2

3


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 26. februarja 2015  Leto XXV, št. 9


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
1174 7068 2000 1357 0000 0000,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 26. februarja 2015

Porabje, 26. februarja 2015

ČETRT STOLETJA ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
STR. 2
Kusta repa, dugi len, fašenek je (biu) cejli den
STR. 6

Slovenci v Argentini ponosni na svojo kulturo pa gezik

Nej zaman je župnik tö večkrat oznano v cerkvi, ka 20. februara pridejo na Gorenji Senik Slovenci iz Argentine, se je na te den tak napunila dvorana seničkoga kulturnoga doma, ka go je bilau veselje gledati. Pa nejso samo domanji lidgé prišli, prišli so gledalci iz Martinja, Slovenske vesi, Varaša pa z Verice tö. Ešče vekšo veselje je bilau videti, ka je mladina tö najgera bila na program, steroga je organizirala Slovenska zveza. V njem sta nastaupile dvej skupine, FS Maribor iz Argentine pa Ljudski pevci ZSM z Gorenjoga Senika, kak je tau na začetki programa taprajla sekretarka Gyöngyi Bajzek. 
Folklorna skupina Maribor je začnila delati leta 1994. Njeni členi so se narodili v družinaj Slovencov, steri so pred dostimi lejti iz Slovenije odišli v Argentino. Skupina ma probe v slovenskom domi v Karapačaju, tau je v sövernom tali glavnoga varaša Buenos Airesa. V dvajsti lejtaj je skupina 140-krat gorstaupila, nej samo doma v Argentini, tüdi v Urugvaji. Redno sodelujejo s slovenskim veleposlaništvom v Argentini. Večkrat se nutpokažejo tüdi na senjaj pa na prireditvaj, gé davajo turistične informacije o Sloveniji pa ponidijo slovensko hrano (gesti) pa spominke. Organizirajo tüdi srečanja folklornih skupin različnih narodnosti. Ob priliki praznovanja 20-letnice je skupina Maribor lani novembra od Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvi in po sveti dobila priznanje za tau, ka pomaga pri ohranjanji slovenske kulture po svejti.
Na Gorenjom Seniki so nam zaplesali tri splete, gorenjskoga, štajerskoga pa splet argentins-kij plesov, steroga so se navčili za tau turnejo po Sloveniji. Na odri so bili veseli, sproščeni, vidlo se je, ka plešejo iz srca. Za njino srčnost se njim je pub-lika zahvalila z glasnim, dugim ploskanjom. Kak bi njim pa ešče ploskali te, če bi vedli, ka se ništrni od njij vozijo dvej vöre na probe pa dvej domau. Pa ranč tau vala za slovensko šaulo, svoj prosti čas aldüjejo v soboto ali nedelo, ka se leko slovenski gezik včijo... Mi ništrni bi si leko peldo vzeli po njij. Simpatično je bilau tau tö, ka v skupini vküper pleše srednja generacija pa trno mladi, tak se te ležej prenašata gezik pa kultura.
Med tejm časom, ka so se folklorniki prejkoblekli, so nam spejvali členi domanje skupine. Ljudski pevci so pod vodstvom Vere Gašpar spopejvali pet-šest lejpi porabski ljudski pesmi. Fanj je bilau poslüšati njino zbrano, čisto, večglasno spejvanje.
Tistim, steri s(m)o te večer preživeli na Seniki, je gvüšno nej bilau žau. Od naši dalečni gostov smo nej samo lejpi prog-ram dobili, liki vidli tau tö, kak ponosen (büszke) si leko na svojo kulturo, na svoj gezik, če rejsan živiš gezero pa gezero kilometrov kraj od domovine tvoji dejdekov pa babic.
Marijana Sukič


»Stero mo emo? Stera bi me mejla?« Tak živahno se je začno splet gorenjski plesov.


Ljudski pevci z Gorenjoga Senika so spejvali domanje pesmi, stere se na žalost vse bole pozablajo.

