I — Tečaj Snub aé na p onu db o (Pustna kratko časnica.) bi ke potaknejo; drugači bi jih solnce preveč peklo, slabe ostale in venile. Tudi se mora greda pridno in pogosto kropiti, de bo mlado zeliše ložej raslo, in de z moje zenity« Nič letas ne b Oh! kozje molitv i B zuč'lo me to! Prezale ženíce Pa brihtne glavé In zraven petice Jez išem se ve. Alj, gora zelena! Zmed toljko deklét Je redko sajena, Yse tako iméť. ga bolhe ne ujejo. Ta skerb je tako dolgo potrebna de sadike po troje ali čvetero peresic dobijo. Na to se vejovna odvzame, in greda dobro opléve in vsake zelí očedi. Tako oskerbljene sadike se zdaj pustijo, dokler de cas pride, jih v zélnik presaditi. Zélnik pa mora 3. dobro zemljo imeti. V péšnati zemlji in ilovkí ne bo kaj prida zelja zraslo. Nekoliko mokre njive so za to narbolji. Zelnik se mora posebno dobro pognojiti; nar bolji gnoj je goveji, s vin ski, ali pa obá vkup. Konjski je posebno v bolj mokrih létih tudi dober, sosebno pa od takih konj, ki oves jedó. Cez iz odpadov (stranis ali sekretov). vse dober bi bil gnoj Sim priden, priljuden In prav korenjak, Tud u i si m ostuden, Le redek je tak. Pri meni bi žena Imela nebó Težava nobena Ji z mano ne bo Naj meni verjame, Še pestval. jo Bos: me vzame, bom Ce y o Ostane dom P n Kako ravnati. de se lepo zétje Kdor lepo eU priđeta 'f imeti zelí, de bo debele, plasate dika enaki prostor imela Pognoji se dva kra t, narpoprej o jeseni, kjer se prav globoko izorje. Cez zimo se bo zemlja razzebla, in po mrazu sama razrahlala; tudi gnoj bo sperstenil, de bo treba vdrugič orati. Ko bi pa o jeseni ne bilo mogoče, zelnika izorati in pognojiti, se to naj vsaj pred suš-cam zgodi, dokler še zemlja kaj zmerzuje, de se vsaj nekoliko razzebe. Ko bo že čas sadike saditi, se spočítá zemlja povleče, spet dobro pognoji in globoko, kolikor mogoče , izorje. Zdaj se lepi visoki ogoni (visoke brazde) napravijo; ko bi bila zemlja preplitva , se bolj vkup zvléče, če se tudi širji razgoni naredijo. Zemlja mora biti vglajena in razrahlana. Zdaj pride 4. delo saj en ja. Sadi se o svetim Erazmu, ali ko bi vreme branilo, vsaj pred sv. Antonatu. Sadike se sadijo moško stopinjo vsaksebi, de bo potem zelje prostor imélo, se dobro razširiti. De bi pa vsaka sa- , se po celim ogonu po dolgim in terde glave storilo, si mora: 1 narpoprej ena versta sadík moško stopinjo ena od dobro séme oskerbeti. Seme bo pa le tisto druge nasadí; po tem se začne saditi druga versta ? pa dobro, ki se je iz takih lepih dobro přidělalo; torej ni tako, de si sadike perve in druge verste ne bodo nav ? kteriga se vé , me se mora zelniga semena od kogar bodi kupovati, temuč od stric > ampak, de bodo ravno v sredi od sadik perve treba je, ga do pridelati, ali pri komu iskati ? de je dobriga přidělal verste. Na to se sadí tretja versta, ktere sadike pri-Tako dobro se- dejo ravno navstric s sadikami perve verste; šterta bo navstric drugi, peta tretji in pervi, šesta šterti in drugi 2. na dobro oskerbljeno zemljo o pravim času i. t. d. Tako ima vsaka sadika okolj in okolj zlo enak sejati. Zemlja za se te v zelniga semena mora biti z Go- ovčjim ali svinskim gnojem dobro pognojena. veji gnoj je že slaběji za to, narslabši pa je konjski ker se v takim gnoju veliko zemeljskih bolh zaplodi ki potem nad mlade sadike (flance) sežejo. Zemlja i ? prostor, in se tako lahko na okroglo razprostri. Desi veliko prostora prazniga ostane, se bo do jeseni vse tako razraslo , de izmed zelja zemlje viditi ne bo. Saditi se pa ne sme o dežju, ampak o suhim vre- menu, zato, de se koreninice celo nič ne pokazijo. Zato mora biti skerbno z lopato orahljana; vsake zeli ali tudi ni dobro, jim s klinam jam narejati, in jih po tem trave ocedena; še vsaka grudica se mora dobro raz v nje tlačiti. K temu ni drujiga potreba, ko de se z . .