Poštnina platana v gotovini. Posamezna številka i din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg Telefon it. 73. Leto XXIII. St- 40. KruiiJ, 7. oktobra 1939 Več ponosa in savesti! Prvo dejanje razburjenja smo že prestali. Zopet plavamo v mirnejših vodah ter lahko trezneje presojamo dnevne dogodke. Moramo reči, da potek prvega dejanja nam kot narodu ni v preveliko čast. Pokazal« se je. da na take dogodke dosedaj nismo bili še dovolj pripravljeni ter da nedostatkov ne znamo niti stvarno ocenjevati, niti jih na pameten način odpravljati. Organizacija ni tako funkcionirala, kakor bi bili smeli pričakovati po tolikih finančnih žrtvah, za katere glasovati vse stranke brez izjeme. Spoznali smo, da vlada v tistih panogah državne upravi. pripravljenost, kjer s<> /iistopniki naroda mogli uveljaviti ljudske zahteve in Radi večje in boljše kontrole v drugih panogah od narodovih zastopnikov votiruna finančna sredstva niso bila izgubljena, ampak so se vporabila vsaj po večini za rotirani namen. Gospodarska vojna ;ob$1 Fettifld ja psMEc £3?p' "' " ' Pri pravilnem upoštevanju skoraj nepremostljivih težav, v katerih se je ustanovila in gradila našo država, bi moral sleherni državljan priznati velike uspehe državne uprave v zadnjih letih. Če bi bila nastala leta 1Q,55 taka potreba, kot je nastala septembra 193°, bi bili doživljali vsa drugačna razočaranja, kot pa jih nekateri hočejo sedaj prikazovati. Značilno pa je, da podčrtavajo take nedostatke posebno tisti, ki nočejo videti svojih lastnih napak. Res je bil odziv vpoklieancev pol-noštevilen, nismo pa mogli razumeti, zakaj bi se morale cele skupine ob takih prilikah do nezavesti napijati. To jemlje narodu ugled in čast, bolj kakor kak organizatoričen nedostatek. Druga napaka naših ljudi je tudi ta, da si skuša olajšati breme z obrekovanjem svojega lastnega župana. Prav rad verjame tistim informatorjem, ki trdijo, da bi župan lahko vse drugače napravil. Za to klevetanje so mnogi uporabljali zlasti to okolnost, dn je naš župa.i pač dolžan po obstoječih predpisih skrbeti za nadomestek konja ali česa drugega, kar več ne eksistira. Ni pu niti dolžan niti pooblaščen od nikogar skrbeti ali odrejati kake spremembe i . jiii odredb. u *t), da se ta ali oni gospod s kakšnim takim izgovorom hoče oprati pred pritožnikom. Poskrbljeno je, da se v bodoče kaj takega ne bo več dogajalo. Mnenja pa smo, da bi vsak trezen človek moral že po svoji pameti vedeti, da župan ni pooblaščen za tako važne odredbe. Z zadoščen jeni moremo ugotoviti, da je velika večina vršila svoje dolžnosti s pravim razumevanjem položaja in razmer ter dala živ zgled globoke zavednosti in požrtvovalne discipliniranosti. Videli pa smo tudi pojave, ki izkazujejo vse kaj drugega kot narodno in državno zavest. Ti pojavi pa so prihajali po večini iz vrst onih, ki z rušenjem vsake avtoritete in vsakega reda upajo priti na površje. Razumemo take obupancc, da nimajo ne ljubezni do lastne domovine, ne sočutja. do svoje lastne rodbine in do svojih soljudi. Ti ljudje si pač predstavljajo, da I,i v splošnem kaosu s svojo nepoštenostjo in s svojo nepre-kosljivo predrznostjo prišli na površje samo zato, tla vsaj trenutno pridejo do oblasti. Ce in v kolikor taka agitacija kaže uspehe, tam mirno lahko ugotovimo veliko duševno zaostalost ali celo pokvarjenost. Pri položaju v kakršnem se uahuja dane-, Evropa, si pač ne moremo misliti normalnega človeka, ki ne bi pri- Nevtralne države in btokada V zvezi s Francijo izvaja Anglija najstrožjo blokado proti Nemčiji, da bi jo kolikor le mogoče odrezala od drugega sveta. Ce ni blokuda tudi formelno proglašena, se je to zgodilo le iz razloga, ker ni dejanske možnosti, da bi si povsod onemogočil promet z Nemčijo. Blo-kadno pravo v stari obliki, kakor se je uporabljalo za blokiranje določene obali, ni v moderni totalitarni vojni več mogoče. Sicer pa je izgubilo to blokadno pravo svojo polno veljavo že v svetovni vojni, ko so zavezn'ki i/dajali vedno ostrejše ukrepe proti plovbi nevtralnih držav. Nekuj časa so sicer prišli zavezniki zaradi tega v precejšnje nasprotje z Združenimi državami Sev. Amerike, ko pa ab tudi te vstopile v vojno, so enako uporabljale vse razširjene blokadne ukrepe proti Nemčiji. V sedanji vojni se britanska oblustva zelo opirajo na ukrepe, ki so jih izdali zavezniki v svetovni vojni. Danes pa so možnosti nasprotij z Združenimi državami Sev. Amerike mnogo manjše, zaradi veljavnih ameriških zakonskih predpisov, po katerih se ameriškim ladjam odreka vsaka zaščita za prepovedan promet z vojskujočimi se državami. Vojni material se na ameriških ladjah ne sme prevu-:■ iti, kar je seveda v dobro sumo Angliji in I runciji, ki gospodarita nad morji. Namen sedanje blokade je isti, kakor je bil vedno namen blokad: sovražniku onemogočiti, da si priskrbi za vojno ve.žne potrebščine. V ta namen morajo zavezniki uporabiti vsa sredstva, pišejo londonske -Times", razen pod-morniške vojne, ki jo označuje londonski list kot barbarsko. Moderni blokadni aparat je zgrajen na mno-lx)lj široki podlagi kot prejšnji. Za izvajanje blokade uporabljajo zavezniki ne samo vse svoje brodovje, temveč tudi vse svoje jro-podarske in finančne sile, zavarovalni apa-rat in svoje agente v vseh deželah sveta. Vsi dobavni viri se nadzirajo in skušajo odvrniti od sovražnika, vsaka faza tovornega transporti se nadzira, finančne in zavarovalne težkoče ••e delajo in firme, ki prodajajo Nemčji, pridejo na črno listo. Konfiskacija kontrabande je le zadnji korak, ki sc dostikrat zavleče samo zato, da se zaseže blago v čim večji bližini lastnega 'pristanišča. Prva dne 8. septembra objavljena angleška kontrabandna lista je tako obsežua, kakor je bila v svetovni vojni šele ob koncu vojne. V tem seznamu so označena kot absolutni kon-Irabandni predmeti poleg vojnega materiala, transportnih sredstev ter za njih proizvodnjo uporabnih surovin in postranskih proizvodov tudi živila, dočim je tekstilno blago označeno kot pogojna kontiabanda. Nobenega dvoma ni, da se s tem izvaja na vse prebivalstvo sovražne države silen pritisk, ki je tudi zelo učinkovit in zato menda nepogrešljiv rekvizit moderne vojne. Nobena država noče več onemogočiti dovoza živil samo za vojne čete. Kontrabandna kontrola zadeva seveda izključno nevtralne države. Nemške ladje bi se kot sovražno blago kratkomalo zaplenile. Nevtralne ladje se morejo prisiliti, da pokažejo vse svoje ladijske papirje, se morejo preiskati in celo dirigirati v posebna pristanišča, da se tam temeljito preiščejo. Odkrito sovražno blago na njih se takoj zapleni, tudi če ni na kontrabandni listi. Nevtralno naslovljeno blago, ki pomeni absolutno ali pogojne kontrahando in ki bi moglo priti v sovražno dobavo, se more prav tako zapleniti. V vseh primerih pa je lastnikom ladij dana možnost, da pred kontrabandnimi sodišči oporekajo zaplembi. Morajo pa pozitivno dokazati, da je blago res namenjeno samo za porabo v nevtralnih državah. Oblika teh dokazov ni določena ter je odvisna od vsakega posameznega primera. Dočim morejo firme, ki so na dobrem glasu pri kontrolo izvršujoči državi, doseči oprostitev transporta že samo z zagotovilom, da je blago namenjeno v nevtralne države, zahtevajo kontrabadne oblasti