Ogled po šolskem svetu. Iz Ponikve pri Celji. (Vciteljsko društvoj Živi časi so piišli za učiteljslvo, vsc se gibljc, poprašuje, posvelujc v tiladki nadi na bulj.šo piihodiiosl. Ognjiščc tcga živelja so nain učileljska diUMtva. Tii pa tain žc lepo cvcld učitcljnka drušlva, wamo v lcpem navinskem Cclji je nckako spal (aki klic, klercga je pied dvcmi lcliini ispiox.il g. Jakob Škoflek. Preselil sc je bil v Moziijc, in ž njini je potihnilo vse. Učitelji v tej okolici so žalovali po svojcin tovaršu, poHcbno ker ni nobcdcn (ega dola prcvzcl, da bi lo podvzeljc napiej tišal. Zalegadel nain jc g. Vučnik, nadučitelj v Vojniku, obudil vescljc, ko siiio čiluli njcgovo vabilo v ;,Scbul/,cilung" 20. febiuarja. Oživel )e ininel in (o toliko potrcbno reč sprožil. Povabil je učitclje, ccljrskcga okraja in okolice, da bi ae zadnji dan lebruarja somH v Celji, v mesdicm AolNkem poslopju. Snidelo se nas je prccej, ali inarNikterega (ovaiša snio se pogrešali, posebno v/. la.škega okiaju, ravno pri železuici; znabili jc klciemu pustni ias kriv bil, da ni prišel; iiilučiio.sti m ne miHlimu. G. Vučnik zbranim nčitcljcin poudaija, potrebo uč. drušlva, klcra ko že povsod v«taiinvljciia, in mi skorcj naj dalje čakamo, da smo bre/. diu.štva v ocdunjcui živem času. Naznanil nain je pravila uč. društva n sede/.em v Celji, klera hiiio odobrili in deželni vladi ]ircdlužili. Zagotovili sino se, da bo vsak učitelj daleč krog Cclja prislopil k temu društvu, in vsaki ud 9e. bode trudil, da bi še vcč udov pridobi! tako, da ne bode nobenega učitelja daleč in široko v (em okraju maujkalo v diuštvu. Upamo, da bode (o naše društvo postalo čversto, košalo »Irevo, ktero nam bode prinašalo obilnega sadii. Dragi bratje, slovenski učilelji! kedar bodo društveiia pravila poterjena, iu nas bode g. Vučtiik zopet klical, pojdimo za njegovim glaHorn, kiižinio 8C, da iiiismo /.udiiji, da uc zainarjamo svojib ilol/.iiosli in lcpc piilo/.nosli k našciiui duljnuinii izobiažuvanju in naprcdku ! Dclajmo m časl ! V drušlvu se budcino okicpčevali, pogum dobivali in nu za svojo dobro rcč viicmali. V društvu je inoč! Hvala našciiin počeliiiku! Rog nain daj pa pomnč, da dosc/.emo mvoj lepi naincn! J. Z. Iz Gorice. Tukaj jc voglar P . . . . svojega sina zapiHal v pervi slovcnski iay,rcil, pa ga jc bilro za nokoliko dni v pcivi laški ra/.icd prcnelil. Omciijeiii fanlič je imol dobro glavico, toiej je bilo dotičiieinu ueitclju žiil po piidnem odnku. Zurad lega vpiaša učitclj I* . . . ., zakaj da je ln slniil. On pa inu udgovori : .,Zanul (ega, ker veni i/, Hku.šnjc , da so olroci, ki lindij« v laške razredc , veliko bolj nrečni liiiino unib, ki bodijo v .slovciinkc. Tcga hciii bc pri hvojchi starcjcm niim prcprieal, ki hv ni kiij dobru ueil. l/.i»s(al je iz šulc in je podlopač. Aku bi bil pa ilulijauskcga jezika ziuožcii , bi bil lalik1) že pred dolgo časom postal pisar. Ravno (o mi je tudi kupec g. N . . . . Mvetoval, da bi fanta dal v ilalijanske šole. Obljubil nii je , da ga po pieteklih tieh letih v svojo štacuno za pomagata vzame. Po (em takem lahko upam, da se otiok nikakor ue bode zgubil!" Tako je sedaj pii nas. Upajniu pa boljše prihodnosti ! — a — Iz IdHje. Kedar iinarn koliko kaj gradiva, ki ga morem ,,Tov." pornčali, nie vselej veseli, iii nekako dobio mi je pri sercu, ko se lahko puinenkuvani z našim doniačim šolskim listom. Ta dobrodejni čut nii že pravi, da si ,,Tovarš" naš odkritosereni in pravi prijatelj; tvoj 9letni trud za zboljšanje in povzdigo revnega učiteljskega stanu pa to djansko spričuje. Pogovarjati in posvetovati se » (akim prijateljem je potein gotovo prijetno in koiistno. Siečni sino še tedaj učilelji, da iniamo isvnj doniači šnlski easnik, iz kterega zajemamo duševne hrane iti kteri zagorarja naše pravice. Danes iiadaljujem o naših učitelj.skih posvetih. V zadnjem dopisu (,,Tov." od 1. feb.) sem omenil že 9 stvj. Število naših poavetovanj se je narastlo na 14. V zadnjih 5 sejah sino se razgovarjali: i. o osebnosfih in temperamentih človeških sploh, zlasti pa otio.