- , . . .. • « t« ^ v f • _ drobiti, de bo cela grêda globoko vsa rahla in perhka. matiko perst od jutra vzdigne, sadika ondi položi 7 in V gredo tako oskerbljeno se mora seme sejati drugo polovico sušca berž ko je mogoče, nardalje do iv- zemljo perst na njo nazaj izpustí. Celo deblice se mora z pokriti, tako de same peresca vun gledajo. Ka nahti. Sejati se pa mora zlo redko, de bodo sadike dar je delo storjeno, se vsaka sadika rahlo z vodo za krepke. Kakor hitro je seme v zemlji, se cela greda lije ako se ravno h dežju ne napravlja. Nobena sadi dobro pokrije > z hojkinimi ali brezovimi vejicami, ki se ka ne sme po konci stati, temuč vsaka mora proti jutru tako dolgo na gredi pustijo, de se sadike perkažejo. obernjena ležati, de po tem po gnojni zemlji korenine Po tem se poberejo, in po celi gredi med mlade sadi rr po* anja ? in si živeža dobiva. Sadika, ki je vsajena po 22 konci, kar navđol korenine žene, ki kmalo do mertve koliko se jih tudi z že bij arijo ali kovanjem žebljev preživi. Sploh je pa enkrat že v ..Novicah" omenjeno zemlje pridejo; in ker živeža zadosti ne dobijo začne sadika slabeti, naredi celo majhino glavo ali pa same bilo, koliko baron Coj zove fužine Bohinjcam k preži- vitku pripomorejo, in de bi jih brez tega pripomočka vehúte. Kadar je vse tako naravnano , se mora 5. zélnik čez 4 tedne okopati. Pri tem delu se prav veliko v Bohinju živeti in obstati ne moglo. mora vsaka sadika čedno orahljati, in kadar je vse Đe tudi omiko nekoliko v misel vzamem je zla- orahljano, spet nazaj položiti, tako de bo proti jutru sti veselo slišati in prepričati se, de si ondotni duhovni y ležala. De se bo ložej proti jutru vravnati dala, se gospodje, učeniki in šolski prijatli za keršansko izobra izpod nje eno matiko perští vzame, in na njo noter ženje, vljudno zaderzanje, za umsko in djansko izuče Ko nje mladosti le naprej posebno veliko prizadevajo. Kar do peresic pokládá, kar jo spet v tla vpogne. je enkrat to delo storjeno, po tem se zélnik pri miru vsaciga pošteniga kristjana v serce veseliti mora pusti noter do sv. Jerneja. Tačas se zel in trava na dalje tudi to, de vkljub brezbožnim šuntarjem in y je popléve, okopati pa se ne smé več ) ko le ime- zapeljivcam, kteri v doségo svojih hudobnih naménov novani četerti teden po sajenji. Večkrat okopati in skor povsod ljudi ob zaupanje do duhovšine pripraviti sadike meziti stori, de si korenine ne morejo nič prav išejo, se ljudstvo v Bohinju nikakor ni motiti in bé- t • pomagati, in de zelje oslabí, sosebno o suhih létih. Ravno gati dalo, in je vse tri gospod fajmoštre se za župa-tako škodljivo je, véhe iz zelja muliti, popřej ko je zrelo, nijske svetovavce izvolilo. Očitne hvale in posne- Kdor takó ravná, bo přidělal veliko lepši zelje, me je vredno, de si obdvojno županijsko predstojništvo » kakor se sploh vidi. Glave bodo velike, plošnjate in v Srednji-vasi in na Bistrici, za vse, kar je v terde. Naj ne bo nikomur žal za nekaj več gnoja y ki pravi