večinoma bolj konkretne dokaze. Ker imajo kontrolne oblasti dejansko moč, da postopajo po lastnem preudarku, nimajo nevtralne ladijske družbe in nevtralni uvozniki ali izvozniki nobene druge možni»sti, kakor da se temu poseganju v svobodo morskih potov vdajo ter da skušajo ?. lojalno kooperacijo to poseganje čim bolj omiliti. Nekateri po- lzhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletne 20 • četrtletno 10-- šiljajo svoje ladje prostovoljno v kontrolna pristanišča ali pa ustanavljajo v svoji državi posebne organizacije, ki naj jamčijo za nevtralni končni cilj pošiljk. Zahieva po jamstvu da se pošlje blago v nevtralno pristanišče, ni vprašanje prava, temveč vprašanje moči. Če so nevtralne države proti obema nasprotnikoma enako ustrežljive, se jim v zvezi s tem ne more očitati kršitev nevtralnosti. Jasno je, da je natančna razmejitev uporabe surovin za lastno potrebo in za izvoz v vojskuje'e se države silno težavna, če ni dostikrat sploh nemogoča. Upravičena je želja nevtralnih držav, da vojskujoče države ne ovirajo preveč njih zunanje trgovine in d i zlasti ne ovirajo uvoza blaga, ki ga nevtralne države potrebujejo za svojo industrijo ali za prehrano svojega prebivalstva. Po -Trgovskem listu". znal, da je v naši državi boljše in več reda kot drugod ter da je previdnost naših voditeljev odvrnila od našega naroda vse vojne zapletlja-je in mu zasigurala neko udobnost tudi v času, ko druga Evropa krvavi iz tisočerih ran. Ne moremo si tudi misliti človeka, ki ne bi hotel braniti narodnih in socialnih dobrin pred tujim ropar jem-osvajalcem, ki bi hotel moč svojega rodu- povečati z dobrinami našeg.i rodu. Razumemo vsakogar, ki potoži svoje križe in težave ter izraža željo, da se mu življenjski pogoji izboljšajo. Križe in težave ima vsakdo. Kdo si svojih življenjskih pogojev ne želi izboljšati? Naše srre je nemirno, do kler bo živelo. Toda vsak pošten državljan se zaveda, da bo mogel svoj položaj izboljšati le, če bo hranil že pridobljene dobrine. \sak razumen državljan ve. da mu tujec ne bo prinesel ne blagostanju, ne sreče, ampak da bo tujec iskal le svoje blagostanje iu svojo srečo. Omagal pa je tudi tisti val, ki je hotel vzbuditi neka pričakovanja o zmagovitem pohodu komunističnih idej. Komunizem se je razgalil. Komunistični agitatorji so toliko vedeli povedati o svobodi narodov. Pred nami pa leži uničena Poljska ter sporazum sovjetske Rusije z novo njeno sosedo. Sporazum, za katerega jamči sovjetska Rusija, ugotavlja uničenje ^volnode poljskega naroda. Sporazum pa tudi ugotavlja razširjenje področja tistega sistemu, zoper katerega se je komunizem dosedaj oficielno in najbolj srdito boril. Vsak pošten človek vidi, da je ves komunizem in vse komunistično svohodi-ljiiblje zgrajeno na laži, luž pa ima kratke noge. zato ne more imeti napovedano valovanje nobenega resnega uspeha. Imamo občutek, da svetovni dogodki krepijo narodno in državno zavest našega človeka. Kljub vsem težavam in trenutnim razočaranjem spoznavamo, da nam tujec ne bo dal boljiega kruhu, kot si ga ustvarjamo sami na svoji lastni grudi. Zdravo jedro našega naroda odklanja vsa tuja prišepetavanja in tuje ideologije. Zavest, da je hramba domovine prvu skrb vsakega državljana, je vedno močnejša med nami.. Nevšečnosti bomo sčasoma že znali sami odpraviti. Zato nam ni treba ne tujega razsodnika, ne tujega rešnika. V nas samih je dovolj sile, da si bomo svoj dom znali sami lepo urediti. Ne bo pa nam škodovalo, če bomo pokazali malo več ponosa in več narodne in državne zavesti napram vsakomur in tudi takrat, kadar bi bilo treba resno braniti našo svobodo. Naša bo le takrat nezlomljiva, kadar bo oprta na edinost ter narodno in državljansko zavednost celote in slehernega državljana. Doslednost Ko je zadivjala vojna vihra v Evropi na vzhodu in zapadu, so se kmalu začele debate, kdo je napadalec, kdo je sprožil vojno, kdo je kriv te velike morije. Začela se je diplomatska borba o vseh mogočih vzrokih, spremljala jo je svetovna žurnalistika, ki je začela il-stvarjati tudi javno mnenje in ga razdelila v dva tabora. Eden tabor je pripisoval krivdo (IrHgemu, drugi zopet prvemu. Javno mnenje se je delilo. Velesile so se združile, časih s prav fantastičnimi pogodbami. Te pogodbe so pokazale vso doslednost idej, vso poštenost voditeljev. Na ta način so se na zapadu združile velike demokracije, na drugi strani pa komunizem in rasizem, ki sta bila do nedavnega časa največja nasprotnika in neizprosna sovražnika drug drugega. Danes sta se sovražnika znašla na skupni poti, danes sedifa za isto mizo in ustvarjata karto nove Evrope. Nenaden položaj, ki je nastal na svetu, je iznenadil posebno tiste, ki So doslej hoteli biti pravoverni pripadniki enega ali drugega nazora. Včeraj so vpili dol s fašizmom, a danes tega ne smejo. Stopili so v isto vrsto. Toda kdo naj se danes znajde v tej zmedi teh gospodov. Nova navodila so vedno črpali bodisi iz časopisov, bodisi od svojih vodij. Vendar pa je danes vse skupaj odpovedalo, tako časopisje kot voditelji, ki sedaj molčijo. Mislimo, da take potegavščine, kakršno so doživeli naši rdečkarji. ni še doživel nobeden. Vsi njihovi napori, borba za ohranitev demokracije, svobode itd., vse to je splavalo po vodi in ostale so le besede, ki so morda zapisane kje v kakem rdečem glasilu. Navdušenost za rdečo internacionalo postaja danes že anekdota. Pa kljub vsemu temu položaju se najdejo danes ljudje, ki si upajo trditi, kakšne lepe življenjske razmere vladajo v kraljestvu rdeče iuternacionale. Ali je tam res demokracijo o kateri vedo toliko povedati in jo stavljalo za Zgled rdeči sodrugi. Ali je Sovjetija, ali Francija z Anglijo večja demokracija? To bode mogoč'!- |>ovedalo rdeče časopisje, ki je do nedavnega povsodi in vedno citiralo kak zgled iz rdečega paradiža. Danes upamo, da se tega ne bo več upalo. Rdeči sodrugi pa najbrže ne bodo več vzdihovali, kakšen teror vlada mogoče pri nas. da ne govorimo o čem drus,vm. Hotel .EVROPA' Kranj Otvarjamo jesensko sezono v kavarni. Trikrat tedensko: v sredo, soboto in nedeljo zvečer KONCERTNA in ZABAVNA GLASBA. Pričećek v soboto, dne 7. oktobra. lola „Odeon jazz** iz Ljubljane. Za obilen obisk se priporoča ločaj Alojzij, kavamar •m **■<** — '»" - l i"i -"*-->"ii S m riiii~wrniiMi'w/-»«"mfo.^»/iXM~im_iiiLi'iji*Ui*~m STRAN 2 ——------- .GORENJEC. Im občinske seje Spremembe v občinski mmrmvi in v obi. odboru. Borna dela bo gradila lastno poslopje. Ustanovitev meroi%kn»nega urada. Pretekli petek, dne 29. septembra ob S. uri zvečer se je v občinsKi posvetovalnici vršila JO redna seja kranjskega občinskega odbora. Zanimivo je, da je bil topot v primeri z drugimi sejami tudi audiiorij dobro zaseden. Na dnevnem redu je bila namreč tudi točka, ki se je tikala davčne olajšave posestnikov novih hiL Zato se je prav lepo število hišnih posestnikov in celo nekaj posestnic udeležilo občinske seje. tako da niso imeli kam sesti. Ne vemo, ali so se hišni posestniki zbrali radi zanimanja za občinske zadeve, ali pa so s svojo prisotnostjo hoteli manifestirati za svoje zah tevr. Tudi občinski odbor je bil z večino navzoč. Naznanila predsedstva. Totem ko je žnpan g. Cesenj otvoril sejo, je najprej poročal o stanju blagajne za mesce maj, junij julij in avgust. Sedemnajst posestnikov s Huj in Planine je zaprosilo občino, naj jim napravi vodovod. Uprava je o tej stvari sklepala le mesca maja. Vendar je pa naprava vodovoda letos nemogoča, ker ta izdatek v letošnjem proračunu, pa HiHi cevi ne bi mogli tako hitro dobaviti. 