ških; o ravnanji z otroci različnih prirojenih osebnosti; o vedenji učiteljev različnih teinperainentov; 2. potnenki o nauku v prirodopisu, zlasti glede na rabo naših ravnokar dobljenili stenskih tabel; 3. nekoliko o otitnih »olskih spraševanjih. Pervi nauk je razlagal šolski vodja, ter je kazal, kakošna je inlada kii in osebnosti otruške, in je potem svetoval, kako naj se ravna z otioci različnih priiojenih lastnosti. Konec te točke je bilo razgovarjanje o tem, kako se učitelji različnih temperamentov v šoli vedejo. Prijetno je opazovati, kaj inia ta pa (a temperament dobrega, kaj slabega; kaj je n. pr. hvalevrednega pri lahkokervnem in toplokervnem učitelju, in kaj je zopet napaenega pii hladnokervniku in težkokeivniku. Ta oddelek znanstvene pedagogike je res va/.en in splačalo bi se, da bi se, obširno pretresai, kajli učitelj mora paziti, da njegov prirojeni temperament pri izreji otiok ne prevlada. 0 dragi točki — koliko in kaj naj se učf v šoli iz prirodopisja in kako naj se ta nauk nbdeljuje — sklenilo se je, da se je naj pervo po šolskih knjigah ravnati treba. Kjer so pa te pomartkljive, naj učitelj dodaja iz drugih poniočnih knjig in iz svoje lastrie zaloge. Med sloveuskimi pomočnimi knjigami se naj bolj priporočajo: ,,ŽivaIi v podobah od Erjavca za živalstvo, za rastlinstro pa Tušekovi ^Štirji letni časi". V teh knjigah je vse v lepih, Iahkoumevnih podobah razpravijeno in učitelj si lahko iz njih potrebno poišče. Rudninoslovje, ki je sicer tudi važno, se pa ne more posebno obširno razkladati. *) V šoli naj se le kažejo ali saj omenjajo navadna kamenja in koristne kovine. Sploh pa naj se pri prirodopisu pretresajo le tiste stvari, ki so v bližnji okolici in ki so človeku v korist ali pa v škodo. (Kako naj se v Ijudski soli ravna s prirodopisom, o tem hočem pri priložnosti se kaj več pisati. **) •) Tudi Tomšičevo ^Prirodoslovje v podobah" je koristna knjfga. Pis. **) Prosimo! Vredn. 6** Potem srno se pogovarjali o nuinuiiu očidiih šolskih spraševanj in se vsi v tem naeelu zedinili, da naj te spraševanja pričujočini kažejo, kaj so se ntroci meil letom naučili. Pisal bi tudi v tej stvari kaj več, pa pregledal seni ,,Tov." tečaje in videl, da je to pnlje bilo že nekterikrat obdelano. Naj še povem , da so bile očifiie skušnjc pri nas še le perve dni ineseca sušca. Ča.»titi bralci naj mi dovolijo , da se (udi še gpominjam našega učiteljskega diuštva. Kmali bode leto, kar je bilo VHtanovljeno. Potiebo zdiuževanja ho npoznali ludi učitelji, in blagi iiainen dru.štva je privabil takiat lepo število udov. Po dolgein preuehanji je se le zadnji čas prislopilo znpet nekaj učiteljev k dništvu. Veliko jih je pa, ki se .