prid in blagor ljudstva, toliko in s toliko skerbjó ga je pri takim ravnanji potreba. Na enako velikim prizadene. Tako je ze marsiktere postave dalo, ki so kosu zemlje ne bo přidělal, naj ga posadi ali obseje s čimur hoče, de bi bilo toliko vredno, kakor zelje. Jaz ravnam tako (večidel po sostavku g. J. M. od kantonskiga poglavarstva ze poterjene in razglasene: de se po kerčmah pozno v noc in med božjo službo v odveriijenje nerodnost in pohujšanja nikdar točiti ne smé, Pfistererja iz 38. knjižice, str. 305. Štajarske kme- in de bodo prelomljevavci te postave ojstro kaznovani de bo vsak, kdor bi se ponoći kod vláčil, nôrel in tijske družbe) že 8 lét, in vsako léto sim dobil obilno lepih glav, tudi tačas ko zelje sploh ni dobro storilo. razsajal, odloćeno kažen v denarjih plačati Odločim tudi nekaj več zemljiša za zélnik, kakor je ravno tako tudi vsak, kdor bi se med božjo službo brez ? mogel sploh navada; ene léta sem toliko, de bi poldrugi mer- praviga vzroka zunej cerkve potikal od vsakiga nik setve na-nj padlo; in zelja dobim, de se ga hlodá ali stoka, kteriga samih lepih glav dvé veliki kadi nariblje, veliko ve- sko denarnico odrajtati mogel hovja se nasuší za svinje na zimo, m se se de se lep krajcar skupi prodá lánsko jesen 13 goldinarjev. bo kdo prodal, bo nekej v srenj- kako je zastran ga w v ~ varnosti z ognjem ravnati i. t. d. Ze iz vsiga tega se vidi > de pridno in za obcinski blagor vneto predstoj Tako lepo belo zelje tudi ne potřebuje toliko zabéle, ništvo županije veliko dobriga storiti in vpeljati za kakor černo in terdo. more, in de so taki skerbni župani in svetovavci za Iz vsega tega vsaki lahko sklene, de je dobiček, ljudstvo v resnici veliki dobrotniki. P. na ta pridelek vec skerbí obraćati, kakor se to sploh godí. Stojan. / a ohinja haj (Konec.) Kaj na siní s o lam manjha. Vprašanje je znamenito za vse verste ljudstva y kar se tudi vidi iz vsakdanjih svetov zastran sol. Ne samo pri nas se o tem dosti govori, tudi Němci imajo 3. Zivinoreja. Nar veči premoženje Bohinjci v o popra vah sol celo knjigovno, in vender so tudi njih v » • m živini svoji možni kmetovavci po 4 12 goveđi in drobnici imajo Ma nj pre prave dobre šole zlo redke. Rekel bo kdo, da pri 6 8 y bolj premožni pa po nas pravih ucileljev, da dobrih knjig manjka, da imajo V V « 16 in še več samo krav redé. (Le snažili naj učitelji premalo place, da se slovenscine premalo upo bi jih malo bolj!) Zató pa tudi toliko masla napravijo, trebuje i. t. d. Vse to, je zares, opovira dobrih šol. Ali de ga na léto gotovo po tavžent centov iz Bohinja večidei v Terst ce se vse te opovire odpravijo, vender še ne bomo izvozijo; posebno, ker ga sami prav imeli dobrih sol, dokler jim rečnoati (realnosti) manj jflMK ^^^^ m ^ w ■ ™ ■ ^^^ ^^ malo vžijejo, de ga le več skupej spraviti in prodati kalo bode. Recnost in zopet recnost je, ktere na zamorejo. Zraven tega jim papri domačíi tudi sir ve- šim šolam manjka, liko odrine, ki ga v planinah delajo Vse y drugo je dobro, ali vse drugo bo se vé de bolj dano, bo izviralo iz glavniga. S samim pisanjem, branjem pustiga, ker bi scer masla napravljati ne mogli. Bo rajtanjem, keršanskim naukam brez recnosti ni nic * kakor se °*orkota naraša in rast m zmiram hinjci v vsih treh farah svoje planine imajo, više po iz bližnjih v daljniši in višji planine s svojo ži Nar daljniši planine imajo na „bělím u heljda