1 »renska sekcija za gradnjo državne ceste skozi Kranj je sporočila, da odpade na oKino kot prispevek k -troškom za razširitev sav--'sega mostu znesek din I30.931.1R Naprave M lazsvetljavo na mostu bodo pa veljale din 8J0O,—.. Pred !0 dnevi se je vršil komisijski ogled za napravo cefte mimo Bo/ičeve tovarne s tamkajšnjim hišam. Medtem ko so se drugi prizadeti posestniki ogleda udeležili, glavnega, to je Hernita iz Radovljice ni bilo. Prej je bilo govora, da bo treba odstopiti le J in »veta. sedaj pa gre za t> m. Zato se bo Rentica ie enkrat pozvalo, da pride in poda svoje mnenje. Medtem ko so drugi posestniki zahtevali, da se jim svet plača po din 20.— za kv. meter, je pa Hemic predlagal, naj občina odstopi del zemljišča pri mostu na Mali Rupi. Zanimiva je zahteva Okršlarja, čez katerega /emljišče. oziroma dvorišče bi šla nova pot. Za 50 kv. metrov je zahteval din tO.iHK).—, ponudilo se mu je din 1.500.—, torej din 50 za kv. meter Naprava Ceste pa je zelo potrebna, ker hiše tamkaj nimajo nobenega pravega izhodu, ter bo prej ali slej treba to zadevo rešiti. SLnpno - terensko sekcijo se je vršil komisijski ogled za izboljšanje ceste pred Majdi-čevo hišo. Velik del sveta pred mlinom se bo porabil za cesto. Ob tej priliki se je sklenilo, tla se izravna tudi del ceste pred hišno stavbo. Preračunalo se je. da bo delo 'veljalo din 16.000.— h kateremu znesku bi občina prispevala din 6.000.—, ostalo pa Majdičevi. S to izravnavo ceste pred Majdičevo hišo i" mlinom se bo dosegla direktna 7\eza Stare ceste do savskega mostu. Podaljšanje Stare ceste je le prej nameravala občina napraviti. Pritožbe opozicije. Na zadnji občinski seji je občinski odbor sklepal o prodaji Prevole g. dekanu SkefaCU. Proti temu sklepu je opozicija vložila pritožbo ne okrajno glavarstvo, ki pa je bila za vrnjena kot neutemeljena. Med tem pa se je tudi g. dekan premislil glede nakupa Prevole. Osem občinskih odbornikov in 24 kranjskih meščanov je vložilo pritožbo, v kateri je predlagajo ustavitev gradnje kopališča. (O teli pritožbah je naš list že izčrpno poročal sproti.) Okrajno glavarstvo pa je poslalo pritožbo v rešitev občinskemu odboru. Ta je vloži u-govor na okrajno glavarstvo. Če glavarstvo ugovora ne bo rešilo, le bo poslal naprej na banovino. Rešitev še ni prispela. Nadalje je več občinskih odbornikov poslalo g, županu vlogo. v kateri sprašujejo zakaj /e več mescev ni bilo nobene občin-ke seje. Zupan g. Cesenj je odločno zavrnil tako insinuacijo na svoje delo. Pojasnil je. da seje sklicuje po poirebi. Zakon predpisuje vsaj 4 seje v letu. Če hočemo zakonu zadostiti. p:>-tem je bilo letos že dovolj občinskih sej. '■• župan je dejal, da bi ga ia prošnja in vnema občinskih odbornikov vesebla. če ne bi j imel vtisa, da tiči zajec v drupem grmu. Seje sklicuje, kadar je pripravljen material. P;i-j tožniki so nadalje v svoji vlogi spraševali, za-I kaj se ničesar ne ukrene glede preskrbe pre-! bivalstva z rezervno hrano in glede protiplin-! ske zaščite. G. župan je pojasnil, da deluje na I občini poseben referat za zaščito prebivalstvu, I za kar je v polni meri preskrbljeno, tak,-, da ' Kr,.nj prednjači drugim mestom. Podvzete -o i vse potrebne mere. Glede zaklonišč k ure!' i '> še niso izšli vsi pravilniki. I Kako je z ostavko g. Košnika Ivana. j V drugi točki dnevnega reda se je sklej tla I o odobritvi odstopa prvega člana uprave i', j Košnika. V zgoraj navedeni pritožbi so pod-i pisniki vpraševali, kako je / ostavko g. košnika in zakaj še ni določen uame.tnik. l župan Češenj je pripomnil, da se mu zdi .•• -j lo čudno, ker dotični gospodje ničesar ne vedo o ostavki g. košnika, s katerim so Vedno skupaj in v zvezi. Direktor g. Košnik je res podal ostavko, župan pa je dobil njegov pismo tik preti prejšnjo občinsko sej". Nato je g. župan prečital pismo g. direktorju, ki je podal ostavko na svoje mesto v občinski u-pravi radi zdravstvenih ozirov in je občinski odbor ostavko tudi odobri). G. župan je dejal, da mu je zelo žal, ker je odšel iz občinskega odbora g, Košnik, ki je mnogo žrtvoval za dobrobit občine. Bil je mož, s katerim s,- je dalo debatirati in delati. Končno se je g. župan javno zahvali! g, Košniku za njegovi; delo, njemu samemu pa se bo zahvalil v imenu občine. Z odstopom g, košnika je nastalo vprašanje, kdo bo njegov naslednik v občinski upravi. Po vrstnem redu bi nv ral biti direktor tekstilne šole g. ing. dr. Kočevar, ki pa ne more vr- I Siti le funkcije, ker je državni uradnik. Zu-| to pride v upravo obč. odbornik Krč Franc, v 1 občinski odbor pa mesto njega po vrstnem i redu Rogelj Ivan s Primskovega. Ko je /u-! pan g. Češenj konstatirul to sprememb«, je član uprave g. dr. Megniar pripomnil, da mera to spremembo potrditi še okrajno glavarstvo, kot je bi! tudi enak slučaj pri g. dr. Šilarju. To pripombo g. dr. Megušarja je razumeti v tem smislu, da šele po tej odobritvi s strani glavarstva, odnosno banovine more župan povabiti Krča kot novega člana uprave, k sejam j uprave. Nekateri občinski odborniki na občinski seji pa so to pripombo g. dr. Megušarja razumeli tako, kot da je g. dr. Megušar proti temu, da pride Krč v upravo. Tudi do- | pisnik „Slov. Naroda" je najbrže pripombo ra- j zumel napačno, če je ni nalašč presuka! ni drago stran, ko je v svojem poročilu dejal. ! da se je g. dr. Megušar razburil. Če se je kdo razburili potem so bili to Krčevi pristaši. Kdor ima dobra ušesa, je pa lahko ugotovil, da se : ni nihče razburjal. Pojasnila dajati ima pa . pravico vsak odbornik. Meroizknsna taksa. V Kranju je bil svoj čas, ko je živel pikoj-iii g. Cof, lepo urejen meroizkusni urad, ki ' pa sedaj debije le ob določenih dnevih. Potreba in zahteva vseh občin kranjskega in ra-; tlevljiškega okraja pa je, da se ta urad obno-i vi. kot je bil. Država je lani odgovorila, da ni ' bedžetne možnosti, zato upamo, da bo leios. i Prejšnjo aparaturo se mora poiskati, ali pa nadomestiti z drugo. Sedaj je zelo nerodno. : ker morajo ljudje tehtnice prevažati iz kraja v kraj. Občina bo prisiljena nositi najemnino, suer bo treba hoditi na meroizkusni urad v Ljubljano. Znašala bo din 4.800.-. Treba bo imeti eno ali dve službeni moči, skrbeti z-i kurjavo in razsvetljavo, kar bo veljalo din 6000.—. Dohodkov občina od urada ne bo imela nobenih. Končno je občinski odbor sprejel sklep, da se bo pobirala meroizknsna taksa din 5.