še vedno nbotavljajo , izgovarjaje se z vzroki, med kleiinii je morda eden veljaven — namreč pomankaiije ,,cvenka* — z dnigim(l), ki se niinteitje sliši, ni pa učitelji sami dadd kaj slabo Hpričaln. — Hvalevredno je, da je odbor uč. di\ zopet zboroval. Svet tedaj vidi, da učitelji obračamo ve« prosti čas v svoje izobraževanje. Le ško.da, da veliko povabljenih udov v hudi ziini ni moglo priti k zbmu. /aslran tega naj bi pa., kakor odbor želi, pi.smeno posiljall zboru Hvoje tiasvete in opimibe, in se tako duševno vdeleževali skupščine, ki sklepa o njihovih važnih zadevah. l.e na noge, diagi eobratje, delajmi) ncprenehoina, in ne obupajino! Morda kinali pridejo že zdarno prerokovani časi, ko bnde solnce Hieče obsijalo tudi učileljski stan! J. L. Iz Selc. Diagi uii ..Tovaii"! Uovoli mi, da (i tudi jaz nektere čertice dopišem! JViuiaiu ti sicer kaj posebnega dopisati, ali vendar upam. da boš ta moj seslavek blagnvoljno Hprcjel. Tvoj predzadnji list nie je juko razveselil, ko nain je zopet naziianil, da je 13 učiteljev (kar jim iz serca privo.šini) z zavndom blagega rajnega Metelkota (Bog iim daj večni iaj!) obdaiovaiiih. Nek pisatelj iz. med gorenskih liribov se v 3. listu ,,Uč. Tovai-ša* pritožuje, kakor da bi se pri poilelovanji (eh daril ne ravnalo vselej prav na tanko po blagi volji rajnkega gospoda volilca. Tudi jaz se vjemam s (iin dopisoin. in poterjujem tijcgove misli, kujti (udi jaz sem poznal učitelja, kteii je dobil to darilo, pa ni imel ne za slovenačino, ne za sadjerejo kaj zaslug. Akoravno se popolnoma ne spolnuje nanien rajnega Metelkota, me pa vendar le veseli, da je (a zavod še pri življenji, kajli gntovo sem si že mislil, ko ni bilo lansko lcto od njega niti duha niti shiba, da ga je slana pubrala, kar se na učiteljskem polju tako rado godi. Tudi seiu že večkrat v ,,Tovaršu", bral, kako da se sedanji čas od učiteljev toliko zuhtcva, njih plača pa je še zrniraj ua stari ntopinji. To vpiašanje je že vsakdanje, vendar naj tudi jaz kuj o iijem govorim! Vprašain le: Kako ee inoie nčiteljcm samu delo množiti, pri eni in ravno tisti plači. ktero so pred za maiiji trud imeli? — Ako se nain delo inno/.i in nalaga, naj se tudi skcibi za primcrno plačo ! sej tudi gospodarji svojim poslom, kleiim večo delo nalagajo, jim tudi že po prej obljubijo večo plačilo, ktero jim pa tudi gotovo dajo. Zakaj bi to tudi pii iičiteljib ne bilo? 0 res nbngi smo učitelji! za vse drnge potrebe je dosti dcnara, le kedar je treba učiteljein kaj dati, ga vcdno manjka. Bog sam ti ga vedi, kdaj bodo jeli tudi za ueileije dcnar kovati; mislim, da še niso tistega rudnika dobili, ko bojo iz—. Ceravno so, kar bi sleherni spoznati mora!, ravtio Ijudski učitelji (iste osebe, ktere so njim, ki sedaj sede v imenilnih in visocib t-liižbab, pervo podlago in slopinjo do njih izobrazenosti postavili, po kleii so do tijih sedanjih visokih služeb dospeli, vendar ga se<laj nnbenega ni, kteri bi se spominjal začetnika svoje sreče (leviiih uuileljev in rijili britkega stanja}. Dragi bralje in sodelalci na šolskitn polji! Le pogmn in poterpežljivost! Veselo upajmo, sej morda veiular pride čas, ko bo tudi pred naš prag posijalo milo solnce. Naj (i, dragi Tovarš, še nekaj veselega za našo šolo naziiunim. Pied nekoliko dnevi je dobi! na.š srenjski župari od c. k. glavaištva v Kranju povelje, da inora sadni vert za djansko podučevanje išolske mladine v sadjereji na primeniem kraju napraviti. Silrio nie je razveselil la ukaz, kajti zelo te/.ko seni že sadnega veita piieakuval ; samo mislil sem si, da se bo nai župan tcmu ukazu kaj ustavljal , ali ze!6 sero se motil. Glej, radovoljno ga je sprejel, in že iinanin prostor ndlnčen, kjer bo stala naša nova dievesnica. Upam '/. bo/.jo poniočjo, da bo piihodnjo ponilad že nekoliko saduega seniena kalilo v tej novi drevcsnici. Pa mislil si bo znabifi kdo iz med Tovarševih čitateljev, kako da jaz od nsve drevesnice v Selcih govorim, ko je že deželna vlada v svoji okrožnici 28. maja I. 1866 št. 4152, ktero je knezoškofijska konzistorija 23. junija ravno t. 1. vsem