc avc, »ve, »yc »ve»yc, Jye >yc -»ve, iyc jyc JV* *| Pekovski mojster 'Z «§J/\KOBGERBECl» *| v Gorici ;?* Z' ulica sv. Antona štov. (i. ,2 S? i* u 11* o k o c a :sT_ "' raznovrstno navadno in najfinejše pecivo, ^ fcš) kolače za birmance itd., o^ *jg 'Mt"r" rM\'1......'J;i I"' st:"•i,, r,'"ilh- I* $-J ------- I I •*»¦¦! ;: "jj fr2| Zaloga vsakovrstne moke, 2^ ^^Jf 350krat slajši od sladkorja kos za 2',/kr. ^^ 200 „ „ , , , , VU" . 180 , . , , , , 1 . raz]ioSilja najmanj sto kosov povzetjem JINDltlCH VOJTfiCH, Nusle-Praha. Prekupcem in stalnim odjemnikom velik* popust. S. «8-4 I'. 34 6-2 ni: so znani kot dnini in po ceni: •»»• ftemoiit. nikel. leče JJ-J ur. h'ld. :>,<)<>; remont, srebro, kob-kovan. zla-torez, pl.l. ti" ¦: ankerska Im.liliiica. f. kakovosti, razsvetljujoča, ubi. l-(i(); re-Kiilalor v orerio ->m z.ibojčkn. od ^ld. ¦l-oO naprej. Cenik z ">00 slik zastonj in franko. Kar ne u-raj . se z>menja ali znesek povrne. i/.» €ug. Karecker Taschenuhron-Fabrik und Versandt-Kesehr.Cl mid Lie-ferant de> Vercines fiir (Jnlerli^mle. Bregenz am Bodensee Nr. 474. iiB»f* 2 letna ^araiicij.i. -^»OJ Anton Pečenko Vrtna ulica 8 41 52-5 pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in rnzpoši vse kraje avstro -c^erske monarhije v sodih litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoice. Cene zmerne. Postrežba poštena. Viti Giardino 8 briških, dalmatinskih in ¦ sterski h vinogradov. po železnici na Za neko večjo tovarno se Išče spreten korespondent. Zahteva se, da je kristijan, 23—26 let star, samec, popolnoma vešč nemškega in slovenskega jezika v besedi in v pismu, temeljito in splošno trgovinsko izobražen, stenograf, da ima lepo pisavo, veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delovanje. Pozneje pride lahko do potovanja. Obširno izdelane ponudbe s fotografijo in prepisi spričeval pod A. »v 5213 naj se pošiljajo na Hfiasensteiti & Vogier (Otto Maass), Dunaj, I. r7 H Špedicijska postovnica j 1 Uw Hvalic t Gorici \ Pj so 5! -3 v ulici Morelli 12 j |>s se toplo priporoča Slovencem v J iy Gorici in z dežele. Bilie in kolči Rupesfris Monticola, Solonis in Riparija Forfalis ter velik sortiment krepkih, najmo-dornejih VRTNIC oddaja za polovično vrtnarsko ceno Josip Streli olj v Komnu. i(\ i'.\ 7 Za prir-tnosi jainri. m M, Vinarsko in sadjarsko društvo || P ^ za Brda M M Prodaja naravne in pristne briške pridelke || po zmernih cenah. P Zaloga pristnih briških vin. "* DESERTNA VINA. CT^ HazpoSilja na v^c krajo na .M* litrov naprej. jJW l^j Uzorco vin pošilja, na /.aliUivo. »)( M Sedež društva je v Gorici: ulica Barzellini št. 20. P '|i| 1'oilniSiiia klel: iilicii TniTcnli- fil. «. (|^/ Goriško pivo! (na Goriščeku II). 1'o.tpisimi pripojimo svojim |.. n. o.ljcinalr.-in :-.\<>j<- fMHolmn .lol.ro nlcžiuio izvozno, mamio in nI.-/ano pivo najLoljš,' kakovohli, .lohiva «¦ v smliVkih po l,,._',. \t in '„ II. kakor In.li v posrlmili stekh-nicali. Zajoduo nii/.niitijam. »ta nf.u v iiimolcm ledi svojo pivovarno /.natno zlioljsal in >la s.mii rabil za va-r.mjo .lohr.^a piva lo najl.olj^ l.Ia^o: Žalečki hmi-lj in lianaški jofincii. (i l2(i i 1'iosim' p. u. oiljciualco, ilii so z zaupanj.'in »li-ia.'ajo iiiimi: in si obilno iuinu':ijo ziinolovljiim. naj-toriifjho postrežbo. Z iiajodluanjšini sjioilovaiijcni (»iisluv Scholz, Vr. W»nrk, pivovarski mojster. pivovar. 1'rrni trputr-v s..k j- j.Mlii... oni. kiit-ri se pripravlja v lokami k Zrinj-sk.-nui. II. Uro.ljoviii, Za-reb, Zrinjski Trpotcev sok nepresežiio .leluje pri vsili prelil ajei,jih .hišnih ..rK.itiov, t.-rje najboljše sn-islvn za p.M.i katar, kašelj, pi-,,1,.,1, hripavost in v rarol.o I. T n.I '•J z.li-i d a -.1- Imi„ v najkrajše niki dobijo tek za jeio, lahko .-pijo in na ta način hitri, okrevajo. — Izmed rniio-»ih zahval spominjam tukaj samo em>: Velecenjeni eospo.i L-karnik! Pošljite mi še tri stekleniee V a-še-a izrstno deli!joo.e-:i t rpotee Vl--,i soka: potrebujem jih za moje poznane,.. .la/. sem od dveh stekleni.' od IHV.1H.S- ne.-akašlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam. 1'riporoOil bode,,, ta zdravilni sok vsim prsobolnim. S spoštovan je ni b-udolf Ausiii. Na Dunaju. 2(1. marca |S!»7. I'azi naj se to raj. da je na vsaki stekleni.-i varstvena znamka, h j. slika bana Nikule Zriiijsk.-a, kajti samo oni varstveno znamko. - Cena .nekieuiei s toenim opisom je 7:. kr. - Kr.zpoŠilja se vsaki d.ui s pošto na vsa mesta in sicer proti predplaC-ilu (priracunavši i]() kr. za zametek! ali pa po poštnem povzetju. - • Ceniki raznovrstnih domaČih pre.sktišanih zdravil razpožiljajo se na zahtevo zastonj iu poštnine pro.sto. Lekarna k Zrinjskenu., II. P.n.djovin. Za-;rreb, Zrinjski trg Štev. •_>(). 1 IG-10 A^km.AmAmk Zaščirna znamka: SIDRO. A^A-jA-A-A« LINIMENT. CAPSICI CflMPOS. '* iz RLehterjeve lekarne v Prag-i pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. stckJeni-calj z našo zaščitno znamko, s S)$idrcmt( namreč, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previaena s to zaSčitno 4 iiS—11 znamke. WoF& Richterjeva lekarna „pri zlatem levu'' v PRAGI. rut