— od hektolitra za vse občine brez razlike. Povečanje davčnega okoliša. Sledila je četrta točka dnevnega reda. radi katere so prišli na sejo tudi hišni DOS 'Stniki. Društvo novih hišnih posestnikov je namreč poslalo občinskemu odboru v pretres prošnjo, naj bi se davčni okoliš mesta Kranja razširil : tudi na okoliške. Kranju priključene vasi. ker bi - lastniki novih zgradb lili potem deležni istih I olajšav. Zupan g. Češenj je po vda ril, da bi bil ! elekt tega dejanja ta. da bi bili eni prizadeti, i drugi pa ničesar pridobili. Kmetje bi potem morali plačevali zgradarino, hišni posestniki pa ne bi dosegli skoro nobene oprostitve, ker že večini poteče |0 letni rok kot podlaga za o-prostitev. Kranj ima pri novih stavbah zato 20 let davčne olajšave, ker je bil proglašen za klimatski kraj. Zato ni drugega izli ida. Kot da hišni posestniki napravijo na občino prošnjo, dn se tudi dotične vasi proglase- s posebno u-redbo za klimatske kraje. S te. ugotovitvijo je bila točka rešena in hišni posestniki so zapustili sejo. Dijaška kuhinja. Obč iiiski odbor je nato odobril obračun Dijaške kuhinje za 1. l«Ws-39. Dohodkov je bili I din 75.3S9. —, izdatkov pa din 92.679.--, pi i- munjkljaj znaša din din 19.290.—. Premoženje /naša din 29.837.—. po odbitku primanjkljaja pa znaša čisto premoženje din 10.599.18, ki je naloženo v hranilnih knjižicah. ..Petrov sklad'-znaša din 359.617.12. Kuhinjo je obiskovalo 27 gimnazijcev in 35 tekstilcev. Odbor je odobril primanjkljaj. Na predlog ravn. g. Kor-barja so se imenovali kot zastopniki občin-' v odbor -Dijaške kuhinje" dosedanji trije člani gg. dr. Megušar, Gorjanc in Čolnar. Ustanovitev turističnega odbora. Krajevni občinski turistični odbor je svoj čas že obstojal, potem pa so se funkcije prenesle na tujsko-prometno društvo. Banska It-prava pa pravi, da tujsko-prometno društvo ne more ustreči vsem pogojem in da ima tak občinski turistični odbor širše kompetence. Sklenilo se je, da bodo ta turistični odbor tvorili oni člani občinskega odbora, ki so v lujsko-I rometnein društvu zastopniki občine. Borza dela zahteva zemljišče. Ekspozitura javne borze dela v Kranju namerava graditi lastno zgradbo in ima v ta namen pripravljenega že din 300.000.— denarja. Sedaj pa zahteva od občine, da ji odstopi 1000 kv metrov sveta. Borza i« vršila posle za vso Gorenjsko. Občina je iz tega vzroka ! skušala dobiti zemljišče nekje pri kolodvoru ; iu je stopila v pogajanja z Dolencem iz Skof-je Loke, ki ima pri kolodvoru lesno skladi -i šče. Ker so nekateri odborniki predlagali, naj se skuša dobiti zemljišče v bližini Zdravstvenega doma. se je zadeva odložila na prihodnjo sejo. Poročilo tržnega in policijskega odseka. Za odsek je poročal g. Slavec. O novem tržnem redu odsek še ni mogel sklepati, ker še ni mogel proučiti vseh po inženerju napravlje-i ;[i načrtov. Poročilo gradbenega odbora, j Prošnja za parcelacijo Pučnikovega zeni-; Ijišča se je odobrila. Dovoli se parcelacija I Sifrerjevega zemljišču ob poti na Runu. ne [ dovoli pa se zidava. Dovoli se parcelacija Kozinove parcele v Čirčičuh poleg ceste gla-: som partelačnega načrta. Žebrctu Janezu se do-j voli prestavitev steze na zgornji rob parcele. 1 da bo prosta njegova parcela. Snimanje za parcelacijo. Zakon predvideva čisto novo situacijsko n»u-i po. Za Kranj je že napravljena, za priklju-I ( ene vasi pa še ne. Zato se mora občina odlo-j i'iti, da napravi novo mapo. zlasti ?.a Prim-I skovo in Klane, določiti se morajo ulice in j hišne številke. Celotno mapo ne bo mogoče i napraviti, ker ni načrta. Katustralni urad ne more vsega napraviti, zato bo treba to delo ; ra/pisai'. Zato se je že vložil predlog na fi-, nančno direkcijo in katastrsko upravo. Cr-I ža\ ni geometer zahteva din 600,— od hektara, ! civilni pa bo napravi! to delo za din 300.—. lz-I meriti bo treba Primskovo, Klane in Kranj do glavne ceste in sicer bo površina znašala kakih IgO hektarjev, tako da bo vs.; delo stalo okrog din 30.000.- do 56.000.-. Ce se bo še trianguliralo. se Im> ta znesek še /višal. Zato se je občinski odbor v principa odločil, tla se snamejo najnujneje potrebni kraji. Primskovo in Klane. Napraviti bo tudi treba napisne in prometne table. Vsi posestniki bodo morali svoje meje zakoličiti. Joža Herfort: I. (doboko pod nami je ležala karavlja, kjer mi nam prijazni u ranica rji postregli s črno kavo. vzpenjali smo se višje in višje, v kraljestvo -gamsov. Bili smo žc tik meje. ko me je potegnil lovec v zaklon in mi z nemo, a dovolj zgovorno kretnjo pokazul v čeri — gamsa. Njegovo sokolje oko ga je opazilo takoj, jaz z dobrim daljnogledom komaj, kmalu je zelenica, z nizkim, krivim rtišjem oživela. Gamsi si. se pomikali nižje na našo. I rno sva imela z Nacom narejen načrt, urno narejenega, a kaj počasi sva ga izvajala. Strmo v breg, tik meje. gorska palica, daljnogled, pts.-ka, vse mi >e bilo odveč pa nuj lin potrebno. Prsti so grabili za mogočni sleč, sem in tja za redko rušje in krivinčuste met »'sne. liho sva prilezla na rob. sonce se je uprlo v strmi breg z zlatimi, lepoto nosečimi žarki, a za v so lepoto sem bil slep. le pol mi je curkoma iil s čela. v prsih pa mi je divje razbijalo srce. MGospod, s teiiii roba ne vidiva ver! Na tretjega morava iti! — »Dobro. Nace! Le malo duška j va!" Poševno na strmino, za krivim macesnom, s težavo - tiho na sosednji greben — liki dva mačka, da liki dve zveri. „Gospod, sedaj pa le naboje v puško, znabiii, da bo treba urno narediti!" Tiho sem izvršil povelje. Sedel sem na robu grebena, tako. da sem ga okobalil. komaj sem sedel, že je na sosednjem robu zažvižgal gams in na tretjem robu tudi. Par skokov in — mir. oni čudoviti gorski mir. vse okoli mene je bilo mrtvo, le srce je burno bilo. Nace je zlezel na rob, da dejal bi na nos grel>enu in robate vprašal gamse: -C e pa ste?" Hip na lo meni: »Gamsi na desni!" Kot neko vršanje v zraku, topot nog in trop gamsov mi je bila na pol streljaja! Srce mi je skočilo v vrat. srebrna puškina muha je plesala po hrbtih gamsov, star gams je za hip obetal na skali, na njeni je bojda obsedela, rezek oster pok. skala nad gamsom se je pokadila, par skokov še, še par rumeno rjavih teles in nato mir. mir. Odmev strela se je še ječe lovil po rebreh in stenah, pa tiho zumrl v samotnih grapah in meleh. meni v grlu, glavi in prsih pa je kovalo, kovalo... I miril sem si-. Obir se je lesketal v večernih Jarkih, vsa ona obširna pobočja in one lepe gore onkraj meje s(> M. kopale v soncu, jaz pti sem bil /e globoko \ senci. / Nacom sva se pomaknili! počasi na naslednji greben. Pred nama SO se zableščale v sončnem /hitu pečine in melišča Jezerskega (irinlovca. globoko v dolini v senci je slal tovariš lovec, onkraj, nad njim pa sta gorela v večernem /hn;i kočna in Grintovec, Svečan mir. planinski mir. Tudi srce se je /e umirilo, tako počasi se je umirjalo, kol jt> mineval« luč dneva, luč sonca. \ dolini sem bil že povsem miren, brez najmanjše utrujenosti in tudi gore so se zavijale v plašč mraka, zginil je poslednji sončni soj. \ nemi tišini je počivala okoli mene vsa na- rava, na jasnem nebu so se porajali milijoni zvezd in planine so dobile čudovito nežen soj. soj zvezd. II. Na zaraščenem grebenu Komatevre. Levo in daleč onkraj prostrane doline, sončna pobočja mladih nasadov, desno pred menoj strme čeri, porastle z redkim macesnov jem. Vrhovi žare v večernem zlatu, med temnim lesom se zdaj. zdaj prikrade zlat žarek in se poigra po mahovitih preprogah, ki so razkošno razpostrte po tleh. Visoko v steni se je v hipu pokazal gams. Daljnogled mi pričara krasen prizor tik pred oči. Koza z mladičem. Oba popolnoma zaupljivo skače t a nizdol, prav kot bi dobro vedela, da se jima ni bati za življenje, kdo. le kdo bi mogel uničiti idilo gorskega sveta? Nad menoj v mogočnem macesnu so čebljale