Porabje: odšteva(j)mo leto okroglih obletnic

ČETRT STOLETJA ZVEZE SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Kdor v nekoliko daljšem časovnem obdobju pozna razmere med Slovenci na Madžarskem, predvsem v Porabju (in tudi v Sombotelu, Budimpešti, Mosonmagyaróváru...), bo moral pritrditi, da pomeni ustanovitev Zveze Slovencev eno najpomembnejših dejanj za slovensko manjšino na Madžarskem. Reči je mogoče, kljub vsem (upravičenim ali manj upravičenim) pripombam, da se je tistega meglenega jesenskega dne (27. oktobra) v gornjeseniš-kem kulturnem domu začelo novo obdobje za Slovence na Madžarskem. Ustanovili so prvo samostojno politično in kulturno organizacijo in prišli iz okrilja Demokratične zveze Južnih Slovanov, ki jih je dotlej povezovala s hrvaško in srbsko manjšino. Zato za uvod v prispevek o nekaterih letošnjih obletnicah zapisani poudarek, ki nima ambicije, da bi celoviteje in v podrob-nostih ocenjeval delo Zveze Slovencev na Madžarskem.  
Za vse manjšine v državi je bil pomemben tudi sprejem Zakona o narodnih in etničnih manjšinah leta 1993, ki je predvidel - prvič za 13 manjšin - izvolitev občinskih in mestnih narodnostnih samouprav, katerih na čelu so državne samouprave. Slovenci so državno samoupravo izvolili pred dvajsetimi leti in se odločili, da bo njen sedež na Gornjem Seniku, kar se je pokazalo za dobro potezo. Prav tako dobra poteza je bila, da po izvolitvi državne samouprave kot politične predstavnice, predvsem v odnosih do vlade in njenih organov v Budimpešti, niso ukinili Zveze Slovencev, ampak sta se organizaciji dogovorili za delitev oziroma prepletanje delovnih področij. Nekatere manjšine so zveze ukinile, kar se je pokazalo za napačne odločitve. Končno in kmalu bo tudi Državna slovenska samouprava, ki jo vseskozi vodi Martin Ropoš, imela sodobne prostore za vse svoje dejavnosti.
Predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök je na prvi seji mešane komisije, ki je v Ljubljani prvič leta 1995 ocenjevala tri leta prej podpisan slovensko-madžarski (ali obratno) Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic prekmurskim Madžarom in Porabskim Slovencem, dal pobudo, da bi v Monoštru ustanovili radijsko postajo s slovenskim prog-ramom. Do tedaj so imeli Slovenci vsak teden polurno oddajo, ki so jo pripravljali v Sombotelu, oddajal pa jo je regionalni studio državnega radia v Győru. Pobuda je bila brez posebnih zadržkov sprejeta v Budimpešti in Ljubljani, težave so se (kako »klasično«) začele z uresničitvijo. Ob pomoči številnih osebnosti in dejavnikov (naj jih omenim le nekaj, zagotovo ne vseh: državnih sekretarjev dr. Petra Venclja in Mihaelo Logar, slovenskega veleposlanika v Budimpešti Ferenca Hajósa /letos bo slavil osemdeset-letnico izjemno plodnega življenja/ in vladnega svetovalca Gezo Bačiča, slovenske vlade, naklonjenosti mestne občine Monošter...) in vrsti potrebnih in še več nepotrebnih zapletov se je Radio Monošter oglasil 23. junija 2000, torej bo letos 15 let njegovega uspešnega delovanja, vseskozi pod vodstvom Franceka Mukiča (ki je leta 2005 objavil svoj prvi roman Garaboncijaš/Črnošolec in napisal več strokovnih/jezikoslovnih knjig). Iz pobude za slovensko radijsko postajo se je razrastel Slovenski kulturni in informativni center s prvim hotelom v mestu - žarišče in stičišče narodnostne politike, kulture, informiranja in sodelovanja v domačem in mednarodnem prostoru.
Po nekaj selitvah je dobil prostor v Kulturnem in informativnem centru ali krajše in celo točneje, v Slovenskem domu tudi časopis, ki ga držite v rokah. »Rojevanje« Porabja (pred četrt stoletja) ni bilo kaj dosti manj zapleteno kot kasneje nastajanje radijske postaje. V spominu imam dogodek, ko sva s tedanjim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Janezom Dularjem čez mejni prehod Hodoš - Bajánsenye (ker gornjeseniš-kega še ni bilo) peljala velik, za sedanje razmere okoren pisalni stroj, darilo Slovenije uredništvu takrat štirinajstnevnika Porabje. Potrebno je bilo madžarskega carinika prepričati, da bo carinska zadeva urejena v Monoštru, ker je tak dogovor. Seveda pisalnega stroja noben madžarski carinik potlej ni imel priložnosti videti. V nastajanje Porabja so se vključili celo nekateri člani predsedstva Slovenije (dr. Matjaž Kmecl, dr. Dušan Plut...), ko s(m)o v Ljubljani skupaj razreševali težave in potlej sklenili: časopis mora iziti pa bo, kar bo, urednica je postala in ostala Marijana Sukič, in izšel je, do leta 2005 vsakih štirinajst dni, potlej vsak teden, zdaj pa bi bil nemara čas, da se Porabje »odebeli« še za kakšno stran. 
Seveda se je, pred »okroglimi leti«, dogajalo marsikaj tudi na drugih koncih Porabja, pa v Sombotelu, Budimpešti in nekaj let tudi v Mosonmagyaróváru. Konkretno imam v mislih Števanovce, kjer so v svoj program  pred petnajstimi leti vključili tudi gledališko skupino Veseli pajdaši. K sodelovanju so povabili tedaj aktivno narodnostno delavko, sodelavko ZSM in Porabja (in prej Narodnih novin/Ljudskega lista) Ireno Barber, tudi avtorico kratkih, narečnih, s humorjem začinjenih zgodb, da jim napiše tekst za preprosto igro, bolj kratko igrico. Kar nekaj let je trajalo, da so Veseli pajdaši (resnici na ljubo razen Lacija Kovača predvsem »pajdašice«) zadihali s polnimi pljuči, gostovali v Budimpešti in Sloveniji. Kot (večni optimist glede Porabja) nočem napovedovati, kakšna bo »usoda« števanovske gledališke skupine, lahko pa zapišem, da bo letos minilo 230 let, odkar imajo v vasi cerkev, toda brez svojega slovenskega duhovnika in z »gostovanjem« Vilija Hribernika iz bližnjih Dolenec. 
Med zanimive obletnice spada tudi mednarodna mladinska likovna kolonija, ki bo letos štela 45 let, jubilejna petintrideseta je bila prav v Monoštru. S tridesetimi leti plesanja in nastopanja se ponaša gornjeseniška folklorna skupina, petnajst let pa porabske kraje obiskuje potujoča knjižnica iz Murske Sobote. Petindvajsetletni jubilej ima tudi Slovensko društvo v Budimpešti, ki vsako leto, tudi v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom (zdaj veleposlanica Ksenija Škrilec), pripravi več privlačnih in dobro obiskanih dogodkov. Prva in dolgoletna predsednica društva Irena Pavlič, ki je še vedno aktivna, je lani dobila naslednico Agoto Merkli Kállay. Iz Budimpešte še to, da je prvi predsednik države Árpád Göncz pred dvajsetimi leti uvedel Dan manjšin (18. december) na Madžarskem.
Pomembno, kar devetdesetletnico, praznuje letos tudi Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, kjer že vrsto let uspešno raziskuje Porabska Slovenka dr. Katarina Hirnök Munda. O jubileju v zborniku Meje slovenskega kulturnega prostora piše Sonja Novak Lukanovič pod naslovom Devet desetletij raziskovanja INV. Zbornik, ki je izšel pred kratkim v Ljubljani (založniki INV, Klub koroških Slovencev Ljubljana-Maribor in Svetovni slovenski kong-res), bomo predstavili v eni naslednjih številk Porabja.
(Moj) pregled ni ne kronološki ne popoln. Nisem imel ambicij o popolnosti, marveč željo, da predstavim nekaj obletnic, ki so, ena bolj, druga manj, zaznamovale življenje Slovencev na Madžarskem, še posebej pa v Porabju.
Ernest Ružič


Ena najbolj množičnih prireditev Zveze je Porabski dan. Naš posnetek je nastal na predlanski prireditvi, ko je bilo srečanje povezano s svetovnim festivalom praženega krompirja