kamna in peska tako imenovanim) rih mika po kte- in ne bo nič praviga V drugim članku si bom priza djal j dokazati, de je rečnosti potreba, in kako se y ima počasi in pomalo našim šolam pomagati. vino gredo. Iju (od po V Pragi. Vitezl. Z. y kjer po navadi le sest tednov ostanejo. Iz daljniših planin pridejo o sv. Jerneju, iz bližnjih pa o sv. Martinu nazaj, nekteri pa še le o Božicu, ker planinsko senó v stajah pušajo in na mestu živini pokladajo, de jim ga ni treba domu voziti ali vlačiti. tkaj poene slovensho đruztvo v ïïjjnhljani ? Ker ima slovensko družtvo le en občin zbor vsako léto, v kterim se njegova delà vnost naznanjuje, mislimo 4. Ru da rij a in ogljarija. Veliko bogastva častitim udam vstreči, k jim med létám ob kratkim gotovo tudi v rudarskih jamah ima, ki se v povémo, kaj družtvo poênè Bohinj vsih treh farah najdejo; nar boljši in nar zdajniši jame ki ima zlasti na „rudnim polju za rudo pa utegnejo biti od tod tudi svoje imé. Ko po toliko kraj ih moški y 1. Po posiednjim '/buru je tretji zvezik „si ske ge r lie e" na svido dálo 2. Slovensko b 1. gimnazijalni kl pozimi nobeniga zaslužka nimajo, si v Bo- je bilo po g. udih slov. družtva izdelano, in odborniki oglja hinju ta cas z vlacenjem in vožnjo rude in ga čez léto za fužine pripravijo, veliko zaslužijo. Ňe y ki slov. družtva so nuli* vredovali. 3. X e m š k k del lovensk © 23 sednjaka (elovarja) se dan na dan pridno izdeluje in vzame potem za en pave debel kline, naredi robaš « V « m m m V • . * m t ■ « « % m ______y bo se pred veliko nocjó iz pervih rok dodelan. ter ga na već krajih pocez zareze, ga potem podolga 4. Zemljovid v d veh ravnokrogih (Planiglo- ma na dvoje prekolje , in en del preklaniga klinca shrani, bien) za domaći in šolski podiik slov. ljudstva se za druziga pa prosivcu izrocí, rekoč: „Vzemi ta kline in - v kam no tis pripravlja, kteriga smemo o nepredolgim ga dobro zhrani; kadar bos spet domu přišel, ga per času pričakovati. 5. Zgodovina slovenskiga naroda y po d o mače (popular) za slovenski narod zložena 9 se • v pise nesi meni ali pa mojimu následníku pokazat. Če se bo tebi izročeni kline v zarezah in v vsim tistimu primeril, kteriga sim shranil, boš ga spoznan; če se pa klinca eden M Ifl^ i v «J/VUtl-M, vw WW "«VU UJ U^MIIU pi'll Letopisa ni družtvo pozabilo, kakor se tudi pri- ne bota, ti pa pomagati ne bom mogel." Prosivec i : ~ „n A ». «„i : »i:----- ^ „ ____ i_i •__• _ _ » ____• ' i » . zopet za domaći drugimu přiměřila u pravlja za izdajo 4. zvezka „geri i ce ali prevda- me kline in se ž njim na pot podá; tode ker si s klin riti se mora popřej: ali bo tudi druztvina den arnica cam popotovanje pomagati ni gel y jo je bil kmalo za izdajo vsiga tega dostojno zmozna. -—Iz vsiga pa domu pritiral. — Omeniti moram častitim bravcam, de to * kaka godčevska pravlica, ampak de je čista resnica. V celi srenji na V., ktera okoSj 380 srenjanov šteje, se razvidi, de slov. druztvo ne derzí krizama rok ? m de je brez suma v koristni delavnosti zapopadeno. Ceravno se stevilo rodoljubih mož, ki so družtva zvunaj gospoda duhovniga nobeden pisati ne zna. se že spet pokaže velika velika potreba narodskih 9 udje, pomanjšalo ni, bi vunder želeli, de bi se družtvu se več novih udov pridružilo, de bi se denarnica še bolj okrepčala za natis koristnih knjig, zemljovidov i. t.d. Tu ol po dezeli Iz Notranjskiga a Scer je druztvina bravnica