siničke, zdaj. zdaj se je katera malo pok regal i. pa kmalu čebljaje odletela dalje. Spet vse lih >. lep. božanski mir! Onkraj roba. globoko nekje se je oglasila pesem mogočne, košate ljubezni. Hrepeneče je zvenel« v večerni mir — jelen je rukal. Onkraj Bukaven se mu je oglasil drugi. Tekmec? Morda. Sicer pa tam za žico pašu je orjaški jelen in le njemu pripada prvenstvena pravi«;!, če ne prostovoljno si jo izvojiijeje sušilo. Med sanjarenjem in pesmijo mogočne ljubezni so se mi spet pokazali gamsi. Ona kozi z mladičem se je vrnila nazaj, za njo še par mlajših kozlov in star, močan guins. Nekam vroče mi je postalo. Skušal sem pomeriti dobro, pa visoko v čereh je bil trop in krogla je udarilo par petli pod gamsa. Druga je bila višja, skrivil se je liki maček in mi zginil za rob. Gamsi so tekli za rob. oprezno obšli strme čeri in spei je zavladal mir. Sonce mo je našlo na mravljišču ležečega in me ščeirctalo z žarki, kot kak poreden otrok, še veter je zaspal v vrheh in siniee so odletele v glo-bel, vse je bilo tiho in vdal sem se sanjarenju. s GORENJEC« STRAN 3 Is naših krajev V Lajhu bodo graditi nov most Veljal ho okrog 700.000 din ter bo lepo in praktično »grajen. re do 20 ton. ker je eesia Kranj — Smlednik TEDENSKE HO VJCE Sedanji leseni most na banovinski testi Kranj - Smlednik je nujno potreben, da se odstrani in nadomesti z novim odgovarjajočim zelezobetonskim mestom. Vzdrževanje sedanjega mostu je cestno upravo veljalo lepe denarje, ne gleda na to, da leseni most ni bil v stanu vršiti v pogledu prometa tiste funkcije, kot jo mora vršiti betonski most. Se posebno oviro za promet sta predstavljala nerodna in nepregledna ovinka na obeh straneh mos'n Že od leta 1934 se vodi akcija za napravo novega mostu v Lajhu, ki naj bo Žclezobe-touski in kot tak stalen ter ne bo potreboval popravil. Do uresničitve tega načrta pa je prišlo šele letos, v zadnjem času, ker so morali 1 iti prej zgrajeni in zamenjani leseni mostovi na Jezerski cesti, ki so bili se bolj potrebni obnovitve. KakšVn bo novi most? Načrte za novi most v Lajhu je napravila banska uprava v Ljubljani. Most lo Železobe-tonski in bo razpetina preko Kokre merila 32 m /. zgradbo mostu je v zvezi tudi preložitev teste, da se odstranita oba ovinka in bo cesta pridobila na preglednosti. Tako na desni, to je na kranjski strani, še bolj pa na levi, strani Kokre, ne, parceli Farovške Loke, bo •rasa novega mostu pomaknjena proti iusu in bo na levi strani na zemljišču Farovške Loke potre! en visok na'ip. ki bo zaprl sedanji dohod na Loko. Zelezobe tonski most bo zgrajen v tročlen-skem loku radi nesolidnosti terena. Na zunanji strani bo ves obložen s kamnom. Na mostu samem bosta na obeh straneh po dva stebra, ki bosta služila za napravo razsvetljave. Širina mostišča bo znašala h metrov, r,a vsaki -tram cestišča pa bo hodnik za pešce širok v gospodarskem oziru zelo važna iu radi svoje paralelne lege z državno cesto isto nekako razbremenjuje, obenem pa veže številne kraje in vasi na levem bregu Save, se bo v bodoče promet po tej cesti še bolj poživil, zle.sti če upoštevamo, da se v Cirčičab gradi velika nova mlekarna in mlekarska šola, ki bo imela veliko prometa. Priprave za pričetek dela. Na pobudo cestnega odbora v Kranju so je letos pristopilo k intenzivnemu delu in pripravam za gradnjo novega mostu. Cestni odbor je že v proračunskem letu 1930-40 predvidel svojo tangento, ki odpade nanj za gradnjo mostu. Ker pa banovina še nima določenih sredstev v ta namen, se danes ne more še reči če se bo z gradnjo pričelo že ietos. Dne 2". julija se je vršila na licu mesta komisijska razprava na podlagi generelnega načrta za vodopravne in odškodninske zahteve, ki pridejo v poštev pri gradnji mostu in se i« z vsemi interesenti dosegel sporazum, v obliki zamenjave zemljišč, ali pa plačila odškodnine. Gradbeno vodstvo bo tudi skrbelo za vse dovoze na parcele, ki se nahajajo pri mostu. Nova tekstilna tovarna -7 e z a" bo po dograditvi mostu in končni ureditvi vse okolice mnogo pridobila. KRANJ Novo vodstvo hotela „Jelen". Kol 'o naši čitatelji že iz oglasa v prejšnji ŠUVilki ..Gorenjcu" lahko razbrali, je vodstvo hotela „Jelen" prevzel nov najemnik. S 15. septembrom sta po odhodu prejšnjega najemnika prevzela hotel -Jelen" Pehar Karel iu Alojzija, liivša dolgoletna najemnika hotela -Evropa'' na Bledu. Upamo, da bosta nova najemnika vodila na* renomirani hotel v popolno zadovoljstvo vseh domačih iu tujih gostov in naših kmetov, ki imajo vsak ponedeljek živahna kupčije na Jelenovem dvorišču. Lepi prostori bodo pozimi pripravni in privlačni za razne društvene sestanke in prireditve ter večje družbe. Zlasti je to dolžnost naših ljudi in organizacij. Hotel „Jelen" pod novim vodstvom toplo priporočamo. Dr. PANCf PAVEL do preklica ne ordinira! Stroški in njih razdelitev. Po generelnem načrtu bo novi most veljal okrog 700.000.— din. K temu znesku prispeva polovico okrajni cestni odbor, ki ima to vsoto v letošnjem proračunu že predvideno. ! drugo polovico pa nosi banovina. Nekaj bo i morala prispevati tudi kranjska občina za na-' pravo hodnikov. Čeprav banovina trenutno še 0 metra, tako da lo skupna širina mostu t • ■___i-:„;(___ ,_„ci ,. r>ri„nv lio- nima na njo odpadajočega /neska priprav ij<- 9 m. Radi izravnave celotnega profila mostu bo niveleta na desni strani višja od sedanje /.i is cm. na levi strani pa skoro za | m. Cestišče bo tlakovano z drobnimi granitnimi kockami, oba hodnika pa bosta asfaltirana. V mostu samem je predviden prostor za razne vodovodne in druge npeljave. Ograja bo železna. Most bo poživil vso tamkajšnjo okolico. \ estetskem oziru bo novi most mnogo pripomogel k olepšavi in poživitvi tamkajšnje sedaj zelo zanemarjene in zapuščene okolice. 1 ep pogled nanj bo zlasti z novega lesenega mostu, \enda~ pa most s svojo arhitektonsko lepoto kljub (emu ne bo prišel v tej dolini do tistega izraza in učinka, kot če bi se naha-iil kje v ravnini na bolj vidnem mestu. Pomen novega mostu. Sedanji leseni most je dopuščal maksimalno obtežbo do 5 ton. Novi most bo prenesel tovo- nega. vendar še vseeno obstoja možnost, da se bo z gradnjo pričelo še letošnjo jesen, čeprav se je stvar nekoliko zavlekla in da bo mogoče fundamente še letos betonirati. Kar se tiče u-reditve prometa ob priliki gradnje novega rao-stu, bo prometu služil še vedno stari, obstoječi most. ker se ho i.ovi most nahajal čisto na drugem prostoru in samo na kranjski strani pride nekoliko na prostor sedanjega mostu. Novi most pa ne bo samo velika pridobitev 7a banovinsko cesto Kranj — Smlednik, ampak tudi za mesto samo. saj leži v neposrednem območju starega dela mesta, obenem pa veže Kranj s Cirčičami, ki sedaj spadajo pod Kranj. Omeniti je treba, da se onstran Kokre na nekdanji Farovški loki nahaja velika tekstilna tovarna ..Intcks" in nedavno ustanovljena domača tekstilna zadruga „Teza". Tako bo most velika pridobitev v lokalnem in splošnem piometu, za cestni odbor pa bo rešena s tem zopet velika in težka naloga. Slovesen sprejem novega župnika v Ratečah Planica, 4. oktobra 193'). Ze 43 let je preteklo, odkar je tukajšnja fara sprejela dosedanjega župniku g. Lavti-/arja Josipa. Dolga doba — a prišel je čas, ko s; je tudi on zaželel zasluženega počitka. Z ganljivimi besedami se je predzadnjo nedeljo poslovil od rateških faranov, ki so s solznimi očmi sprejeli poslednje besede svojega dušnega pastirja. i četrtek, dne 28. septembra pa smo na zelo slovesen način sprejeli novega župniku v osebi g. Kristjana Cudermana. Ze dva dni smo s.