Ostati Slovenci v maurdji madžarskoga velemesta

Dvorana Slovenskoga drüštva v Budimpešti je bila sploj puna, gda so tistoga februarskoga zadvečerka svetili Den slovenske kulture. Zbrali so se tisti, šteri so inda s Porabja prejk v glavni varaš odišli, depa srečali smo mlajše lidi, Slovence iz Slovenije pa več madžarski poznancov tö.
Slovensko himno so na začetki programa zaspejvali člani pevskoga zbora budimpeštanski Slovencov. Zbranim se je na svetki poklonila predsednica drüštva Agota Merkli Kállay, štera je oprvin pozdravila goste iz Sombotela pa tapravila program. Edna njena žalostna dužnost je bila, ka je prosila navzauče, aj se z enominutnov tüučov spominajo na nej davnik mrloga člana drüštva pa pevskoga zbora Gustina Škapera. V spomin nekdešnjoga padaša je peštarski pevski zbor zaspejvo dvej pesmi: slovensko »V nebesih sem doma« pa vogrsko »Esti dal«.
Dale v programi je slovenski lektor na Univerzi ELTE dr. Mladen Pavičić s pomočjauv dvej članic drüštva nutpokazo knigo »Slovenski gezik v žepki«. Od te knige smo v naši novinaj že pisali, zatok samo telko, ka leko ž njenov pomočjauv spoznamo malo slovenske gramatike, depa sploj dosta dobri pa hasnoviti slovenski rejči: za pokloniti se, numere, gesti pa piti, za vrejmen, baute, biznis pa vse, ka leko nücamo v Sloveniji. Dosta pa se s té mali knig leko zvej od Slovenije pa Slovencov, kakše šege pa navade majo.
V kulturnom programi smo oprvin znauvič vidli domanji zbor, šteri je s sprevajanjem fudaša Hugona Čerpnjaka pa vodenjom Orsolye Kovács Zádori zaspejvo štiri pesmi. Njini program se je začno s klasičnov »V dolini tihi«, od porabski smo čüli »Micika v püngradi« pa »Primli bratec kupico«. Sploj koražno so spejvali, ka »vö smo spili«, ranč tak kak na konci »živijo, oj živijo na svet«. 
Gostje večera so bili člani pesmarske skupine Sombotelske spominčice. Na fudaj je štiri ženske sprevajo Francek Mukič, na tamburi pa sin Dušan. Sombotelčarge so mogli ranč tak začeti z žalostnov novicov: en den prva so zvödali, ka je član njinoga drüštva Pišti Čer ranč tak na vöke zapüsto te svejt. Skupina je bejdvöma pokojnima zaspejvala pesem »Kaj ti je deklica«, dale pa so bile že bole vesele naute. Na konci pesmarskoga programa sta dva zbora vküper koražno zaspejvala »Pojmo na Štajersko«. Daleč se je čüla »holarija, holaro«, vüpajmo, ka so se sausedge nej žaurdjali.
Po kračišoj muzičnoj pavzi dvej Mukičov so na oder staupili sombotelski plesci, tau so Spominčice s svojimi parami. V svojom kratkom programi so zaplesali »rejzko«, »ajnccvajdraj« pa »rozinko«. Domanjomi lüstvi se je sploj vido program.
Na konci je vse navzauče pozdravila nekdešnja, zdaj pa častna predsednica drüštva Irena Pavlič. Ta je pravla, ka je bilau v preminauči kednaj več pomembni dogodkov za drüštvo, gor je je poisko slovenski minister Gorazd Žmavc, ranč tisti den pa so zvödali, ka dobijo penezno pomauč iz Slovenije. Lejpi svetek je biu tau tö, gda so nekdešnjomi predsedniki R Slovenije dr. Danili Türki prejkdali čestni doktorat na Univerzi Corvinus. 
Po svetešnjom programi so se sombotelski padaške eške dugo pogučavali pa spejvali s Peštarami. Mi smo malo vöopitali motor drüštva gospau Irenov Pavlič. Pravla je, ka je rada, ka majo vsikdar več mladi članov. »Mladinsko sekcijo smo napravili leta 2008. Naši mladi odijo v Ljubljano na poletno šaulo, depa v Budimpešti smo tö meli več tečajov. Dva mladiva sta bila že na cejloletnoj šauli tö, teva sta se sploj dobro navčila slovenski.« Mladinsko sekcijo vodi Iris Babanič, ovak aktivna članica pevskoga zbora ranč tak. Zbor odi na več mejst gorstaupit, v svojo drüštvo pa Budimpeštanci dosta gostov zovéjo, pravi Irena Pavlič. »Vsikša porabska skupina je že večkrat bila pri nas. V Sloveniji pa mamo dosta pobrateni skupin, kauli 15-20. Če mi koga pozovemo, gratamo padaške. Gda pa se mi pelamo, držimo vküpni program, piknik ali si poglednemo mesto. Važno, ka nédemo samo na izlet, liki zavolo padaštva. Odimo na prauško tö«. 
Nauva predsednica drüštva Agota Merkli Kállay je hvaležna nekdešnjoj voditelici, ka je za sebov njala dobro organizerano drüštvo. Ta ma na leto 5-6 vekši programov, tradicije do dale pelali. »Mamo pa plane, ka mo redno organizerali klubske dneve. Tau aj bi bili slobaudni programi, gledali bi slovenske filme, se včili slovenske pesmi s pomočjauv zbora ali se samo pogučavali slovenski« - pravi nauva predsednica pa cujdeje: »V drüštvi se srečajo padaške iz mlašeči lejt med seuv pa s Porabcami. Dobro bi bilau, če bi drüštvo gratalo maust med mladimi lejtami pa gnešnjim časom, med Porabjom pa Budimpešto.«
Pevski zbor vodi leranca za spejvanje Orsolya Kovács Zádori, žena porabskoga Slovenca. »Pevski zbor je grato djenau pred štirimi lejtami. Gospa Irena me je dosta nagučavala, ka bi pomogla fudaši vküpzbrati lüstvo. Ge sem možej pravla: če dém ge, more un tö priti« - se je smedjala zborovodkinja, štera že na pamet spejva slovenske pesmi: »V prvom redej se odlaučamo za porabske naute, štere poznajo z mlašeči lejt. Depa če čüjemo lejpo pesem iz Slovenije, na CD-ni ali interneti, se ranč tak navčimo.« V zbori spejva več Madžark pa Madžarov, šteri so partneri Slovencov, vsikdar pa več mladi pride spejvat. Oprvin so se srečali vsikši drügi keden, gda pa gorstaupijo, morajo večkrat probati. Spejvali so v Porabji, Sloveniji pa Srbiji.
Fudaš Hugó Čerpnjak je z edenajsetimi lejtami odišo z Gorenjoga Sinika, te je živo v Varaši pa sledik v Budimpešti. »Gda je gratalo drüštvo, sem nutstaupo. Prišo sem pa čüu, kak gučijo pa spejvajo slovenski. Doma sem emo harmoniko, sem malo probavo. V šaulo sem nej odo, na pamet igram, malo vejm šteti nautline. Začnili smo delati v zbori, dosta je pomagalo, gda je prišla vogrska zborovodkinja« - pravi fudaš, šteri flajsno sprevaja skupino. Zbor má na repertoari že 20-25 pesmi, dosta so se navčili iz pesmarski knig »Füčkaj, füčkaj...«.
Slovensko drüštvo v Budimpešti má dobre stike z Veleposlaništvom R Slovenije v Budimpešti. Na programe drüštva skor vsikdar pridejo sodelavci diplomatskoga predstavništva. Na letošnjom svetki smo med gosti vidli veleposlanico mag. Ksenijo Škrilec tö. »Želejmo sodelovati s vsejmi skupinami pa drüštvi Slovencov na Madžarskom. V Budimpešti je Drüštvo Slovencev tisto, štero zbera vse Slovence v varaši. Med njimi so migranti iz Porabja, šteri je kauli tristau, depa takši tö, šteri so iz Slovenije prišli delat na Vogrsko. Ne smejmo pozabiti Madžarov, šteri simpatizerajo z nami pa se včijo slovenski.«
Za konec pa napišimo miseu, štero je povödala gospa Irena Pavlič, ki je nej davnik dobila sploj veuko državno priznanje od predsednika Republike Slovenije. »Zatok smo pred več kak dvajsetimi lejtami napravili drüštvo, aj materni gezik ne pozabimo, aj ne pozabimo naše porabske šege, navade, svoji pesmi, vrejdnosti. Če smo se rodili za Slovence, aj mrgémo kak Slovenci tö.«
-dm-


Dosta lidi je bilau najgir na kulturni svetek (na srejdi v prvom redej veleposlanica RS Ksenija Škrilec)



Sombotelske spominčice je sprevajala »Mukičova banda«

Slovenski pevski zbor v Budimpešti (z lejve predsednici Ágota Merkli Kállay pa Irena Pavlič)

OD
SLOVENIJE…

Slovensko društvo
v Budimpešti žaliva

Obisk ministra Žmavca pri Slovenskom društvi v Budimpešti

Januara je velka žalost prišla v našo duštvo. Nag-lo je mrau Gusti Škaper. Emo je samo 67 lejt. Gusti je bijo doma z Gorejnjoga Senika. Rodijo se je v pavarskoj držini. Emo je eno sestro pa brata. Jaz sem ga tak spoznala, gda sva že z mamo v Pešti bile, smo šle gledat gnauk prvomajsko povorko (felvonulás). Tau je tam bilau na Dózsa György pauti. Pa smo se tam srečali, ka je bijo s sestro. Njau smo pa poznali, ka je v Slovenski vesi rame küpila. Gusti je že takrat v Pešti delo, sestra pa ga je prišla obiskat. Te smo šče nej meli drüštvo, sem šče delala na Zvezi južnih Slovanov.
Drüštvo smo ustanovili leta 1990. Skorak od začetka se je pridrüžo, te že z držino, z ženo pa čerko. Žena Eržika je Madžarka. Od začetka sta obadva dosti pomagala pri drüštvi. Če je bila kakšna prireditev ali piknik, sta pri delu zraven
bila. Eržika je z ženskami vse pripravila, Gusti pa je bijo küjer. Bijo je skromen, flajsen človek, rad je pomago, sakšoga je poštüvo.
Leta 2010 je na volilnem  občnem zbori (választó közgyűlés) notri prišo v vodstvo društva. Za pet lejt je znauva bijo izvoljen. Odo je spejvat v naš zbor, splo dober glas je emo pa kak Gorejnisenčar največ pesmi je že znau. Tak ka nam zdaj splo fali.
V soboto, 14. februara smo držali slovenski kulturni svetek. Že je nej bijo z nami. Pokopali smo ga 30. januara na cintori v 20. okrožji, v Eržebeti, ka so se tam držali. Na pokapanji smo molili zanga slovenski eden Očenaš pa Zdrava bojdi Marijo. Zdaj na svetki pa smo se spejvanjom poslovili od njega. Zbor me je zapeo pesmi: V nebesej sem doma pa Kodályovo vogrsko: Esti dal. Za  eno minuto smo pa stanili in ga žalivali.
Dragi Gusti, z Bogom. Člani drüštva pa zbora te ne pozabimo. Počivli si vu meri Božem.
Irena Pavlič 