previđena z lepo mno- kolikor jih ni imelo abecednik Po tem ko so mogli otroci j zico casopisov v postrezbo udam* To je sedanji stan slov. družtva, ki šteje mnogo slavnih in visoko častitljivih mož. Dr. B. y delj časa na nje Ttfovicar iz slovenskih hrajev S Pohorja 22. pros. 1851. a— Oe je pri nas ravno zlo huda za péneze, ino ima vino veliko čeda si ga je težko kupiti, je vemdar zdaj več pi- no i jancov viditi y in zganje v sramoto bodi povedano postajajo nesrečne žganjske kerč mure 9 — Ljudje se toliko tczijo ino hoteli novo sodstvo izkusiti. se žrč. Gder bodi, ťv0vWJuJW da se Bogu smili, pravdajo kakor bi navlas Zlo živo se vže zdaj čuti, da so naše županije za- stran stroškov ino vsakterih neprilik pre male skrojene; da pa županije v čisto slovenskih krajih nemški pisa-rijo, in ljudem, ki le slovensko razumejo, nemške spise v roke dajo, je živa priča, kako silno so bile slovenske šole dosihmal zanemarjene, da so ljudje pri volitvi župana le na to gledali, de zna nemški pisati, misleći da je zavolj tega modrejši od njih. Zdej pa tožijo y y da prejetih pišem ne razumejo. Taka je! G. Vilhar jeve ga „koledarja" ne morem dobiti oj slabo knji goteržtvo Maribora z Ljubijanoj! Nase kmetovske učilnice, če so ravno še vse po starem kopitu, kakor čakati, dobim po mnogokratnim popraševanji „abeced k za vim 1 P iMM ** v/ ^ v ami vi vu m a y £/ A V f w lij h w m kmetih" v novim pravopisu > m z bi i ka mi, na Dunaji natisnj Ob strani je opomba: „V očitnih šolah se je, ako ministerstvo iz-jeme ne dovoli, le zapovedanih s štempelnom zaloge reci bi brez ponov- a V ti zaznamvanih bukev poslužiti ljeniga pretresovanja: ali v šolske abecednike grejo šolske nadzor- y gramatikalne skusnje novih oblik ali ne nike in gospode na Dunaju sosebno poprosili, de bi se nátisku bukev, ktere so za sole zapovedane, pri na bolj in skerbnej . V • pazilo Kar namreč natis tiče 9 sta precej na pervi strani v malih kah dva poglavitna pogreška: nj je izpusen, in z namesto & postavlj 9 čisto brez pomote tudi velike čerke so v zlogovnici, kolikor sim niso ; naglo pregledal ravno tako nekterí 9 pogreški. Kar tice Terzaške bukve so tako dobre in pripravne, de tacih ob takim času ni bilo pričakovati. ako 9 Vender bi bile tudi v teh nektere reci popraviti bi se vnovič natiskale. V povesticah je precej italij nizmov po tištim znanim kalupu Sèm ter tjè je zlog za pa ?? sim toril storit oke nekoliko pretezaven 9 m lokalizem ,,mej" namesto „med" je skoz in skoz 9 kteri zavoljo svoje nenavadnosti precej kazí. Druzih Teržaških bukvić nisim posebej prebiral. negda, se v tem oziru popravljajo, ker se učenci mno Srečni ste, vi ljubi bratje, Krajnci ino Korošci Ter zijo. vam so potrebne ino spodobne šolske bukvice žaške najmer ukazane bile; gdo li bode pak nam Štajarcem kaj toliko potrebnega ukazati vedel? Ino da se merica žalosti napolni, še oznanim, da je te dni pridni rodoljub, kteri se je vseh Slavenskih narečij skerbno učil, umerl : gosp, J. Požar, podžupnik na Spodnji Poljskavi, še le pervo lete v pastirjenju. Iz Ter sta 22. pros. V4. listu „Novic" se bere iz Tersta: „Lánsko léto smo imeli v Terstu pri latinskih šolah slovensko učilnico, ali od časa, ko se je g. Macun v Zagreb preselil, je tudi slovenska učii-nica zaostala." Resnici čast! Visoko ministerstvo uka je vstanovilo pri tukajšnih latinskih šolah posebno slovensko učilnico, v kteri se je bilo začelo učiti že 30. novembra p. 1. in se neprenehama uči vsaki te-den 4 ure, in scervsredo in saboto od 2 do 4 popoldne. Dr. Roje, —-„— r------ -----------------------„ 7 ------^ začasni učitelj slov. jezika pri gimnazii v Terstu, potovanje po Beli Reki po nemškim g. Dr. Kl una je ze Iz Notranjskiga 21. pros. Danas moram Noví- na svitlo prišlo, vidimo v Ljubljanskih bukvarnicah, TMovièar iz EJublfane. Somenj sv. Pavla v Ljubljani je bil veliko slaběji vidi se, de zavolj slabe lanjske létine Iju 9 kakor scer; dém denarja manjka. Govéje živine so pa silno veliko na prodaj prignali, ktero so lahko in po višji ceni kor scer, prodajali vrelo, 9 9 9 ka- zato ker je zopet veliko Lahov pri-ki so po lepih volih mahoma planili. Cena govejiga drugi polovici tega mesca na • • y ceravno so se mesarji zoper mesa v Ljubljani je o 10 kraje, postavljena bila to ponižanje zlo ustavili; mestni odbor, pri kterim se je Dr. Ahacič posebno krepko obnašal, jih je, z oziram na ceno po deželi in na sedanji zimski mesec na gori imenovano ceno zavernil. čas y za ta Novo izvo ljeni nadzornik naših národskih sol g. Dr. Moćnik je přetekli teden, ko je neke dni na Dunaji pri posveto-vanju zastran prenaredbe narodskih sol pričujoč bil 9 V Ljubljano přišel. Obraz Dr. Knobleherja, kteriga cam naznaniti domovinski list clo nove baže. Pred prav izverstno izdelan nekimi dnevi pride k županu na V. neki 9 na prodaj. „Svojim rojakam clovek, srenjak v spomín" je podpis tega obraza, ki je slavnimu mozu tište županije, in ga prosi, de bi mu za popotovanje v vès podoben. — Z veseljem naznanimo, de je nas iskreni ptuje kraje in druge kronovine domovinski list naredil, domorodec g. Po to čni k, c. k. vradnik cestništva in Župan mu na tb odgovori: „Prijatel, jaz scer pisati Litijski župan > od Goldensteina malani obraz rajnei ne znam, pa bova že naredila, de bo prav! Župan ga Dr. Piešerna kupil, kteriga bo na Dunaj imenit 24 nimu Kriehuberju poslal, de bo po tem več kamno 2) g. záložník e in buk var je slov. knjig, ki tiso v napravil, ki bojo Slovencam drag spominek na dosihmal z menoj se niso v zavezi, pa prosim: naj mi rajnciga slavniga pevca. Pri ti priliki razodenemo očit- pod frankiranim križnim závitkám (Jfrank. Kreutzband) y naš de naj bi se prihodnji „koledar slovenski , ki Miroslav Vilhar izdajati pri čel, z obrazi v zalogi, in s kterimi no zeljo ga je slovenskih pes niskih pervákov po kronologijskim re- ročiti hočejo. du, namreč: z Vodnika m, Preše mam in Kose ski ga m ovenčal. Slednje léta naj pridejo drugi slavni ki mi slovenske imenik slov. tistih knjig naznanje dajo, kterih imajo pogodbami mi jih v prodaj iz- Nasproti pa obljubim g. pisateljem in založnikam knjige pod dostojnimi pogodbami 5 izroee slovenski pisatelji na versto, ker tudi mi y po izgledu de si bom prav pridno prizadeval za prodajo izročenih druzih narodov slavnih rojakov v spominu ohraniti. zdice" od Radoslava Razglaga imamo dolznost, obraze zasluženih bukev in natanjko ob odločenim času plačila odrajtoval. Krasne » Zve mladeži jugosla Nadjam se, de mojo ponudbo, ktera ni gola bu-kvarska špekulacija, bojo vsi g. pisatelji in založniki venskoj posvećene in v Gradcu natisnjene, smo dobili radovoljno sprejeli, ker zadéva razširjenje sloven te dni tudi v Ljubljano. Drugo pot „Ž g o d b e borno od njih kajvec skih bukev po slov. deželah. povedali. verstni pisatelj šolske vra