- pripravljali na ta izreden dogodek. Neumorna dekleta s0 nabrale cvetja, s katerim so okrasile cerkev Možje pa so postavili mlaje in tako dali zgled mlajšim fantom, ki so se odtujili tej tradicionalni navadi. G. Ciiderman se je pripeljal s popoldanskim vlakom v spremstvu radovljiškega g. deka- na in kranjskogorskega g. kaplana, kjer ga je pričakoval dosedanji g. župnik ter g. župan Pintbah Josip z občinskim odborom. Pod cerkvijo, kjer se je vršil glavni st>re-jem, ga je pričakovalo zastopstvo raznih društev, šolska mladina ter ostalo občinstvo. Izmed navzočih društev ga je prvi pozdrcvil v imenu Fantovskega odseka g. Kajžar Frani ml. v kroju, za gasilce g. Osvald Josip, dalje g. Dolinar za SPD in za Kat. izobr. društvo g Juvan Janez. Tudi Dekliški krožek ni izostal in ga je v njegovem imenu pozdravila gdč. Juvan Anica. Po končanih pozdravih se je razvil v cerkev sprevod, kjer je podelil novi g. župnik svoj prvi blagoslov. Novemu g. župniku želimo mnogo vrsto let najprijetnejše bivanje med nami v upanju, da mu Bog pomaga vršiti njegov težki pokli< ! V počastitev spomina blagopokojne gospe Vide llijeve je daroval veletrgovec g. Srečko Vidmar Vinrencijevi družbi v Kranju znesek din 2(X>.—. Iskrena hvala! Namesto venca na grob pokojne gdč. Katin-k<" Jugović sta da rovala po din 100,— Vincen-cijevi družit zdravnik g. dr. Bezič J. iu ga. Jo-sipina Puppo posestnica v Kranju. Iskrena hvala. Pooblaščeni civilni geameter Petiočnik Ivo javlja, da nradnje vsak ponedeljek dopoldne začenši 16 t. m. v svrho parcelacije, nujnih delitev, ugotovitev spornih meja itd. v restavraciji hotela ..Jelen". Sestanek ZZD. V nedeljo S. oktobra se bo »yršil ob 9. uri dopoldan v pisarniških prostorih hotela -Jelen" sestanek Zveze združenih delavcev v Kranju. Na sestanku bosta govorila dr. Jože Herfort in iz Ljubljane. Vabimo vse in delavke, da se udeleže sestanka. Udeležba j za članstvo obvezna. i Hranite pečke od sliv in drugega sadja. I Pečke koščičastega sadja služijo za izdelovanje i o;.11 iti. s katerim se polnijo cedilca, filtri za ! plinske maske. Zato opozarja občina vse po-! trošnike sliv in koščičastega sadja, da litanijo j pečke za prodajo. Pečke se morajo oprati, po-sušiti na zraku in do prodaje hraniti na su-; h era prostoru. Zato pečk ne vrzite vstran, am-i pak jih zbirajte in hranite za prodajo. Koncerti v kavarni „Evropa". V zimskih ve-| čerih. ko si zaželimo nekoliko razvedrila, bodo j prav zelo dobrodošli koncertni večeri, katere j bo priredil letos agilni najemnik kavarne -Ev-i ropa" g. Točaj. Koncert v kavami bo vsako i sredo, soboto in nedeljo zvečer. Igral bo j ..Odeon" jazz iz Ljubljane. Zamisel g. Tečaja j prav toplo pozdrav! iamo. saj so že lani obi-| skovalci elegantne in moderno utejene kavarne „Evropa" izražali željo, naj bi se vršili koncerti. Tako bo letos v kavarni -Evropi' vsestransko preskrbljeno za razvedrilo gostov. Berite tudi današnji oglas! Esperantski tečaj. L'sperantsko društvo v Kranju, bo v letošnji sezoni ponovno priredilo tečaj esperantskega jezika. Vsi, ki se želite naočiti mednarodnega jezika, in spoznati njegovo vrednost, se takoj prijavite za tečaj, ki se bo pričel v torek, dne 10. t. m. ob poli 8. uri zvečer v drž. gimnaziji. Isto tam bo v nedeljo, dne 8. oktobra ob tO. uri dopoldan širši sestanek s predavanjem, ter vpisovanje tečajnikov. Dela na savskem mostu. Priznati se mora, da dela na savskem mostu, ki so se pričela v poletju, prav dobro napredujejo. Medtem ko sta oba hodnika že napravljena z ograjo vred ter je treba površino hodnikov še asfaltirati, pa tudi že popravljajo cestišče samo. Zgornjo polovico cestišča so že skoraj dovršili. Prejšnji nasip pod kockami so odkopali. norem so pa betonirali precej debelo plast. Na to betonsko podlogo so sedaj položili kocke in sicer že po vsej dolžini mostu do Delavskega doma. Ko bo ta polovica cestišča dovršena in sposobna za promet, bodo na enak način po-' pravili še spodnjo polovico mostu. Take se se-! daj že približno lahko vidi, kakšen bo savski i most, ko bo popravljen, oziroma razširjen. Ce-] stišče bo precej širše, zlasti udobna pa bosta oba hodnika. PoizkGŠen vlom v rožen vensko cerkev. Bližnjo okolico roženvenske cerkve je nocoj pono-| či razburil hrup, ki je nastal radi poizkuše-i nega vloma v cerkev. Vlomilec je od sosed-: nje hiše prinesel lestvo in skušal vdreti v cer-' kev skozi okno za oltarjem, ravno nasproti i Rusove hiše. Odstrani' je že mrežo in razbil j šipo. Ta ropot je slišala Rusova služkinja in I s trkanjem vlomilca odgnala. Nato je v pritlič-j ju poklicala več fantov, ki tam stanujejo. Ti ' so odšli na lov za vlomilcem in v resnici pri-! jeli nekega moškega, katerega so odgnali na j policijo. Dozdevnega vlomilca so na policiji za-I slišali, vendar dosedaj še ni priznal dejanja j ter zanika, da bi bil on vlomilec. Tudi če bi 1 se vlomilcu posrečilo priti v cerkev, no bi ničesar našel, ker monstrance in kelihov podruž-: niča nima, v puščicah pa je le malo denarja, i Pa tudi so sedaj vse cerkvene puščice oprem-'. Ijene z alarmnimi aparati, ki s pokom opozorijo okolico,, da je v cerkvi tat. Zadnja pot prof. Franceta Koširja BI aznik, stanovski tovariši prof. Santcl, Mirko Žalostno so odmevali zvonovi po lepil: škofjeloških gričih, ko so prejšnjo nedeljo spremili k zadnjemu počitku nadarjenega akademskega slikarja in priljubljenega profesorja Koširja Franceta mnogi njegovi tovariši, znanci in bivši učenci. Ko je ležal pokojni slikar na mrtvaškem odru. so hodile velike množice, po-posebno Ločanov, da se zadnjikrat poslovijo od -vojega pokojnega rojaka. Na zadnji poti ga je spremljala skoro vsa loka z županom, banovino je zastopal svetnik prof. Planina, profesorski zbor iz kranjske gimnazije z ravnateljem prof. Korbarjem, ravnatelj ptujske gimnazije prof. Alič in prof. Sifrer. tovariši iz škofje loke, bivši poslanec Dolenc, ravnatelj dr. Demšar, prof. Ko! l.-ir. prof, Šolar. prof. VSE ZA ŠOLO ljudsko, meščansko, srednjo itd. ter vse pisarniške potrebščine in devoeionalije Sobic. Miha Maleš. Gorše, Kamhič, GMmčnik j dobUe naiiepše in najceneje v podružnici m okoli 150 dijakov in dijakinj iz kranjske • gimnazije. Pogrebne obrede je vodil župnik g. Podbevšek ob asistenci gvardijana p. Otona Kocjana, dr. Fajdige in kaplana Vovka. Ob odprtem grobu se je poslovil v imenu krauiske gimnazije ravnatelj Korbar, v imenu društva likovnih umetnikov Mirko Suhie. v imenu ki ti bti ..Lade" prof. Santel, v imenu profesorskega društva prof. Miklavčič* v imenu loškega muzejskega društva in Ločanov sploh dr. Titi,- Debeljak. Pevski zbor kranjske gimnazije je zapel tudi žalostinko v slov,, svojemu priljubljenemu profesorju, Ljubil je svoj domači k raj,za to naj mu bo lahka domača zemlja. šMARTTN PRI KRANJU ..Dekliški krožek v Šmartnem" sporoča, da j se vrši v ponedeljek 9. oktobra občni zbor ' ob 8. uri zvečer v pevski sobi Šmartinskega doma. I Obvezen za vse članice. PREDOSLJE I Sestanek JRZ in MJRZ. V torek zvečer se je j vršil skupni sestanek JRZ in MJRZ za občiuo Predoslje v dvorani Prosvetnega dorat. Se-| stanka se je udeležilo veliko število mož in ! fantov. Politično |y>ročilo je podal tovarnar g. Jožko Zabrct iz Britofa. Razložil je notranje-zastopnik centrale ^ politični položaj s posebnim oz.irom na hrvat-i ski sporazum ,kar so navzoči z odobravanjem poslušali. Nato je poročal tudi o zunanjepolitičnem položaju. Občinsko politiko in nje-j no gospodarstvo, zlasti glede bodoče gradnje j vedovoda v Pretlosljah in na Suhi je obravnaval g. Avsenik. V imenu mladine je govoril pretl-I sednik okrajne MJRZ za kranjski okraj Mur-! nik Ciril iz Kranja. A' svojem govoru je ruz-I ložil stališče mladine do našega voditelja, države in seveda tudi do sporazuma. Na sestanku j je bilo izrečeno popolno zaupanje politiki, ki jo vodi naš voditelj dr. Korošec. NAKLO • Sestanek JRZ in MJRZ za občino Naklo. V , torek, dne 10. oktobra t. 1. se bo vršil ob ! 