Tri medalje za Tino Maze
Slovenska smučarka Tina Maze je na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki je bilo v Beaver Creeku v Združenih državah Amerike, na treh tekmah osvojila tri medalje, dve zlati in eno srebrno. Enaintridesetletna smučarka, ki je lani v Sočiju osvojila olimpijska naslova v veleslalomu in smuku, je tokrat zlati medalji osvojila v smuku in alpski kombinaciji, srebrno pa v superveleslalomu. Najboljša slovenska smučarka je tako na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih skupaj osvojila že 13 medalj, od tega je šest zlatih. Po žlahtnosti je pred njo le legendarni Leon Štukelj, ki je v gimnastiki na velikih tekmovanjih osvojil skupno 17 medalj.
Povprečna mesečna plača je bila lani 1.005 evrov
Povprečna mesečna neto plača je bila lani 1.005,64 evra oz. nominalno za 0,9 odstotka, realno pa za 0,7 odstotka več kot leta 2013. Povprečna mesečna neto plača je bila višja v javnem sektorju, 1.142,34 evra, kot v zasebnem sektorju, kjer je bila 932,62 evra in je bila na letni ravni višja za odstotek. Decembrska povprečna mesečna neto plača je bila 1.021,37 evra in za približno 15 evrov višja od povprečne mesečne neto plače za celotno leto 2014. Povprečna mesečna neto plača se je lani v primerjavi z letom 2013 zvišala v vseh statističnih regijah, razen v zasavski, kjer se je znižala za 0,3 odstotka. Najvišja je bila v osrednjeslovenski regiji, znašala je 1.088,13 evra. Blizu slovenskemu povprečju so bile plače v jugovzhodni Sloveniji in v gorenjski regiji - v prvi je bila povprečno 1.019,01 evra neto, v drugi pa 1.001,38 evra neto. Najnižjo povprečno mesečno neto plačo so imeli lani tako kot leto prej v notranjsko-kraški regiji - bila je 907,05 evra.  Povprečna mesečna bruto plača za celotno leto 2014 je bila 1.540,50 evra in se je v primerjavi s povprečno mesečno bruto plačo 2013 zvišala nominalno za 1,1 odstotka, realno pa za 0,9 odstotka.

Tau leto oktobra de našo društvo že 25 lejt staro. Med tem časom smo meli dosti obiskov iz Slovenije: delegacije, predsednike Urada za Slovence v zamejstvi in po sveti, državne sekretarje, a zdaj nas je dosegla takšna čast, ka je k našomi društvi prišo minister za Slovence v zamejstvi in po sveti. Minister  Gorazd Žmavc je 2. in 3. februara prišo na obisk na Madžarsko, in je ponedeljek, 2. februara nas tö gorzisko. Tau leto se je s slabim začnilo pa se je nadaljevalo z dobrim, lejpim. Dobili smo pismo iz Slovenije, da dobimo, kak vsakšo leto, podporo, in bomo leko delali tadale. Delegaciji sta se pridružile tudi veleposlanica Ksenija Škrilec in pooblaščena ministrica Metka Lainšček. Goste smo čakali nisterni člani vodstva. Pozdavila je predsednica Agota Merkli Kállay, o delovanju društva sem poročala častna predsednica Irena Pavlič. Lep razgovor smo imeli in na drugi den smo ga nadaljevali na veleposlaništvi R Slovenije. Hvaležni smo Veleposlaništvi, da so nam ta obisk omogočili.
Drugi lejpi dogodek je biu v četrtek 12. februara. Te den je prišo v Budimpešto bivši predsednik Slovenije Danilo Türk. Gospodi Türki je Univerza Corvinus podelila naslov častnega doktorja. Splo lejpa prireditev je bila. Leko smo ponosni, da Slovenija ma takšne velke ljudi.
V soboto 14. februarja smo pa svetili slovenski kulturni praznik. Tudi zdaj smo meli velike goste iz Veleposlaništva med njimi veleposlanico Ksenijo Škrilec in še tri sodelavce. Program so nam pa popestrili iz Sombotela, ljudske pevke Spominčice, plesci pa dva muzikanta. Mislen, ka smo lepau svetili te svetek. Vsi smo se počutili splo dobro.
Irena Pavlič 



Gusti Škaper

Minister Žmavc z vodstvom in ništrnimi členi drüštva


 Gusti Škaper je delo v vodstvi slovenskoga drüštva (stoji v zadnjoj vrsti drugi z lejve)


zveza.hu

… DO
MADŽARSKE

Ljubljana/Murska Sobota:Visok jubilej Antona Vratuše

Dvej razstavi v monoštrskom Slovenskom domi

ČLOVEK, KI NIKOLI NE REČE: TEGA PA NI MOGOČE NAREDITI

Zvonilo je. Tistoga zadvečerka je v razstavnom prostori varaškoga Slovenskoga doma zvonilo. Zvonilo je nekakomi, zvonilo je nam, Porabskim Slovencom. Na stenaj prostora smo vidli fotografije našoga fotografa Karčina Holeca, štere smo že leko večkrat poglednili. Samo ka so zdaj na kejpaj bili lidgé, Slovenci, šteri so več nej med nami. Vidli smo na kejpaj Ferencinoga Karina z Verice s kosauv ali Kovačinoga Franceka z Gorenjoga Sinika, kak klepajo s klapačom. Ostala sta kosa pa klapač...
Kak je na oprejtji razstave na slovenskom kulturnom svetki fotograf povödo, so tau kejpi, šteri so bili pod imenom »Porabje z mojoga objektiva« že nutpokazani, napravleni so pa bili v preminauči deseti lejtaj. Od tistoga mau prej že dosta fali: falijo rejči, fali gezik, fali kultura. Zgübla se z dneva v den. Ali so tau slejdnji trenutki? – se spitava fotograf, zmejs pa kaže na tablo z vesnice Tarany (županija Somogy), med šterimi imenami najdemo nekdešnja slovenska tö. Njine gazde so več nej med nami. Tau je opomin, depa: »eške staukrat aj nam zvoni zvon v cerkvi, bole kak nam gnauk samo rejsan vözvonijo...« - je svoje misli na odprejtji končo Karči Holec.
Na drügom tali razstave smo vidli malo bole vesele dele. Prekmurski lončar Štefan Zelko z vesnice Lemerje je pripelo več svoji lejpi posaud, depa takše dele tö, štere so napravili porabski šaularge s Števanovec. Lončarstvo je inda v Slovenskoj krajini edna najbole pomembni meštrij bila, zdaj komaj najdemo kakšoga lončara, pa eške té sploj žmetno živéjo. Držina Zelko se v Lemerji že več generacij s tem spravla, ded se je včiu od svojoga deda. Na tradicionalnom vreteni (šajbi) se leko napravi več kak 30 form, izdelki zovéjo pogled, se vidijo turistom. Štefana Zelka so gor na UNESCO-novo lišto svetovne erbe vzeli, depa njemi se ne vnauža delati s porabskimi mlajšami. 
»Moji mali inaške so z ilojce napravili šak-figure, štere do – vüpam – zrasle v prave lončare. Pa aj nedo samo pavri, liki kralice pa krali tö« - je svoje želenje tapravo prek-murski lončar, te pa staupo med svoje pesmarske kolejgare. Deset moškov od »Pevskoga drüštva prekmurski djagrov« je s svojim krepkim glasom tak lepau napunilo razstavni prostor, ka je bilau čüda poslüšati. Na konci pa smo leko eške koštavali dobraute, štere nam je pripelala držina lončara pa pesmara Štefana Zelka.
-dm-