dekanijam in (udi ravnateljstvu c. k. normalke v Ljnbljani razposlala. mnogo šol, kjer so drevesnice že vredjene inienovala , in v posncmn ilrugim šolam priporočila, in ined timi je tudi selska šola. Res je. da je rajni moj prednik na svoje slroške drevesnico vzderževal, ali koliko je ta drevesnica šolstvu koristila, ve le (isti, ki skuša. Le toliko reoem lukaj tislim učiteljem, kteri znabiti še na svoje etroske dievesnicc vzderžujejo, da naj ne gledajo le na lastni dobiček in čast, marveč na koiist in povzdigo šolstva! — Toliko za sedaj. Pribodnjič kaj drugega. ako jo drago. Z Bogom! *) M. Kovšca. Iz Ljubljane. 0 nacerlu /,a šolski red in za red pri podučevanji v Ijudskih šolali bodo po naročiiu gospoda c. k. deželnega pervosednika posvetovali se ti le izvedenci: gg. vodja Karol Legat in Janez Roziiian; učitelji glavnih šol gg.: France Lesjak, Mihael Putre, Janez Eppich, Matevž Močnik in pervosednik učiteljskega draštva za Kranjsko A. Prapiolnik in zapisnikar pii tem drušlvu g. France Gerkinan. Vodja (emu oddelku bode gospod c. k. deželni nadzornik dr. A. Jaic. — Ljubljansko niesto šteje po uaj novejšem številjenji 23.032 prebivalcev. Želeti bi bilo, da bi se tudi vedelo, koliko je tii za Ijudsko šolo vgodne mladine. — Razpis družbinib daril za 1. 1871. V oniiko slovenskega naroda in v povzdigo domačc književnosti razpisuje druzba «v. Mohora za prihodnje leto sledeča darila: a) sto in petdeset *") Prosimo:A rcdn. go ! dinarj e v za najboljše gospodar-iko delo u. pr. o živinoreji, doiiiaeem gospodinjstvu ali o kakeni drugem važnišein gospodaiskem predelu (razuii sadjereje, poljedelstva in butelaistvaj — v obsegu blizo petih ti.skanih pol. b~) s t o g o 1 d i u a r j e v za štiii krajše i zvirne pripovesti, vsakej po 25 goldinarjev v obsegu blizo Vo tiskane pnle in c^ sto goldinarjev za štiri krajše podučne spise raztiega zapopadka, vsakemu po 25 goltl. v obsegu blizo V2 tiskane pole. Vsi spisi naj bodo prav leliko umevni in zauimivi, da bodo mlailino in sploh priprosto domače Ijudstvo pošteno razveseljevali in olikovali. Vsi rokopisi naj se pošljejo družbi vsaj do 1. decembra 1870. brez podpisanega iniena, ktero naj se priloži v zapečatenem lislu. Prisojena darila se izplačajo na Vodnikov dan (2. 1'ebr.) 1871. V Celovcu 7. marca 1870. Odbor clr. sv. Moboia. — Podobe Janežičeve (fotografije) v uavadni mali obliki dobivajo se v Celovcu pii vredni.štvu in založništvu ,,Besednika" po 40 kr. Cisti donesek je namciijeii za Jaiiežičev spominek. —• S |) 1 o š ii i zbor nemskih nčiteljev bode 8., 9. in 10. junija t. I. na Dnnaji. Razgovori, ki so že zazuamovaiii, so ti le: 1) nemška narodna šola. (Po Diestenvegu.) 2) Ljudska šola, šola značaja. 3) Izobraževanje učilelja samega. 4) Kako naj se vravnajo izrejališča ali seminari za učitelje. 5) Zakaj naj se seminaii za ueitelje le v velikih itiestih napravljajn. 6) Kako naj se ljudski šoli daje narodni poincn. 7) 0 dru.štvu nem.ških učiteljev. S fem zborom bode eklenjena tudi ra/.ložba učilnib pomočkov. — Ccho - hIo vanski učiteljski zbor, kteri se že nekaj časa snuje, bode inenda tudi letos prišel na versto. — Nemško pedagogično društvo v Pragi je v seji 20. preteč. m. prelre.sovalo. ali bi bil kerščanski nauk v ljudski šoli zapovedan nauk, ali ne. Sklenilo se je: z vero in tudi s pedagogiko se vjema iu tudi je dosledno po dcržavni postavi 21. dec. 1867. I. in po verski postavi 24. maja 1868. 1., da kerščanski n a u k j e i) j a b i t i ¦/. a p o v e d a n n a u k v I j u ii s k i h š o 1 a h , iti želi se , da bi se kerščanski nauk le kot prost riauk učil v žolah.