8. uri zvečer v prostorih stare ljudske šole v 1 Naklem skupni sestanek JRZ in MJRZ. O pu-; litičnem položaju bo poročal g. Gregorc Sluv-j ko urednik ..Gorenjca". V imenu mladine pa I bo govoril predsednik okrajne MJRZ za kranjski okraj Mu mik Ciril iz Kranja. Vabimo vse ; pristaše naše stranke, da se v čimvečjem šte-i vilu udeleže tega sestanka. KRIŽE i Novi šolski upravitelj. V ponedeljek 2. t. j m. je nastopil službo šolskega upravitelja g. , Laiupič Alojzij. Želimo, du se bo g. upravitelj ' kmalu udomačil v naši sredi in kličemu njemu kakor njegovi družini: Dobrodošlico! Občni zbor F. O. Križe. V soboto 7. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v dvorani -Križkega doma" redni letni občni zbor FO z običajnim dnevnim redom. Udeležba za člane strogo obvezna. \ ubijem pa so vsi, ki se zanimajo za razvoj FO in za telovadbo. Smrtna nesreča. Ko se je v ponedeljek 2. t. m. ob 19.13 uri vračal iz službe železniški uslužbenec Ankele Franc iz Pristave štev. 13, uslužben v žel. delavnici v Ljubljani, ga je na križišču proti Pristavi povozil vlak in ga razniesaril tako, da je ponesrečenec obležal mrtev v mlaki krvi. Domneva se, da se je nesreča pripetila vsled tega, ker je bil pokojni slaboviden in naglušen. Misleč si da prihaja avto, se je izognil na desni rob ob žel.tir, a prišel je vlak in je nesrečneža pograbila lokomotiva in ga vlekla pred seboj kakih 20 metrov, nakar ga je stisnila med tračnice, kjer je obležal in kjer ga je našla tudi njegova žena. Na mesto nesreče je prišla dobre 2 uri po obvestilu sodna komisija iz Tržiča, ki je oddaljen 3 km od krujtt nesreče. Ankele Franc zapušča /eno in že doraslo hčer. Pokojniku, ki je bil zelo vesele narave, naj bo lahka zemljica, a Večni naj mu bo milosten plačnik. Preostalim naše globoke SOŽalje. (Majdičeva hiša - sodnija) Istotam podružnica „Slovenca", kjer iahko oddaste vsa naročila in oglase ter plačate naročnino za „Slovenca", »Slov. dom", „Domoljuba" in »Bogoljuba". ŠKOFJA LOKA Ali sta »Tujsko-prometno društvo" in -Trgovski gronij" svetovno nazorno opredeljeni organizaciji? To bi si namreč dovolili vprašati gospodo, ki dovoljuje, da se okno Trgovskega gremija in razglasila deska Tajsko-prometnega društva uporabljata za na nune. za katere čisto gotovo nista bila nikoli namenjena — namreč za reklamne plakate društvi!, ki zlasti s Tujskei-prot čelnim društvom nima ni- STRAN 4 ~ GORENJEC« česar si .tipnegu. Upamo, da se to ne l>o več ponavljalo, če ne bomo primorani prosili občino kot lastnico hiše, du poseže vmes in da /lasti Tujsko prometnemu društvu pove. za kakšen namen je dovolila nabiti njegovi« raz-glasno desko na svojo hišo. ESPERANTO Espernntrsti pozor! Z današnjo številko smo pričeli z nadaljevanjem espefantskega tečaja, ki je v naSem listu izhajal spomladi in smo bili radi tehničnih zaprek prisiljeni tečaj prekiniti. Ker je med gorenjskimi esperantisti za tečaj vladalo (precejšnje zanimanje, smo se odločili za nadaljevanje. Na nadaljevanje tečaja opozarjamo sedaj es-perantlste iz Kranja ih Gorenjske, prosimo pa jih obenem, da tudi oni propagirajo naš list med svojimi tovariši. Uredništvo. XI. — ism — : je priponka, ki znači teorijo, stistem, nauk tako: socialismo = socijalizem, materialismo = materijal izetni, katolicismo = katolicizam. — ing — : je priponka, ki znači votel pred- i met, v katerega se lahko kaj dene, četudi sa- 1 um deloma, tako: kandelo = sveca : kandelingo =; svečnik i plumo ■ pero : plnmingo peresu i k i glavo = meč : glavingo = mečeva nožnica — estr — : je priponka, ki znači predstoj- I nika: urbo • mesto : urbeslro : župan lernejo = šola : lernejesto " upravitelj šole — ind — : je priponka, ki znači biti česa vreden, tako: aminda = vreden ljube/ni kredo ™ vera : kredinda - verjeten, -u -o lipefi • ponoviti : ripetinde = vredno, da se ponovi. ge — : je predponka. ki pomeni skupnosl obeh spolov samostalnika, ki znači dve ali več oseb ali živali iste vrste: ta predponka se dodaja samo samostalniku, ki znači moški spol v množini: patroj očetje : ftepatroj ■ starši. Fratoj kaj fratinoj estas pefratoj. Kruto kuj fratino estas ankau gefratoj. Imenu mescev se pišejo po pravopisu dr. L. /amenliofa. nstvaritelju esperanta vedno z veliko začetnico in sicer: januaru. Februaro, Marto, Aprilo, Majo, Ju-nio. Julio, Aiigusto, Septembro, Oktobru, No-vembro kaj Decembro. Jaro ha vas dek tlu monatojn uii kvindek du se maj noju aii tricent sesdek kvii. tagojn. Unu monato havas tridek au tridek unn tagojn. Unu monato havas kvar semajnojn. Unu semujno havas sep tagojn. Ćiu tugo havas dudek kvar horojn, un horo havas sesdek minuto j n. Tago huvas matenon, antaiitagmezon. lagme-zon, postuginezon. vesperon. nokton kaj mez-nokton. antaiitngnie/.o (predpoldne) dopoldne, tag-mezo poldne (opoldne), posttagmezo = popoldne, meznokto polnoč, krepusko mrak, krepuski mračiti se, nebulo = megla. Šport Bratstvo : Kranj. Po dolgem presledku se vrši v nedeljo, dne H. oktobra v Kranju ena najbolj zanimivih in najbolj napetih tekem v prvenstvenem tekmovanju LNZ. Srečata se na zelenem oolju dva najhujša rivala gorenjskega nogometu ter najresnejša kninPduta za naslov prvaka v prvem razredu LNr, V lanskoletnem ubiikratnem srečanju je S.K. Kranj podlegel in prepustil točke nasprotniku. Letos pa se je moštvo postavilo na stališče da morata obe točki ostati doma, ter je o tem tudi prepričano, kljub temu da razpolaga' letos S. K. Bratstvo z dobrimi igrači. K« kor rečeno borba bo huda in zanimiva, zato vsi prijatelji in kibici športa v nedeljo na i-grišče, du hod emu z dostojnim „drukanjeni'' bodrili naš« fante Wi sijainejše zmage. Fantje nogometaši, nu Vas je ležeče, zaigrajte tako kof je treba pri prvenstvenem tekmo-u.nju in zmaga je zasignrana. Zadovoljni bo ste Vi. kar je pa glavno, da bo zadovoljna tudi publiku. MALI O 6 L A S I | Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetni k Na skali 1 (v hiši g. Šipica). Obratovalnica v Kranju v Pnčnikovi hiši v Bleivveisovj ulici se odda za din 200.—. P >-izve se: Pučnik, Ljubljana, Frančiškanska >. Raznašalce kruha sprejmem. Naslov v upravi ..Goren jca". Dvosobno stanovanje s kopalnico in pri ti ki i- numi takoj oddani. Cojzovn C. ?2. Mlekarna ..Pri novi šoli" ima vedno v zalogi sveže planinsko čajno maslo po ceni kg. 28.