Delovni obisk Putina v Budimpešti
Na povabilo premiera Viktorja Orbána je 17. februarja obiskal madžarsko prestolnico predsednik Ruske federacije Vladimir Putin. To je bil prvi obisk kakega ruskega voditelja na Madžarskem po letu 2006. Ob obisku sta vladi podpisali več dvostranskih sporazumov, med njimi tudi sporazum o podaljšanju pogodbe o dobavi ruskega plina Madžarski, ki po mnenju Orbána zagotavlja energetsko varnost države. Prvotna pogodba se je podpisala leta 1996 v času premiera Gyule Horna. Nova pogodba zagotavlja, da plina, ki ga Madžarska ni prevzela po prvotni pogodbi, ne bo potrebno plačati, temveč ga bo Madžarska dobila po l. 2015 in ga bo plačevala v sorazmerju z dobavo. Orbán je na tiskovni konferenci izpostavil, da sodelovanje in dobri odnosi z Rusijo niso samo interes Madžarske, temveč tudi Evropske unije. Opozicija je bila do obiska kritična. Opozicijske stranke Orbánu očitjo, da od leta 2010, odkar je na oblasti, zavestno povečuje energetsko in politično odvisnost od Rusije. Ob obisku je Putin položil venec pri spomeniku padlim ruskim vojakom v drugi svetovni vojni, na tem spomeniku pa piše, da je v spomin tudi tistim ruskim vojakom, ki so padli v zatrtju protirevolucije leta 1956. Opozicija je izrazila ogorčenost in premieru očitala izdajalstvo.
 Nedeljsko zaprtje veletrgovin bo obremenilo tudi male
Po zakonu o nedeljskem zapiranju veletrgovin, ki ga je parlament sprejel lani decembra, se bodo le-te zaprle od 15. marca naprej. Po tem datumu bodo lahko ob nedeljah obratovale le trgovine na bencinskih črpalkah, letališčih, železniških postajah, trgovine s kruhom in pekovskimi izdelki ter z mlekom in mlečnimi izdelki. Med izjemami so tudi lekarne oziroma male družinske trgovine v primeru, če bodo v njih delali ob nedeljah tudi lastniki ali solastniki. Dva poslanca FIDESZ-a in krščanskih demokratov sta v parlamentu vložila novelo zakona, po kateri bi se moral plačevati 100-odstotni dodatek, kar bi zelo obremenilo proračun malih, družinskih trgovin. V kolikor bo novela sprejeta v tej obliki, se lahko zgodi, da bo ob nedeljah zaprtih tudi veliko malih trgovin.

Na Dolnjih Slavečih na Goričkem se je 21. februarja 1915, torej pred 100 leti, rodil akademik, dr. Anton Vrauša, slavist, politik, znanstvenik, svetovljan in zadnjih 20 let tudi aktiven oblikovalec in sooblikovalec programa Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije na Petanjcih, ki s svojo dejavnostjo sega tudi v prostor sosednjih Avstrije in Madžarske, zlasti v Porabje in med Slovence na Štajerskem. 
Osrednja slovesnost ob visokem jubileju enega najbolj prepoznavnih Prekmurcev je bila minuli četrtek v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Slovesnost so skupaj pripravili SAZU, katere član je jubilant, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ki jo je vsebinsko vodil in še vodi ob vseh drugih, mnogoterih aktivnostih vse od ustanovitve, in Pomurska akademsko znanstvena unija, ki povezuje doktorje znanosti iz Prekmurja in Prlekije.
Po nagovoru predsednika SAZU akademika Tadeja Bajda so o dr. Antonu Vratuši govorili pesnik in akademik Ciril Zlobec, ki je dejal, da je jubilant »človek, ki nikoli ne reče, kljub svojim letom, da nečesa ni mogoče narediti«, ustavna sodnica dr. Etelka Korpič Horvat in publicist Mirko Munda. Razstavo o življenju in delu slavljenca je pripravil mag. Franc Kuzmič, kulturni program sta oblikovala glasbenik in pesnik Vlado Kreslin in dramski igralec Evgen Car. Podrobneje bomo o slovesnosti v Ljubljani in ta teden v Murski Soboti pisali v prihodnji številki Porabja.
Tekst in foto: E. Ružič



Karči Holec (prvi s prave) je za razstavo napravo kejpe, Štefan Zelko (tretji s prave) pa lončene predmete. Med njima predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök

S SAZU v Ljubljani: dr. Mitja Slavinec, Ernest Ebenšpanger, dr. Etelka Korpič Horvat, dr. Tadej Bajd, akademik dr. Anton Vratuša in akademik Ciril Zlobec 


Deset moškov od »Pevskoga drüštva prekmurski djagrov« je spejvalo na otvoritvi

Kusta repa, dugi len, fašenek je (biu) cejli den

Zveza Slovencev na Madžarskem je letos prvo paut organizirala, ka sta Fašenek pa Lenka znauva odla v Porabji na fašenski torek. Tau je stara šega, stera se je gnesden že skur cejlak pozabila, ka na fašenski torek Fašenek pa Lenka odita od iže do iže pa plešeta za kusto repo pa za dugi len. Prvin nej bilau taše vesi v Porabji, gde bi nej odo Fašenek. Že rano zazranka sta se naravnala, Fašenek je bekeč, vöobrnjene hlače noso, na glavau si je lafli pa eden štük gorpotegno s camejrami, ka je semen simboliziralo, kak vöžene. V rokej je pa edno vövrejzeno leseno žlico noso, kama so štrumfe bile gorpotegnjene, v té so zbirali peneze. Lenka je vsigdar moški biu, samo v ženski gvant naravnjeni, v rokej je eden cejkar mejla, kama je krofline pa klobase nut-sklala, ka so pri iži dobili. V pravoj rokej je pa meklau mejla. Fašenka pa Lenko je vsigdar muzikant ali več muzikantov sprvajalo, pa tak so te odli od iže do iže. 
Ranč tak je tau bilau letos tö, gda je Slovenska zveza organizirala fašenek, razlika je samo v tejm bila, ka sta nej samo v ednoj vesi odla Fašenek pa Lenka, liki cejle porabske vesi sta zopojdla, pa odla sta ešče v Čepince pa v Markovce tö. Istino, nej pejški, eden mali kombi njim je biu na pomauč, aj tau nej malo paut pa delo leko taobredita. 
Zazranka v ausmoj vöri sta prišla na Zvezo Fašenek pa Lenka, istino še v civili, pa muzikant Stanko Črnko. Po zajtrki pa po zajtršnji palinki smo se najprvin v Andovce napautili, gde smo se najprvin pri Holecovi stavili na palinko, pogače pa na eden fašenski ples. Gda si je Lenka s pogačami že napunila cejkar, te smo šli k Kovačini, ka je nej bilau leko delo, zato ka velki, blatni brejg je biu pred nami pa je mali kombi komaj gorasplezo. Dapa vrejdno bilau mantranja, po plesi je cejla fašenska banda küjeno šunko dobila. Od tec smo se v Števanovce pelali, gde so nas že s toplimi kroflinami čakali kak Marijana Fodor, tak družina Lacina Kovača. Dapa Fašenek pa Lenka nejsta samo pila pa djejla, liki plesala sta tö. Tak visiko sta skakala ka tau leto pri Lacini taša kusta repa baude, ka nedo go mogli nutra na dveri spraviti. Potejm je fašenska ekipa poglednila pa zaplesala v dvojezični osnovni šauli tö, aj mlajši tö znajo, ka je gnes fašenski torek pa aj spoznajo Fašenka pa Lenko. Odtec smo na Verico v krčmau šli, istino zvün krčmarice je samo eden vaščan tam sejdo, dapa zavolo tauga Veričanom de tö valau fašenski ples, meli do repo pa dugi len tö. Prvin kak bi se nazaj v Varaš pelali, je fašenska ekipa kauštala, kakšne krofline majo v büfeti Lipa v Čepinci, pa stavili smo se še v Markovci pri Minki tö. Tak ka leko povejmo, ka mednarodna Fašenka pa Lenko smo meli. 
Po obedi, ka je že fejst potrejben biu, smo se na drugi tau Porabja, proto Gorejnjomi Seniki napautili. Najprvin smo se v Slovenskoj vesi pri držini Bartakovič stavili, gde je še vnukica plesala, vejn nej znala, ka po fašenki odimo, pa ranč te priletejla, ka pogledne babico pa dejdaka. Gda smo v Sakalovce prišli, tam so že znali, ka Fašenek odi, poglednili smo tetico Sukič, potejn smo pa v krčmau šli, zato ka Fašenek pa Lenka sta sir žedniva bila. Na Dolejnjom Seniki pri Ciliki so Fašenek, Lenka pa muzikant že pa djeli pa pili.  Tak sem njim pravo, ka dja bi nji bola gvanto kak pa krmo (hrano), tašo še vrag nej vido. Ranč ne vejm, kak so tau vse leko požrli, istino, cejkar sem nej pogledno, leko ka potejm eden keden do še tau djeli, ka so v cejkri sranili.
Na Gorejnjom Seniki nas je že župan čako »uradno« na uradu, zavolo tauga smo alkohola ranč nej smeli piti, samo tak malo pod jezik smo djali. Potejm smo še malo k Cifri šli, pa te s tejm smo vse vasi pa krčme zopodli. Odtec smo se k Hiši jabolk pelali, gde so nas že čakali. Andreja Kovač pa Lali Hanžek sta nam od fašenka pa od borovoga gostüvanje pripovejdala, najbola mladim, steri so z lampami pa z očami poslüšali. Na konci smo še film poglednili, kak se je lani baur vlejko na Gorejnjom Seniki. Potejm sta nam tetica Vera Gašpar pa Agi Hanžek pokazale, kak se kroflinge (fanke) delajo. Gda smo krofline pogeli, potejm se je pa začnila fašenska veselica, dapa samo do paunauči smo bili, zato ka te je že pepenica pa te se je že začno post.
V imeni Zveze bi se rad zahvalo kak Fašenki Lacini Nemeši tak Lenki Pištani Gyečeki (Kruc) pa muzikanti Stankoni Črnkoni, ka so vzeli tau nej malo delo, od nji baukše gvüšno ka bi nej mogli vöodebrati v sedmih rosagaj nej. Tak mislim, cilj smo dosegli, tau staro šego, štera se je že skur pozabila, smo znauva nutpokazali. Pa leko povejmo, ka sta letos v sakšoj porabskoj vesi odla Fašenek pa Lenka.
Karči Holec  



Fašenka (Laci Nemeš) pa Lenko (Pišti Gyeček) je sprvajo fudaš (Stanko Črnko)

V sakalauvskom vrtci so mali ranč meli maškarado



V krčmi pri Cifri na Gorenjom Seniki so tö plesali z domanjimi za kusto repo, za dugi len

Na dvauri števanovske šaule sta zaplesala z mlajši



Pri Kovačini v Andovcaj so nji počakali s küjano šonko

Program se je končo na Gorenjom Seniki v Hiši jabolk, gde so se pogučavali o fašenski šegaj pa poglednili filmoborovomgostüvanji  

Zakoj, zakoj?


PUST NA ŠTEVANOVSKI ŠOLI

Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. 


  Tele, tele, telefon 

Malomi Petri je nin na vüja nika od telefona prišlo. Oprvin njemi je prišlo. Tak zdaj tou nut v sebi nosi pa kuman čaka, ka leko ato znouva pita svoj:
»Zakoj?«
»Ka, zakoj,« ata ne vej, od koga njemi guči.
»Vej pa je nej žmetno razmeti. Pitam te, zakoj se pravi, ka telefon,« mali Peter šké zvedeti tou, ka se je nameno zvedeti. 
Ata ga za rokou primle pa ga pele v drugo sobo. Tam ga malo zdigne. Tak zdaj mali Peter oprvin telefon vidi. Depa tou je nika nej vredi. 
»Ata? Vej pa tou dun ne more telefon biti. Tista moja knjiga s kejpami mi ovak guči. Tam je nut krava namalana. Ja, krava! Na, kcuj nje se pa tele pase. Pa če sam ge Peter, po tejm geste nikšno malo tele, ka se zove Fon. Tou, ka mi kažeš, pa je dun nej tele gé. Tele ma štiri noge, glavou, rogle pa eške nej. Ali pa je že ma? Ne vejm, depa tou je nej tele!«
Tak mali Peter tumači svojmi ati. Njegvi ata pa zdaj velke probleme ma. Kak aj njemi povej, ka je tou tele nej tisto tele od krave. Pomalek začne. Trno pomalek, samo aj ga sin Peter dun razmej. Samo aj se zgotouvi brezi njegvoga »zakoj«.
»Peter, zdaj pa poslüšaj, dobro me poslüšaj! Tou se ne zove po naše. Tou je gé tihinska rejč.«
»Zakoj?«
»Zatoga volo, ka so si tou nej pri nas zbrodili, od toga mašina, od telefona se zgučavava. Na, kak povejdano, tou so nin v Merki vönajšli. Pa so brodili, kak aj se tou zove.«
»Zakoj?«
»Zatoga volo, ka vsikša takšna mašina mora svoje menje meti. Zatoga volo! Pa so tomi mašini dali staro latinsko menje.«
»Zakoj,« mali Peter šké vedeti več, kak pa njegvi ata vej.
»Ne vejm, zakoj, depa tak zdaj tou je. Tele znamenüje, ka daleč, fon pa tou, ka se čüje. Telefon znamenüje tou, ka se z nekom leko na daleč zgučavaš,« je zdaj Petrov ata gvüšen, ka je zgotouvo.
»Zakoj? Zakoj se trbej na daleč zgučavati?«
»Zatoga volo, ka so té mašin vönajšli,« je ata zdaj že rejsan zmantrani. 
Kak če bi mali Peter vido, kak je ata zmantrani, je zagnouk zgotovo s svojimi zakojami. Depa nej za dugo. Nej, sploj nej. Nin za pet minutov je že pri njem biu.
»Ata? Zakoj si lidge vsefele vözbdijo?«
»Ja, tou pa bi ti že tö mogo znati. Vej si pa lidge vsefele nouvo vönajdemo, ka nam je življenje ležejše. Ka … Ščem povedati, ka …« ata nikak rejči ne more najti.  »Aja, ka je človek tak napravleni, ka vsigdar nika nouvoga vözbrodi. Zdaj pa idi pa ti nika vcejlak nouvoga vönajdi,« ata zdaj vüpanje ma, kak de mali Peter samo na tou brodo.
Mali Peter rejsan v svojo sobo odide. Tam na velke brodi, ka aj si vözbrodi. Ata si je eške nej spočino od mantranije, že ga mali Peter vlači za lačnico.
»Zakoj?
»Ka, zakoj,« se ata že pomelek čemeri.
»Na, zdaj sam pa pozabo, ka sam te škeu pitati. Dem tadale brodit,« mali Peter odide v svojo sobo, ata pa nikan tavö, samo aj malo mejra ma.
Miki Roš

Med malčki v števanovskem vrtcu so bile lepe maškare


Na dvojezični osnovni šoli v Števanovcih smo se že pred nekaj tedni začeli pripravljati na pust, (na fašenek). 8. februarja so Slovenska narodnostna samouprava in starši DOŠ imeli skupni ples v gostilni. Učenci so nastopili z dvojezičnim programom, potem so se otroci in odrasli lahko oblekli v različne maske in plesali. Imeli smo tudi tombolo (srečelov). Denar, ki smo ga zbrali na ta način, dobijo otroci. Hvala vsem, ki ste pomagali pri delu in tudi tistim, ki so prinesli predmete za srečelov.
Na pustni torek smo nadaljevali s pustovanjem. Najprej so v vrtcu najmanjši zapeli in recitirali pustne pesmi, potem so zaplesali. Oblekli so si razne maske:  imeli smo rožico, leva, indijanca, miško, princesko, gasilca, psa in kavboja.
Na šolo sta prišla Fašenek in Lenka s harmonikašem. Učenci so jih že čakali na dvorišču in skupaj z njima so zaplesali. Naši otroci so si na uri tehnike naredili maske in v njih so se sprehodili po vasi.
Popoldne smo v kulturnem domu nadaljevali pustno zabavo. Ob enih se je začel karneval. Vsak razred je nastopil s kratkim programom. Programi so bili dvojezični. Lahko smo videli, kako plešejo pingvini, miške in mačke, učenci so nam predstavili smešne kratke igre. Še učiteljice in učitelja so se pripravili s kratkim plesom. Po kulturnem programu se je začela pustna maškarada. Učenci so se oblekli v različne maske. Maske so bile doma narejene. Predstavili so se: lev, strašilo, robot, Rdeča Kapica in volk, deklica, kit, sova, rožica, vrtnar in še drugi. Pust se je končal s plesom.
Agica Holec
ravnateljica

Na odru sestra Urška in dr. Bubu (na osnovi risanke)


Otroci so se pripravili tudi s programom


Z učenci je zaplesala tudi učiteljica Anica


VABILO / MEGHÍVÓ

PETEK, 27.02.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.35 VEM!, KVIZ, 11.05 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 PUJSEK BIBI: AVTO, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.10 POLNOČNI KLUB: ZMOREMO DLJE, GLOBLJE, VEČ! 0.20 DNEVNIK, 0.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL 
PETEK, 27.02.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 ZABAVNI KANAL, 10.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (Ž), 12.30 AVTOMOBILNOST, 13.15 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, STUDIJSKA ODDAJA, 13.30 SMUČARSKI TEKI, ŠTAFETA 4X10 KM (M), 15.35 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (Ž), 16.45 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 17.20 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 18.10 OTOKI SVETLOBE, DOKUMENTARNI FILM, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 BOŽANSKE ŽENSKE: KO JE BIL BOG DEKLE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.50 STARŠI V MANJŠINI (V.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.20 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.10 LOČITEV, IRANSKI FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI KANAL  
* * *
SOBOTA, 28.02.2015, I. SPORED TVS
6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 Z MONTYJEM DONOM PO FRANCOSKIH VRTOVIH: UMETNIŠKI VRTOVI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.25 KOMISAR REX (XII.): VSE V ENI NOČI, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 15.25 ČE BOMO IMELI SREČO, BOMO VSI STARI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.55 NAREJENO V NEMČIJI, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 VIKEND PAKE, 18.35 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O BENJAMINOVEM NASKOKU NA JAGODE, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 EMA 2015, 21.45 W, AMERIŠKI FILM, 23.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 0.25 RESTAVRACIJA RAW (IV.), IRSKA NADALJEVANKA, 1.15 OZARE, 1.25 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFO-KANAL 
SOBOTA, 28.02.2015, II. SPORED TVS
7.00 MED VALOVI, 7.45 TV-POROKA, 8.20 POLNOČNI KLUB: ZMOREMO DLJE, GLOBLJE, VEČ! 9.30 ALPSKO SMUČANJE: MAGAZIN, 10.00 ZIMA JE ZAKON, STUDIJSKA ODDAJA, 10.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (Ž), 11.15 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNO PRVENSTVO: NORDIJSKA KOMBINACIJA - SMUČARSKI TEKI, SPRINT (EKIPNO), 11.40 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (M), 12.55 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNO PRVENSTVO: SMUČARSKI TEKI, 30 KM (Ž), 14.55 ŠPORTNI IZZIV, 15.45 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNO PRVENSTVO: SMUČARSKI TEKI, SPRINT (EKIPNO), 16.45 NORDIJSKO SMUČANJE – SVETOVNO PRVENSTVO: SMUČARSKI SKOKI (EKIPNO), 19.25 AVTOMOBILNOST, 20.00 PAMETNA ČLOVEKA, AMERIŠKI FILM 21.30 TRST JE NAŠ!, KRATKI IGRANI FILM AGRFT Z OPISOM ZA SLEPE IN SLABOVIDNE, 22.00 ARITMIČNI KONCERT - IZŠTEKANIH 10, 23.30 NAREJENO V NEMČIJI, NIZOZEMSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.55 ZABAVNI KANAL 
* * *
NEDELJA, 01.03.2015, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.30 DANOV DINOSVET: PRAZGODOVINSKI ŽIVALSKI VRT; POLICISTI IN DINOZAVRI, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH, 10.55 NA OBISKU, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.55 ŠTIRJE ZA TEKSAS, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.20 TOČNO POPOLDNE, 18.25 Z VRTA NA MIZO, 18.40 MUCIKA: RADIO RAKETNEGA MUCA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 INTERVJU: BRANKO LUSTIG, 21.50 CESARSKI TRST IN SLOVENCI: MESTO PRIPADA ZALEDJU, DOKUMENTARNA SERIJA, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 OBLAST (I.): UMETNOST MOGOČEGA, DANSKA NADALJEVANKA, 23.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.20 DNEVNIK, 0.45 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFO-KANAL 
NEDELJA, 01.03.2015, II. SPORED TVS
7.35 GLASBENA MATINEJA: 8.45 ZIMA JE ZAKON, STUDIJSKA ODDAJA, 9.00 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SUPERKOMBINACIJA (Ž), 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 1. VOŽNJA, 11.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SUPERKOMBINACIJA (Ž), 13.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (M), 2. VOŽNJA, 14.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: SMUČARSKI TEKI - 50 KM (M), 15.55 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: KOPER : CELJE, 18.10 DEVETOŠOLCI NE JOČEJO, NIZOZEMSKI FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SKRIVNOST VIOLINE, NEMŠKI GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 21.00 UMORI NA PODEŽELJU (XV.): UMORJENA NEDOLŽNOST, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.30 HOČEM NAVZGOR, IRANSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.30 PRESPANA POMLAD, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 23.50 ARITMIČNI KONCERT - IZŠTEKANIH 10, 1.25 ZABAVNI KANAL 
* * *
PONEDELJEK, 02.03.2015, I. SPORED TVS
6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.05 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.35 POLNOČNI KLUB: ZMOREMO DLJE, GLOBLJE, VEČ!, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: EVA KOVAČ: SONCE ZAHAJA V CELJU, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ČARLI IN LOLA: RES SE GROZNO SLABO POČUTIM, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PISAVE: KATARINA MARINČIČ, MILAN DEKLEVA IN ALEŠ ŠTEGER, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JURE PUKL ‘NEW VIRUS QUINTET’, 0.30 DUHOVNI UTRIP, 0.45 DNEVNIK, 1.10 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI
PONEDELJEK, 02.03.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 MED VALOVI, 14.30 PROJEKT NA DEŽELI: OBNOVA POTI V DIVAŠKI JAMI IN VIPAVSKO SADJE, DOKUMENTARNA SERIJA, 14.55 PRAVLJICA O POVODNEM MOŽU, DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.55 VIKEND PAKET, 17.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.45 PRAVA IDEJA! 18.10 BOŽANSKE ŽENSKE: KO JE BIL BOG DEKLE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 BOJ GOSPODIČNE FRIMAN, ŠVEDSKA NADALJEVANKA, 21.00 NUJNI PRIMERI: ŽIVLJENJE, AVSTRIJSKA MINI-SERIJA, 22.30 ZADNJA URA: GOREČA COLUMBIA, KANADSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 23.20 ODPRTA KNJIGA: EVA KOVAČ: SONCE ZAHAJA V CELJU, 23.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI KANAL 
* * *
TOREK, 03.03.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 DUHOVNI UTRIP, 11.25 NA OBISKU, 12.25 PRAVA IDEJA! 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA – BARANGOLÁSOK, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 PISAVE: KATARINA MARINČIČ, MILAN DEKLEVA IN ALEŠ ŠTEGER, 16.45 EKO UTRINKI: RIBIŠKE MREŽE, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OLIVIJA: OLIVIJINA ZABAVA Z ZMAJI, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: FRANC REHSMANN, 0.50 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.15 DNEVNIK, 1.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFO-KANAL 
TOREK, 03.03.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.50 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.40 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.55 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.30 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: PRAGA, 15.55 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, 16.30 EMA 2015, 18.10 FANT, KI LETI, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 TISTO POMLAD, FRANCOSKI FILM, 23.05 GLASBENI VEČER: OB 150-LETNICI ROJSTVA JEANA SIBELIUSA, JEAN SIBELIUS: ZVOKI HREPENENJA IZ TIHE IZOLACIJE - MATE BEKAVAC, MARTA MOČNIK PIRC, BOŽENA ANGELOVA, IGOR MITROVIČ, UROŠ FURST IN KOMORNI ORKESTER, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,
* * *
SREDA, 04.03.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.00 MEDNARODNA OBZORJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 INTERVJU: BRANKO LUSTIG, 14.25 GLASNIK, KULTURNO IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ JARENINA IN II. OŠ CELJE, KVIZ, 16.25 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA: ZAKAJ IN KAKO IZDELATI DRUŽINSKO DREVO?, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: VSAK DAN JE MOJ ROJSTNI DAN, RISANKA, 18.20 MINUTA V MUZEJU: JACQUES-LOUIS DAVID: NAPOLEON PREČKA ALPE, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: DAN ŽENA, POLJSKI FILM, 21.40 OBLAK, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA: ZAKAJ IN KAKO IZDELATI DRUŽINSKO DREVO?, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.10 DNEVNIK, 0.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI
SREDA, 04.03.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.45 ZAKULISJE EME 2015, 15.45 APLAVZI! - ANIKA HORVAT, 16.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 16.40 DANILO ŽERJAL, ŠPORTNI VELIKAN S KRASA, DOKUMENTARNI FILM, 17.30  SLOVENCI PO SVETU: RAZISKOVALNO DELO GLACIOLOGA PETRA SKVARČE NA ANTARKTIKI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.00 Z MONTYJEM DONOM PO FRANCOSKIH VRTOVIH: UMETNIŠKI VRTOVI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: OLIMPIJA : MARIBOR, PRENOS IZ LJUBLJANE, 21.50 ŠPORTNI IZZIV, 22.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 PARKIRAN, IRSKI FILM, 0.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 ZABAVNI KANAL 
  * * *
ČETRTEK, 05.03.2015, I. SPORED TVS
6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 TURBULENCA: ZAKAJ IN KAKO IZDELATI DRUŽINSKO DREVO?, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.00 ODPRTA KNJIGA: EVA KOVAČ: SONCE ZAHAJA V CELJU, 12.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.35 EVROPSKI MAGAZIN, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 ODKRITO, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 NUKI IN PRIJATELJI: ČAROBNI POLET, RISANKA, 18.15 TINKA IN ŽVERCA: TINKA IN ŽVERCA, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFO-KANAL 
ČETRTEK, 05.03.2015, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.40 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.55 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.30 NAZAJ V NARAVO, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.40 PRIČEVALCI: FRANC REHSMANN, 17.00 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO: MEŠANE ŠTAFETE, 18.35 GLASNIK, KULTURNO IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 VIKEND V BRIGHTONU, TV-IGRA, 21.05 TO NISEM JAZ, PORTRET EVALDA FLISARJA, 22.00 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 22.25 POLBRAT, NORVEŠKA NADALJEVANKA, 23.15 AVTOMOBILNOST, 23.40 SEKS, SMRT IN SMISEL ŽIVLJENJA: GREH,

 Zveza Slovencev na Madžarskem in 
Svet slikarske kolonije Izlake-Zagorje 
Vas vabita na otvoritev razstave 24 umetnikov 
– Prešernovih nagrajencev, 
ki bo 5. marca ob 18. uri
v Slovenskem kulturnem in 
informativnem centru v Monoštru.
Na razstavi bo nastopil Vlado Poredoš, muzikant, 
ki bo popestril otvoritev razstave.
A Magyarországi Szlovének Szövetsége 
és az Izlaka-Zagorje Művésztelep szervezői 
tisztelettel meghívják a művésztelep 
24 Prešeren díjas festőművészének kiállítására, 
melyre 2015. március 5-én 18 órakor 
kerül sor Szentgotthárdon 
a Szlovén Kulturális és Információs Központ kiállítótermében.
A megnyitón fellép Vlado Poredoš zenész.
Umetniki, Prešernovi nagrajenci/A Prešeren díjas művészek: Zvest Apollonio, Avgust Černigoj, Herman Gvardjančič, Zdenko Huzjan, Stane Jagodič, Stane Jarm, Zmago Jeraj, Metka Krašovec, Tomaž Kržišnik, Lojze Logar, Miha Maleš, Vladimir Makuc, Franc Novinc, France Peršin, Milan Rijavec, Maksim Sedej, Ivo Seljak-Čopič, Jože Slak, France Slana, Ive Šubic, Jože Tisnikar, Vinko Tušek, Matjaž Vipotnik, Franko Vecchiet

porabje.hu

V A B I L O


 Svetovno znani slovenski pesnik in pisatelj 
Boris Pahor 
v Porabju.
Literarni dogodek, srečanje bo 6. marca ob 16. uri 
v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. 
Porabski Slovenci in ljubitelji slovenske besede ter literature smo počaščeni, 
da je gospod Pahor sprejel naše povabilo.
V prepričanju, da se bomo srečali z legendarnim zamejskim slovenskim intelektualcem, 
vas vabimo na ta zgodovinski dogodek in vemo, 
da bo to tudi za Vas veliko doživetje.
  Zveza Slovencev na Madžarskem