—, "52.—, 36.— din. Kisla smetana lit din 16.—, sladka liter din 19.—. Istotam se kupi večja množina zdravih namiznih jabolk In hrušk. NAZNANILO! Čevljarski stroj (Singer flat-lisleparicot- mah rabljen in trocevni radio aparat prodam. Stara cesta 18. Sprejmem mlado, pošteno dekle za pomoč v gospodinjstvu. Kranj, Blejsfca cesta >. Lepa parcela na Planini se prada takoj ptoti gotovini. Naslov v upravi ».Gorenjca". HIŠA V KRANJU JENKOVA UL., PRIMERNA ZA IZVRŠEVANJE TRGOVINE ali OBRTI, NAPRODAJ Več se poizve v upravi „Gorenjca". VINO pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11. Kupim 1000 Jenko Franc trgovec z usnjem Medvode VSAKOVRSTNO PO H IŠTVO dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA I PA" KRANJ - Layerjeva ul. Cenj. občinstvu naznanjava, da sva prevzela HOTEL ♦JEUN** V KRANJU Postregla bova z dobro kuhinjo in prvovrstnimi vini iz lastnih vinogradov • Sprejemajo se tudi abonenti • Kosilo din 6, 8 in 10 • Hrana in stanovanje mesečno din 550 Se priporočata Karel in Alojzija Pehar V Gorenjski oblačilnfci v Kranju, dobite vseh vrst »bloke, bobertuse, površnike, modne hlače, pnmparice, obleke za šolarje, damske kostume, plašče vseh barv, dežne plašče itd. Se priporoča kroj a št vo Čenčič Štefan in Koželj Frane POZOR! Kdor ima oxt kontrole zavrnjene' katerokoli tehtnico ali uteži, naj odda meni v popravilo. Dobil bo nazaj v kratkem času popravljeno In žigosano. Pesjak Stanko - Kranj izdelovanje tehtnic snem aa/i iMovnu cakv VUtmvdmnmkm e* • Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke iz-vrSuje točno in solidno y.TONEJC tapetnik, Kranj Izdelujem r »etniške stroje Markič Franc splošno ključavničarstvo Stražišce pri Kranju Popravila stolpnih ur in vsa mehaniem dela. Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo mošite, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. B. RANGUS ZLATAR IN SODNI CENILEC KRANJ Vsakovrstna nalivna peresa. Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega pribora, kristala, optike. Mitnica Zagorska: •>« Marija Taborska (Zgodovinska povest iz dobe turških časo?.) (Dalje.) Potegnil je nekomu na tleh ležečemu izza pasu mošnjo in jo skril v svoja nedra. Nato je stopil k Lešniei iu si je nmll v vodi roke. Meni je postalo takoj jasno, da jc nekoga ubil in oropal. Skočil sem za njim in ga zgrabil za srujčni rokav. ..Morilec!" sem mu zatulil v uho. On pa so je sunkoma okrenil. palinil me je od sebe vstran in zbežal po Gobavcih." Martin je poslušal Izpoved. Smrtno bled je nenadoma izdavil iz grla. ..Lažnivec prekleti!" ..Laže, laže. eoprnik luže!" je /aljula množica, ki se ji je županov sin smilil. ..Martin je nedolžen, coprnika pu se/.gite na grmadi! Kaznujte prokletega morilca! Valerij Kruin. ali boš res obsodil nedolžnega, ker ta vrag krivo priča!" ..Molčite! Pravica ima zavezane oči!" je znvpil Krulg. ..Tedaj pu ni imela zuvezanih oči. ko smo se begunjski kmetje pravdali z l.ambergoin zaradi lova! Ce pravili prineseš denarjev, pa kur tuko sodi. kakor ti je všeč! Sramota za Radovljico, ker ima takega vicedoma, gosposkega petolizcu.!" Martinu se je zdel ta glas znan, obrni! se je in po gledal: res, z očmi Micki negi moža Tita sta so ujela. ..Molčite' je zarjul sodnik. ..Drugače bom Ilku7.nl vse pregnati s trgu!" ..Da boš lažje krivo sodil!", so vpili kol en mož kmetje. I/ '_'ioščmske veže s() prišli biriči s sulicami, teh s > se ljudje hali In so takoj utihnili. ..P; itn Volhcnk!" je zopet začel sodnik. Prisezi pri ži- vcu bogu. du s,, \ s«- tvoje besede. Oii prve do poslednjo • esniriie1" Martin je gledal v črnega starca in si je mislil: ../da:. ko iio prisegal, bo udarila vanj strela z jasnega nebu, ali pu se bo vdrl v zemljo, morda se mu bo pu pri priči posušila roku." Toda Volbonk je glasno m jusno prisegel, pa se mu ni nič zgodilo. Martinu je obšlo grenko spoznanje: ..Hudič varuje svoje!" ..Po krivem je prisegel I Kuj mislite, ljudje, da ga -" ne obesite na pranger!" je spet vpil nekdo. Tit jo bil. ..\'a pranger s ooprnikom! Na grmudo z. njim!" so ponovili I j litije. Sulice biričev so s,. j.|0zeče zabliskule in množica je utihnila. ..tuli ste prisego." je glasno razložil sodnik. ...Mi moramo verjeti priči in smo tudi spoznali, da jc Vilibnhho sin morilec. Pri mrtvecu so našli celo sekiro, katero je svobodnjak in župan Vilibuld takoj spoznal za svojo last. lii sekira je V noči izginila s tnala sredi dvorišča. Kilo drugi jo je vzel. kakor ta fant. tU? 1'ri hiši so sicer Se trije hlapci in so vsi \ asov ali pod lipo z drugimi fanti. Morilec sicer tuji. da bi Sel ponoči zdoma, vendar pa no more izpričati, du je bil doma. Tujec je bil zvečer v * ili-Imldovi hiši. on je videl, du je dobro opravljen in je po tem sodil, du ima pri srhi dosti denarja pa je šel v do b.ivce, tam ga je pričakal In ubil." „Gospod sodnik." m- je oglasil nekdo izmed sodnikov, ..če je on nameraval tujca ubiti in oropali, zakaj gu je poleni vrgel iz. 11 i ši«• V Saj bi ga bil domu lažje ubil." ..Potom bi vsi lakoj vedeli, da je morilec v Vilibaldovi hiši in bi ga drugod sploh ne iskali. Tako bi pu na župa novega sina nikoli ne padel sum, če bi gu Volhcnk ne bii Zalotil baš pri njegovem prekletem dejanj':." je bistru odgovoril sodnik. ..Jaz nisem morilec!" jo za vpil Martin. ..Ali vam ni dovolj, da s(o me tuko dolgo mučili' Ali me hočete še nI) soditi in sobi mojo kri nakopati nu glavo''" ..Težko je tu presoditi," so mrmrali sodniki. ../. božjo sodbo poskusimo." je svetoval eden izmed njih. ../ božjo sodbo, z božjo sodbo, saj res." so klicali sodniki. ječar Lovrenc je prinesel lonec vrelega kropa in ga je postavil nu mizo pred sodnike. ..Vtakni desnico vanj." je ukazal Valerij Kraig. Martin je vtaknil roko v vrelo vodo in je tisti hip veroval, da se bo zgodil čudež, da bo Bog jasno, pred vsem ljudstvom izkazal njegovo nedolžnost. Potegnil ie roko iz vrelega kropa: čudež se ni izkazal, roku je bila vsa opurjena, kur mehurji so stekali po njej. Ljudje so pre-senečeno za vpil i. ..Glejte. Bog je pred vami vsemi pokuzal, du je on v resnici morilec in mi ga moramo obsoditi." je zmagoslavno rekel vicedom. ..Moj sin je kljub temu nedolžen!" je jeknil pred sodniki Vilibald in glavu mu je klonila globoko na pršu. Mestni vicedom ga je ostro pokaral: „2upen Vilibald, ti si to uro samo sodnik, nc oče i Ne sin, ampak morilec sloji pred teboj!" ..Moj Bog, prizanesi!" je \ odgovor jeknil Vilibald. Mestni vicedom je rekel sodnikom: ..V imenu božjem vas pozivam, da sodite po pravici, brez oziia na levo uli desno. Na zakrknjenem morilcu smo poskusili celo božjo sodbo, toda morda je Bogu odveč, da smo od njega terjali odgovor v tako grdi zadevi. Pravkar mi je ljudstvo očitalo, du juz nisem pravičen sodnik. Zato pozivam vas. spoštovani sodni zbor, du vi izrečetu kazen nad zločincem, kateremu smo zloilejstvo lasno dokazali. Kdor izmed vas imn v mislih ka/eu, ki se mu zdi najbolj prava, naj j<> kur pove vsemu sodnemu /boru in vsemu ljudstvu." Vstal je pisar, ki so ga poslali z blejskega gradu in rekel: ..V grajsko ječo ga zaprimo do smrti." Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovsek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja,