Año (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 5.
“E8LOVENIA LIBRE”
BUENOS AIRES. 29. januarja (enero) 1959
Kdo je zmagovalec?
V zadnjem času predstavlja dogajanje Kubi postala legalna. Kot sad delavske-
na otoku Kubi enega najaktualnejših in najzanimivejših problemov. Ko je po dveletni revoluciji nenadoma prenehal odpor redne vojske in je ob koncu decembra 1958 predsednik Fulgencij Batista s svojimi najožjimi sodelavci zapustil republiko ter jo prepustil revolucionarjem, je bila zmaga Fidela Castra zagotovljena. V prvih dneh je tudi ves za-padni demokratski svet z navdušenjem pisal in govoril o zmagi revolucionarjev na Kubi, o propadu diktature in se veselil, da je v Južni Ameriki zopet ena država na poti k svobodnemu in demokratičnemu življenju.
Postopek zmagovitih revolucionarjev pa je takoj v začetku bil tak, da se je kaj hitro poleglo enotno navdušenje in se je svetovno mnenje začelo deliti. Na eni strani so dajali in dajejo prav revolucionarjem, ki kakor na tekočem traku s pomočjo ljudskih sodišč pobijajo “vojne zločince”. Na drugi strani pa so se pojavljali močni glasovi proti takemu postopanju ter so posamezne osebnosti na svetu in vodilni listi začeli obsojati tako postopanje in začeli dogodke, kakor tudi posamezne osebe na strani revolucionarjev natančneje opazovati. Nastala je nejasnost, v koliko vplivajo na dogodke po zmagi komunisti. Postopek, ki so ga začeli izvajati revolucionarji proti nasprotnikom, se vrši namreč točno po komunističnem nauku in praksi.
Da bomo lahko zasledovali v bodoče dogodke na Kubi, kjer je od šestih milijonov prebivalcev velika večina nesporno protikomunistično usmerjena, je treba imeti pred očmi vsaj glavne dogodke v zgodovini delavskega gibanja na eni strani in komunistične stranke v republiki Kubi na drugi strani.
Delavsko gibanje sega daleč nazaj v prejšnje stoletje. Pred skoro sto leti je bilo na Kubi najbolj znano ime Saturnino Martínez. To je bil pesnik, pisatelj, delavski voditelj in delavski organizator v eni osebi. Zastopal je tezo, da se delavske pravice ne pridobivajo z revolucijo. Odločno se je posluževal drugih sredstev za pridobivanje delavskih pravic. Ustanovil je številne delavske organizacije in liste, ki so branili delavce.
Razkol v prvi internacionali pa je imel močan vpliv na delavstvo na Kubi. Tja so namreč pribežali mnogi španski anarhisti, pripadniki Bakunina. Uspelo jim je zanesti razdor v do tedaj enotne delavske organizacije, ki jih je vodil Saturnino Martínez. Po prizadevanju teh anarhistov sta leta 1884 nastali dve delavski centralni organizaciji, ki sta se medseboj smrtno sovražili.
Med osvobodilno vojno Kube je delavski problem stopil na drugo mesto. Toda marksistične ideje so prispele tudi tja in posledica je bila ustanovitev socialistične stranke leta 1889.
Ko se je končala španska nadoblast na Kubi leta 1899, se je začela nova doba v delavskem gibanju. Anarhistične teorije so se začele izvajati v praksi in anarhistične ideje so preplavile ves o-tok. Istočasno pa se je bohotno razvijala marksistična ideologija. Plod marksistične propagande je bila Partido Socialista Obrero, ki je nastala leta 1904.
Ni prostora, da bi se spuščali v podrobnosti, toda le to lahko ugotovimo, da so zlasti anarhisti v tisti dobi preprečili vsak poizkus resnega izboljšanja delavskih razmer.
Leta 1925 pa so socialistično-komuni-stično usmerjeni študentje in preizkušeni delavski voditelji tajno ustanovili komunistično stranko. Ko so Kubanci leta 1933 prisili predsednika generala Machado, ki je za časa svojega predsednikovanja zatrl anarhistično ustrahovanje na Kubi, da je odstopil, so komunisti smatrali, da je prišel njihov trenutek. Polastili so se vodstva množičnih manifestacij in demonstracij, razvijali so rdeče zastave in začeli so z umori in nasilji. Načrte jim je pa preprečil mlad oficir sergeant Fulgencio Batista, ki je povišan v polkovnika prevzel poveljstvo nad redno vojsko ter brezobzirno, kruto in v krvi zatrl komunistični poizkus, da se polastijo oblasti.
Leta 1936 je komunistična stranka na
ga kongresa v Mehiki leta 1938 je bila leta 1939 ustanovljena Confederación de los Trabajadores de Cuba kot podružnica Confederación de Trabajadores de América Latina, ki je neposredno vključena v Centralni komite komunistične stranke v Rusiji.
Leta 1942 so komunisti vstopili v vlado na Kubi in imeli enega ministra. Neposredno pred Teheranske konferenco pa so kubanski komunisti bistveno spremenili taktiko ter so stranko preimenovali v “Partido Socialista Popular”. Utemeljevali so to s tem, da ime komunist ne vsebuje zgodovinskih faz borb za delavske pravice in da ne nameravajo uvesti komunizem, ampak, da se borijo za “popolno svobodo”. S tem so hoteli streti odpor kubanskih širokih množic, ki so bile za komunizem nesprejemljive.
Slabi časi za komunistično stranko na Kubi so se pa začeli leta 1947, ko je nastal razkol v centralni delavski organizaciji in je bila ustanovljena nova stranka Partido Revolucionario Cubano. Ko pa je bil leta 1952 ponovno izvoljen za predsednika Fulgencio Batista (prvič od leta 1940—1944), je komuniste zatrl in mogočna komunistična stranka na Kubi je morala zopet v ilegalo in je _ njeno članstvo padlo na kakih 15.000 članov.
Ne smemo pa prezreti dejstva, da so stari preizkušeni komunistični borci vstopili v razne legalne stranke in organizacije in so pod drugimi zastavami nadaljevali svoje delo.
Druga važna osnova za presojo položaja so revolucionarji sami. O glavnem voditelju Fidelu Castru, mladem odvetniku in sinu bogatih staršev, so si mnenja edina, da ni komunist. Nekateri celo dokazujejo, da je praktičen katoličan. O njegovem bratu Raúlu pa mnenja niso več edina: Eni trdijo, da je komunist, drugi to zanikajo. Med ostalimi voditelji revolucije, med katerimi so tudi znani rdeči borci iz španske revolucije, je gotovo najpopularnejši mladi argentinski zdravnik dr. Guevara. O njem trdijo na eni strani, da je eden najsposobnejših in najdrznejših južnoameriških komunistov iz vrst mladih intelektual-
cev; drugi pa zanikajo, da bi bil komunist. Njegov oče, ki živi v Buenos Airesu in brani ideologijo svojega sina, je letos v prvih dneh januarja v buenos-aireškem radiu z zanosom govoril o svojem sinu. Povedal je, da se je udeležil revolucije v Gvatemali, da je bil od tam izgnan in da je pozneje dvakrat tajno prepotoval vso deželo. Še prej pa je bil v Buenos Airesu član podtalne organizacije, ki mu je poverila nalogo, češ, da je bil za drugo delo premlad — izdelovanje in polaganje bomb.
Ta mladi argentinski zdravnik sodeluje s Fidelom Castrom ne morda kot zdravnik. Za časa revolucije je sodeloval kot gverilski strokovnjak, po zmagi pa ima visok vojaški položaj. Zanimivo pri tem je to, da je dr. Guevara, ki kot argentinski državljan odločilno posega v notranje razmere Kubanske republike nekemu novinarju izjavil, da zato ne more biti komunist, ker ne more odobravati poseganja Sovjetske Rusije v notranje razmere drugih držav.
Kakšne cilje zasleduje dr. Guevara? Njegov oče je v zgoraj omenjenem radijskem intervjuvu v Buenos Airesu izjavil, da so cilji, ki jih zasleduje njegov sin “Univerzalni in demokratični”.
Dejanski stan pa je danes tak: Voditelji revolucije izjavljajo, da nimajo s komunizmom nič opraviti in da se je morda le vsilil kak komunist na kako važno mesto. Komunistični listi po svetu in tudi buenosaireška “La Hora” pa proslavljajo zmago revolucionarjev na Kubi kot svojo zmago. Kitajski komunisti v Pekingu prirejajo manifestacije v čast revolucionarjem na Kubi.
Velik del javnega mnenja v svetu pa je presenečen nad naglico, s katero pobijajo revolucionarji “vojne zločince”. Ljudska sodišča poslujejo z izredno naglico. Ko bi revolucionarji hoteli kaznovati le zločince Batistove diktature, ali je potrebna taka naglica? Ali je potrebno za bodočo demokracijo in svobodo, da so prvič v zgodovini človeštva justi-fikacije prenašali po televiziji in radiu.
Na vsa ta vprašanja bo dala odgovor prihodnost. Prihodnost bo tudi pokazala, ali bpsta res Batistovo diktaturo nadomestili demokracija in svoboda, ali pa diktatura druge barve. Prihodnost bo tudi pokazala, kdo je dejanski zmagovalec v zadnji revoluciji na Kubi.
PRIPRAVE ZA KONFERENCE O BERLINU
Mikojan se je vrnil s potovanja po USA v Moskvo. Tam je takoj naslednji dan imel tiskovno konferenco, ki se je je udeležilo nad 300 sovjetskih in tujih časnikarjev. Izjavil je, da je vse njegovo potovanje in vse njegove izjave v USA potrdil Hruščev za pravilne in da je u-gotovil, da si ameriški narod želi mirnega sožitja z ZSSR, medtem ko se a-meriška vlada še nadalje pripravlja za dolgo živčno vojno. Mikojan je s to izjavo ponovil že tolikokrat izrečeno frazo o prepadu, ki da se širi na Zahodu med narodi na eni strani in njihovimi
JANEZ XXIII. SKLICUJE VESOLJNI CERKVENI ZBOR
Papež Janez XXIII. je v nedeljo 25. januarja, na dan spreobrnjenja Sv. Pavla, obiskal samostan pri baziliki sv. Pavla v Rimu. Pred 20 zbranimi kardinali je napovedal sklicanje svetovnega ekumenskega koncila, ki naj bi razpravljal o vseh problemih sodobnega sveta, zlasti pa o združitvi vseh krščanskih cerkva pod vodstvom rimsko kat. Cerkve. Istočasno je povabil vse krščanske cerkve naj tudi same razmišljajo o tem vprašanju. Napovedal je, tudi modernizacijo kanonskega prava. Istočasno je napovedal tudi sklicanje diocezanske sinodalne konference za mesto Rim, ki naj bi imela za cilj zboljšanje dušnega pastirstva v tem mestu.
V 2000 letnem obstoju je imela rimska kat. Cerkev 20 svetovnih koncilov. Zadnji je bil leta 1870, ki ga Cerkev zaradi zasedbe Rima po italijanski vojski smatra za nedokončanega. Na njem so razpravljali in objavili dogmo o nezmotljivosti papeža, kadar govori “ex catedra”, se pravi kot vrhovni poglavar Cerkve v zadevah vere in morale.
Na prihodnji svetovni koncil bodo verjetno povabljeni tudi člani krščanskih ločin, tako protestanti in pravoslavni, prav gotovo pa člani vzhodnega obreda.
vladami na drugi strani. Prav tako je Mikojan na tiskovni konferenci pohvalil želje ameriških gospodarskih krogov za čim večji trgovski razmah med USA in ZSSR in udaril po ameriški vladi, da s svojimi ukrepi o prepovedi izvažanja gotovih surovin in proizvodov za železno zaveso zavira razmah materialnemu napredku v ZSSR in njenih satelitih.
Mikojan je na tiskovni konferenci tudi izjavil, da je v USA ugotovil, da bo o berlinskem problemu z USA mogoče razpravljati in da je Amerikancem jasno povedal, da ZSSR ni dala ultimata, ko je objavila, da bo v šestih mesecih predala kontrolo Zahodnega Berlina vzhodnonemškim komunistom. “To kontrolo moremo izročiti Vzhodni Nemčiji nekaj dni ali nekaj tednov pozneje”, je sarkastično zaključil Mikojan svojo izjavo pred časnikarji.
Zahodni zavezniki pa so iz Mikojano-vih izjav v USA in na njegovi tiskovni konferenci po vrnitvi v Moskvo potegnili naslednje zaključke:
Dejstvo je, da je Hruščev najprej odločno poudaril, da bo izročil kontrolo Zahodnega Berlina vzhodnonemškim komunistom ne glede ha proteste z Zahoda in da bo ZSSR prekinila stike z zahodnimi zavezniki v Berlinu takoj po predaji. Izgledalo je, da namerava predati Berlin že v nekaj dneh. Nato je rok predaje podaljšal na šest mesecev. Pozneje je dejal, da bo Berlin predal v šestih mesecih, če se-Zahod ne začne pogajati. Nato je predlagal sklicanje mirovne konference za Nemčijo, ki naj se je udeleži 28 narodov.
V teh dneh so vWashingtonu začeli pripravljati odgovor Hruščevu, v katerem mu nameravajo dati svoje predloge za ureditev tega problema. Prav tako so začeli z razgovori o ukrepih ki naj jih Zahod podvzame, če do pogajanj ne bi prišlo ali bi se razbila in ne bi mogli priti do kompromisne rešitve.
Nova doba prijateljstva med Argentino in ZDA
Obisk predsednika dr. Frondizija Združenim državam Amerike predstavlja novo razdobje v prijateljskih odnosih med obema državama. Kajti sprejem, ki so ga v Severni Ameriki priredili dr. Frondiziju, prvemu argentinskemu predsedniku, ki je prišel na obisk v to državo, je po zunanjem sijaju in po toplini ter prisrčnosti pozdravnih slavnosti prekosil vse dosedanje sprejeme, kar so jih imeli v Washingtonu. To je splošna ugotovitev. To so tudi pokazali številni sprejemi. Protokolarni predpisi so veljali samo nekaj časa, nato so se pa slavnosti razvijale v čisto domačem in prisrčnem vzdušju. V izjavah z ameriške in argentinske strani, je pa bilo poudarjeno, da obisk dr. Frondizija Severni Ameriki odpira vrata za novo dobo v prijateljstvu med obema državama.
Povzetek najvažnejših izjav tako dr. Frondizija, kakor Eisenhowerja, Nixona in zunanjega ministra Dullesa daje naslednjo sliko:
Dr. Frondizi o peronistih in komunistih
Dr. Frondizi je časnikarjem odgovarjal na razna vprašanja že na poti v Severno Ameriko na letališču Tocumen v Panami. Glede stavk v Argentini je dejal, da so v Argentini dovoljene, vlada pa da ne bo dopuščala nasilne zasedbe delovnih prostorov. Za temi akcijami je dobršen vpliv komunistov in peronistov. Glede vrnitve Perona je dejal, da noben zakon ne prepoveduje njegove vrnitve, toda on ima prvenstveno opravka s sodnimi oblastmi, kakor pa z vselitvenimi. Za peroniste je povedal, da so nekateri, ki svoje delovanje hočejo vskladiti z zakoni, drugi pa nastopajo proti zakonom. Prvi bodo uživali vso zakonsko zaščito, drugi pa občutili vso strogost zakona.
Po 10 letih znova v USA
V Charlestonu je dr. Frondizi dejal, da prihaja sedaj v USA točno po 10 letih. Tedaj je bil poslanec, sedaj pa prihaja kot predsednik Argentine. Prepričan je, da bo njegov osebni stik s predstavniki vlade, industrialci in narodom še bolj utrdil prijateljske stike, ki obstojajo med obema državama, pa ne samo stikov med obema državama, ampak med vsemi državami na kontinentu. Glede položaja v Argentini, ki so ga povzročili peronisti in komunisti s proglasitvijo splošne stavke, je pa dejal, da vlada ne bo trpela nobenih uporov, kajti če bi postopala tako, bi to pomenilo začetek zmede in kaosa. Dejal je tudi, da so nekateri gremiji, ki bi radi vodili državo. Tem dr. Frondizi sporoča, da si naj to kar izbijejo iz glave. Državo vodi vlada, ne pa gremiji.
Eisenhowerjev pozdrav
Eisenhower je v pozdravu dr. Frondiziju ob njegovem prihodu v Washington naglašal okolnost, da je dr. Frondizi prvi argentinski predsednik, ki prihaja na obisk v Severno Ameriko. Zagotavlja ga, da bo v tej deželi povsod naletel na prisrčen sprejem. Njegov obisk ZDA je upanje, da bosta obe državi stopali v bodočnost še tesneje povezani med seboj v delu za svobodo in boljše življenje narodov, kakor pa doslej.
Dr. Frondizi mu v odgovoru na pozdravne besede sporoča pozdrave vsega argentinskega naroda. Čeprav je on prvi predsednik, ki je prišel iz Argentine na obisk v to državo, so vendar prijateljske zveze med obema državama obstojale od prvih začetkov njunih neodvisnosti.
Na banketu v Beli hiši je predsednik Eisenhower v govoru o-menjal obisk argentinskega prosvetite-lja Dominga Faustina Sarmienta ZDA pred 90 leti. Prišel je v to deželo kot prijatelj in zapustil jo je kot prijatelj. Za dr. Frondizija je dejal, da je prišel na obisk kot svobodno izvoljeni predsednik. Želi, da bi se v Argentino vrnil z istimi občutki, kot pred 90 leti Sarmiento. Eisenhower je prepričan, da bo Frondizijev obisk še bolj utrdil zgodovinsko tradicionalne prijateljske zveze med obema državama.
Dr. Frondizi je v odgovoru poudarjal, da je v ZDA povsod naletel na izredno prijateljstvo. Dejal je, da je sedaj v Argentini na delu za utrditev demokracije. Njegov sprejem v USA je bil tako prisrčen, da tako on, kakor vsi člani
njegovega spremstva čutijo, da niso v tuji deželi, ampak med bratskim narodom, s katerim se bodo prijateljske vezi še poglobile.
I
Dr. Frondizi govori v palači Narodnega kongresa
Prvi veliki govor je imel dr. Frondizi v narodnem kongresu. Njegova izvajanja so najprej veljala zahvali vsemu ameriškemu narodu za tako lep sprejem, takoj nato je pa naslovil pozdrav na izvoljene predstavnike ameriškega naroda. Omenja dalje sličnost ameriškega in argentinskega političnega sistema. Državi sta sicer precej oddaljeni ena od druge, duhovno pa popolnoma edini in medseboj povezani. V nadaljnjih izvajanjih se je bavil z neenako stopnjo gospodarskega razvoja na ameriški celini ter naglaša, da ni blaginje brez napredka. Poziva ZDA, da je treba storiti vse, da bo ves ameriški kontinent v resnici kontinent človeškega upanja. Zadnji del njegovega govora je bil posvečen sedanjim naporom argentinske vlade za ureditev gospodarstva. Pravi, da so sedanji napori za ureditev gospodarskih razmer, ki jih je začela njegova vlada v Argentini, začetek skupnega napora vseh narodov Južne Amerike. Uspeh ali neuspeh te akcije bo imel velik vpliv na ves kontinent. Svoj govor je zaključil z ugotovitvijo: “Od nas vseh je odvisno, da bo nova slavna ura Amerike. Z isto odločnostjo, s katero so naši predniki utirali pot neodvisnosti naših narodov, z vsemi silami pospešujmo duhovni in materialni razvoj naših narodov”.
Dr. Frondizijev govor je v vseh ameriških političnih krogih naletel na' najboljši odmev.
Pri Nixonu
Ameriški podpredsednik je na slavnostnem kosilu v svoji hiši v čast dr. Frondiziju dejal, da dr. Frondizi ni samo velika osebnost v Argentini, ampak tudi na ameriški polobli. V svoji poslanici je vse opozoril na velike probleme, ki jih je na tej strani treba še rešiti.
Dr. Frondizi je pa Nixona označil za prijatelja vseh Argentincev in osebnega prijatelja svoje družine. Dejal je tudi, da je pri sestavi svoje poslanice mislil na vso Ameriko, ki je “naša skupna domovina.
Zunanji minister Dulles
je v svoji zdravici na večerji, ki je bila v njegovem domu v čast dr. Frondiziju zelo pohvalil ukrepe argentinske vlade za ureditev gospodarskega položaja v deželi. Z iluzijo na nedavni obisk Mi-kojana je pa dejal: “Včasih imamo tu obiskovalce, ki niso bili povabljeni. Pa jih kljub temu sprejemamo vljudno in s spoštovanjem. Vi, predsednik dr. Frondizi, pa niste tu samo po vljudnosti naše vlade, ampak po želji vsega našega naroda.”
Zdravici dr. Frondiznja in Eisenhowerja
na banketu v argentinskem veleposlaništvu, sta bili prav tako poudarek novih odnosov v poglobljenem prijateljstvu med obema državama, ki bosta v bodoče po skupni poti korakali v bodočnost. Eisenhower je del svoje zdravice prebral celo v španščini.
Na obisku pri časnikarjih
v Nacionalnem klubu za tisk v Washingtonu je dr. Frondizi naglašal, da je v Argentini sedaj popolna tiskovna svoboda. V nadalnjih izvajanjih je pa ameriške časnikarje pozival naj se zavedajo važnosti Južne Amerike za ohranitev demokracije, svobode in človeškega dostojanstva.
Dr. Frondizijev osebni triumf
je bilo po mnenju ameriškega zunanjega ministra Dullesa njegovo komaj tridnevno bivanje v Washingtonu. Za vse je bila to lepa prilika, da so ga spoznali osebno. Dulles mu želi srečno pot po Ameriki, v Argentino pa naj ponese najlepše želje milijonov in milijonov Amerikancev.
Dr. Frondizi je pa Dullesu zatrjeval na letališču ob odhodu iz Washingtona v Williamsburg, da so ti kratki trije dnevi njegovega bivanja v Washingtonu zapustili v njegovi duši neizbrisne vtise. Njegov obisk ni bil samo vljudnostnega značaja, ampak je služil tudi
(Nadaljevanje na 2. strani)
/
Predsednik dr. Frondizi na obisku v USA
V	zadnji številki Svobodne Slovenije smo kratko omenili prihod predsednika dr. Frondizija v Severno Ameriko. Pot, ki jo je nastopil dne 18. januarja v Bs. Airesu, ga je vodila s pristankom letala v Limi v Peruju in na letališču To-cumen v Panami v severnoameriško mesto Charleston, kamor je prispel v ponedeljek dne 19. januarja. V tem mestu je prenočil, naslednjega dne, v torek 20. januarja, pa je z letalom predsednika Eisenhowerja nadaljeval potovanje v Washington, kamor je prišel opoldne.
Kljub deževnemu vremenu je bil sprejem veličasten. Dr. Frondizija so na letališču sprejele najodličnejše severnoameriške osebnosti na čelu s predsednikom Eisenhowerjem. Topniške baterije so mu v pozdrav oddale 21 častnih stre-' lov, vojaška godba je odigrala obe narodni himni, oddelki pehote, letalcev in mornarice pa so mu izkazali predpisane časti. Dolg sprevod avtomobilov z letališča v mesto so kljub dežju pozdravljale množice ljudstva. Predsednik Eisenhower je svojega gosta odpeljal v palačo Blair House, ki je namenjena za stanovanje njegovih gostov.
V	torek, 20. I., je dr. Frondizi položil venec na grob neznanega ameriškega vojaka na vojaškem pokopališču Arlington, nato na spomenik Generalu San Martinu, zvečer je pa bil na slavnostni večerji, ki mu jo je priredil predsednik Eisenhower. Na banketu je bila zbrana elita ameriške družbe; vse, kar predstavlja veličino te države na političnem, gospodarskem in vojaškem področju.
V	sredo, 21. januarja, je imel dr. Frondizi najprej razgovor z zunanjim ministrom Dullesom, po sprejemu članov argentinske kolonije na argent, veleposlaništvu, se je pa odpeljal v palačo Narodnega kongresa, kjer je bila skupna seja poslanske zbornice in senata pod predsedstvom podpredsednika
Richarda Nixona. Po slavnostni seji o-beh zbornic, na katerem je imel dr. Frondizi velik govor, je bil na kosilu pri podpredsedniku ZDA Nixonu. Večerja je pa bila pri zunanjem ministru Foster Dullesu.
V	četrtek, 22. januarja, je imel dr, Frondizi najprej sestanek s predsednikom upravnega odbora Svetovne banke Evgenom Black-om, nato je pa bil na obisku pri predsedniku Eisenhowerju. Razgovor med obema predsednikoma je potekal v najprisrčnejšem vzdušju. Od tu je dr. Frondizi odšel na sedež Organizacije ameriških držav. Svet te ustanove je imel slavnostno sejo. Predsednika dr. Frondizija so pozdravili z izbranimi besedami, argent, predsednik je pa imel nato svoj drugi govor v Wa-shingtonu. Na sedežu Organizacije ameriških držav so v čast ctr. Frondizija priredili tù€i slavnostno kosilo. Tega dne popoldne je dr. Frondizi še obiskal palačo vrhovnega sodišče ter poštno palačo, zvečer je pa bila v prostorih argentinskega veleposlaništva slavnostna večerja, ki jo je dr. Frondizi priredil v čast predsednika Eisenhowerja.
V	petek, 23. januarja, je bil določen za obisk Nacionalnega kluba za tisk v Washingtonu. Tu je imel dr. Frondizi tretji veliki g-ovor v Washingtonu. Pri časnikarjih je bil tudi na kosilu.
V	petek popoldne je s svojim spremstvom zapustil Washington in odpotoval z letalom v Williamsburg, kjer je prebil na oddihu v znameniti kolonialni palači soboto in nedeljo dopoldne. V nedeljo popoldne pa je s svojim spremstvom odpotoval z letalom v Čikago ter tako začel drugi del svojega obiska Severni Ameriki, obisk ameriških industrijskih središč ter razgovore z ameriškimi trgovskimi, industrijskimi in finančnimi osebnostmi. Obisk teh središč se bo zaključil v New Yorku, kjer dr. Frondizi-ju pripravljajo izredno slovesno sprejem.
IZ TEDNA V TEDEN
Predsednik italijanske vlade Amintore Fanfani je 26. t. m. dal ostavko svoje vlade. Listi so ta dogodek označili z dejstvom, da so se sedaj v Italiji odprla vrata za politično zmedo. Fanfani je bil na vladi 6 mesecev in 24 dni. Vlada, ki ji je predsedoval, je bila sestavljena iz demokristjanov in Saragatovih socialistov. V parlamentu ni imela solidne večine, ker Fanfani ni užival zaupanja vseh svojih poslancev. Z njim nezado-volni poslanci so mu očitali, da dela na ustvaritvi levičarskega bloka v Italiji, ki naj bi obsegal demokristjane ter združene Saragatove socialdemokrate in Ne-nijeve socialiste. Krizo je pospešil Ezio Vigorelli, minister za delo, član Saragatove socialdemokratske stranke. Utemeljil j° je z ugotovitvijo, “da sredinsko levičarska” vlada ni izvedla vseh socialnih reform. Vigorelli se tudi močno zavzema za združitev Saragatovih socialdemokratov in Nenijevih socialistov. Proti tej združitvi je odločno Saragat. Ni izključeno, da bo do te združitve prišlo proti volji Saragata. V tem primeru računajo, da bo Saragat še naprej vodil svojo politično skupino brez Ne-nija.
V Moskvi se je v torek 27. t. m. začel kongres sovjetske komunistične stranke. Njegova glavna naloga bo odobriti sedemletni načrt, ki ga je pripravil Hruščev. Z njim sovjetski komunistični mogotec misli sovjetsko Rusijo gospodarsko in industrijsko dvigniti na isto stopnjo s Severno Ameriko.
(Nadaljevanje s 1. strani) za odkrito izmenjavo mnenj o skupnih problemih.
Še pred tem je pa na vprašanje nekega časnikarja, kako bi Argentina gledala na obisk sovjetskega podpredsednika Mikojana Argentini, dr. Frondizi izjavil, da ta obisk v Argentini ne bi bil zaželen.
Čeprav uradno obisk dr. Frondizija Severni Ameriki še ni zaključen, vendar že sedaj v ameriških političnih, gospo-' darskih in finančnih krogih zatrjujejo, da obisk dr. Frondizija ZDA predstavlja za Argentino izreden uspeh. V ZDA je namreč naletel povsod na popolno razumevanje vseh potreb, ki jih ima Argentina. Povsod so ga zagotavljali, da je treba Argentino z vsemi sredstvi podpreti, da bo dohitela čas, ki ga je izgubila zaradi slabega gospodarstva pod nedemokratskimi režimi. V tej zvezi o-menjajo, da je n. pr. Svetovna banka pripravljena staviti Argentini na razpolago potrebne kredite za zgraditev velikih elektrarn Salto Grande in El Cho-con ter izvesti popolno elektrifikacijo Argentine in to vzdolž ter počez.
Tito je 25. t. m. zaključil svoj obisk Cejlonu. V komunikeju, ki so ga izdali po končanih razgovorih, stoji, da sta vladi obeh držav prepričali, da bosta ostali nevtralni in bosta delovali ter se medsebojno podpirali izven zahodnega in vzhodnega bloka. Komunistične stranke so Tita v državah, ki jih je doslej obiskoval, hladno sprejemale, ker sta ga Moskva in Peking označila kot agenta ameriškega kapitalizma.
Britanski maršal Bernard Montgomery je izjavil, da od Eisenhowerja ni dobil nobenega pisma, odkar je kritiziral njegovo vojaško strategijo med drugo svetovno vojno v svojih spominih. Pravi, da bi bilo zanj zelo hudo, če bi zaradi tega izgubil prijateljstvo tega velikega moža.
,V Rio de Janeiro so objavili, da bo brazilski predsednik Juscelino Kubiček aprila meseca obiskal Argentina.
Tajnik Centralnega komiteta sovjetske mladinske organizacije Vladimir Semičenski je silovito napadel predsednika Zveze jugoslovanskih mladinskih organizacij Tripala zaradi njegovega članka v beograjski reviji “Mladost”.
Reka Ohio v ZDA je močno narasla in poplavila velika področja v petih ameriških državah. Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe.
NOVO POVIŠANJE TISKARSKIH STROŠKOV
•	v
V Svobodni Sloveniji smo ze ponovno pisali o visokih tiskarskih stroških. Naročnikom smo odkrito povedali, da so nam v tiskarni v začetku leta povedali, da je tekom leta pričakovati ponovnih zvišanj tiskarskih stroškov. To napoved je tiskarna sedaj tudi izvedla ter je vsem listom — med njimi tudi Svobodni Sloveniji — ki jih tiska, zvišala vse tiskarske stroške z dnem 15. januarja t. 1. za 20%. V tem povišku pa niso vključeni predvideni poviški cen papirju ter delavskih mezd.
Vse naročnike ponovno prav lepo prosimo, naj nam plačajo zlasti vso zaostalo naročnino. Z veliko hvaležnostjo bomo sprejeli tudi naročnino za letošnje leto. če ne morejo plačati vse, naj plačajo vsaj 100 pesov na račun in naj nikar ne odlašajo s plačilom na poznejši čas.
Vse naročnike in prijatelje lista tudi prav lepo prosimo, naj nam pridobivajo novih naročnikov. Če bi nam vsak naročnik pridobil samo enega novega naročnika — in to ne bi bilo nemogoče — potem bi sedanje težave neprimerno laže prenašali in bi tudi list lahko še izboljšali.
BRALI SMO ...
SPOŠTUJMO NAŠE MOŽE
Ta poziv beremo v 10. štev. kulturne revije “Vera in dom”, ki jo izdaja celovška Mohorjeva. V njem so zapisane tele ugotovitve:
Kakor človek mora imeti tudi narod svoje cilje in ideale, da izpolni svoj namen na zemlji. Naši velikani so bili glasniki teh ciljev in idealov; čim bolj smo se jim bližali, tem večja je bila naša narodna sila. Največje dobe v naši zgodovini so one, v katerih smo se v polni meri zavedali svojega poslanstva. Francoski mislec Bourgeois pravi, da smo mi vsi dolžniki preteklosti in upniki bodočnosti. Vsak rod sprejema zaklade svojih prednikov in jih mora pomnožene iročati svojim naslednikom.
Mi vsi smo dediči duševnega bogastva, ki so ga ustvarili, naši veliki možje. Njih misli in dela se svetijo skozi desetletja in stoletja» v našo sedanjost: njih ideje in nazori nam določajo našo življenjsko pot. Samo narod, ki pozna svojo zgodovino, more ob vsakem trenut-
ku dati pravi odgovor na vprašanja, ki mu jih zastavlja čas.
Udomačil se je pri nas pregovor, da narod, ki svojih mož ne časti, jih tudi vreden ni. Bolj ko kdaj prej črpamo danes iz zakladov naše preteklosti. Le ako bomo prav poznali svoje velike može in po njihovih idejah uravnavali svoje življenje, bomo vredni nasledniki svojih glasnikov in prerokov.
11. decembra 1918 je umrl največji slovenski pisatelj Ivan Cankar. V svojih knjigah je Cankar zagovornik revnih in trpečih. Odvratno mu je puhlo rodolju-barstvo, bahava sebičnost, trda brezsrčnost, podla hinavščina. Trpeče žene, delavci in hlapci, pošteni vagabundi, nedolžni otroci, prezirani umetniki so junaki njegovih povesti. Na njihovi strani se bori proti krivici, o njih zasanja o lepši bodočnosti, ko bodo veljale vera, ljubezen in pravica za ves svet in vse ljudi. Najmehkeje in najlepše pa govori Cankar o materi, domovini in Bogu. Tem svetinjam ostanimo zvesti tudi mi!
Koroška
Na Slovenskem Koroškem je ljudsko prosvetno življenje zelo živahno. Kulturnih večerov na manjka. Znanemu predavatelju Vinku Zaletelu se je sedaj pridružil tudi pater Jakob, ki po farah predava in kaže slike z romanja v Fatimo in Lurd.
V Selah je domača mladina pripravila za Miklavža opereto “Miklavž prihaja”. Opereta je bila na odru v Selah že petič, pa vsako leto gledalci napolnijo dvorano do zadnjega kotička. V Globasnici je Katoliško prosvetno društvo postavilo na oder “Zlatoroga” v Šmihelu pri Pliberku pa tamošnje prosvetno društvo “Krivoprisežnika”.
Farno cerkev na Kamnu so začeli prenavljati. Toda prepotrebno delo je naletelo na nasprotnike,' ki so začeli z gonjo proti obnovi, češ, da bodo porušili cerkev. Ker v fari ni bilo odziva na to, so se obrnili v Celovec. Od tam so poslali komisijo, ki je seveda ugotovila, da je delo nujno. Ker so" med delom odkrili freske, so prekinili delo do pomladi, da bodo te freske restavrirali. Po mnenju strokovnjakov so to' najstarejše freske na Koroškem.
Popravek
V uvodniki v štev. 4. Svobodne Slovenije se v 3. odstavku drugi stavek glasi pravilno: “Pri izvrševanju te pomirjevalne politike je delal v odnosu do peronistov in komunistov in njihovih voditeljev...”.
Tudi rebrsko cerkev, kjer pastiruje dr. M. Turnšek, so lani vso prenovili. Dela je opravil restavrator Campidell iz Bistrice ob Dravi. Predsednik Zveznega spomeniškega urada iz Dunaja si je o-gledal prenovljeno cerkev. Dejal je, da je malo cerkev, ki bi imele toliko umetniške vrednosti. Ima freske iz treh dob, gotsko plastiko sv. križa, lepe rokoko oltarje, in ljudsko umetniški križev pot. Predsednik je tudi ugotovil, da so freske v sprednjem delu nad oltarjem delo slikarja Janeza Ljubljanskega. V kostnici so odkrili fresco iz leta 1572: Marija z Detetom. Fresko je naročil 1. 1568 nebrskl grof, ki je dal sezidati cerkev. Nakdanji grb rebrskih grofov, ki je narobe obrnjen služil za stopnico, so tudi vzidali v škarpo pri vstopu v cerkev.
Na Dobravi v Borovljah je v 77 letu starosti 10. decembra 1958 umrl konzi-storijalni svetnik dr. Ivan Lučovnik. Pokojni, rojen v šmarjeti v Rožu, je bil kljub ječam in pregnanstvu zaveden Slovenec, ter je pastiroval v vseh štirih dolinah slovenske Koroške. Najprej v Št. Jakobu v Rožu, nato v Pliberku v Podjuni, na Ojstrici v Mežiški dolini, štebnu pri Beljaku, Borljah pri Zilji in leta 1932 je prišel spet v svoj Rož, v Št. Janž, kjer je župnikoval do upokojitve leta 1955. Dr. Lučovnik je bil nadvse razgledan mož in svetniški duhovnik. Obvladal je poleg nemškega še več slovanskih jezikov, angleško, francosko in italijansko.
Kaj pr
Pobudo za to pismo je dala Vaša zadnja številka. V njej ste ponatisnili iz buenosaireškega nemškega nacionalističnega lista “Neue Freie Presse” članek, ki ga je napisal neki Guenther Hoffman pod naslovom “Slovenščina ob Vrbskem jezeru?” V njem je čisto krivično prikazan problem slovenskega šolstva na Koroškem. Nepoučen bralec v svetu si po tem članku lahko ustvari vtis, kakor da so Nemci na Koroškem izpostavljeni nevarnosti, da jih bodo Slovenci poslovenili.
Prav je, da objavljate take stvari. Tako zvemo vsaj vsi tisti, ki beremo “Svobodno Slovenijo” za razmere slovenske manjšine na Koroškem, pa tudi na Primorskem.
Sedaj pa k stvari. Moje sedanje poklicno delo je takšno, da moram veliko potovati. Z vsemi vozili. Med vožnjo navadno tudi jaz izkoristim čas, kakor veliko drugih potnikov, in berem ali časopis ali pa kako revijo. Zanimiv je pogled na beroče potnike v vagonu. Vse mogoče liste berejo. Večina navadnih ljudi črpa svoje “znanje” in “kulturno” bogastvo iz raznih plehkih stripov, precej fantalinov prebira liste kake pornografske revije, resni potniki obračajo velike buenosaireške jutranjike. Med potniki že po zunanjosti takoj spoznaš tujca, zlasti evropskega severnjaka. Resni in mirni ljudje, časopis, ki ga imajo v rokah Ti pove navadno tudi njihove narodnost, kar pa ni vedno točno. Kajti angleško pisani dnevnik “Buenos Aires Herald” berejo tudi drugi ljudje, ne samo Angleži, Irci ali Amerikanci. Isto je z nemškima listoma “Neue Freie Presse” in “Argentinisches Tageblatt”, ki ju bere precej tlakih ljudi, ki nemščino več ali mani obvladajo, ne znajo pa po 13 letih toliko španščine, da bi brali španski dnevnik.
Ko sem pred dnevi vstopil na vlak, sem med potniki naletel tudi na roja-
a v i t e ?
‘ka, ki se je vozil v Buenos Aires na postajo Once. Bil je zatopljen v branje lista “Neue Freie Fresse”. Poznam ga dobro. Nisem ga hotel motiti. Raje sem ostal v drugem delu vagona. Zapomnil sem si ga pa dobro, ker sem sklenil, da bom stopil na Ramon Falcon in bom pogledal, ali ima naročeno tudi “Svobodno Slovenijo”. Razjezilo me je namreč dejstvo, da sem doslej redko našel rojaka, ki bi med vožnjo bral slovenski časopis ali knjigo, pač pa že mnoge, ki so imeli v rokah prav omenjeni nemški nacionalistični dnevnik. •Človek dobi vtis, kakor da bi se naši ljudje sramovali svojega lista, ni jih pa sram se postavljati pred domačim svetom z nemškim listom, pa čeprav je slovenski narodni stvari nenaklonjen in ne opusti nobene prilike, da ne bi udaril po njej.
Sklep o obisku Ramon Falcona sem izvršil. Stopil sem takoj k Svobodni Sloveniji. Povedal sem jim zadevo ter jih poprosil, naj pogledajo, če je rojak, ki sem ga v vlaku videl s “Freie Presse” naročnik lista. Takoj se mi povedali, da ni. Pa sem hotel biti gotov in sem vztrajal naj le pogledajo v kartoteko. To so storili. Pogledali so seznam naročnikov od leta 1948 do sedaj. Pa v njem imena dotičnega rojaka ni bilo. Prosil sem jih, naj pogledajo tudi še kartoteko tistih, ki so list odpovedali. Mislil sem si namreč: “čisto lahko s? zgodi, da je bil mož na list naročen, pa ga je iz kakršnegakoli razloga odpovedal. Po točnem pregledu tudi te kartoteke so mi odločno povedali, da dotičnik sploh nikdar na Svobodno Slovenijo ni bil naročen.
Moje mnenje je, da ni nič slabega, če je kdo naročen na druge liste. Naj jih le bere in plačuje, če mu to sredstva dopuščajo. Nikakor pa ni prav, da nekateri slovenski rojaki na slovenske liste niso naročeni in jih ne podpirajo, čeprav
ARGENTINA
Proglasitev zadnje splošne stavke v Argentini ni imela nobenega gremialne-ga značaja, ampak čisto političnega odnosno še več: bil je poizkus izvedbe u-pora proti sedanjim oblastem. Za cilj je imel preprečiti odhod predsednika dr. Frondizija na prijateljski obisk v Severno Ameriko. To je odkrito povedal začasni predsednik senata dr. Guido, ki sedaj v odsotnosti predsednika dr. Frondizija vrši tudi posle predsednika republike. V svojem radijskem govoru v torek 20. t. m. je naglasil, da so prevratno akcijo sprožili voditelji komunistov in peronistov, ki so poleg preprečitve odhoda dr. Frondizija hoteli preprečiti tudi vladne načrte ,za ureditev argentinskega gospodarstwa. Dr. Guido je tuda izjavil, da je vlada nastopila za zaščito koristi malega človeka z vso strogostjo in pod nobenimi pogoji ne bo več dopuščala, da bi neodgovorni elementi izkoriščali gremije v politične svrhe. V ponedeljek in torek je zaradi stavke delo počivalo skoro po vseh obratih. V Buenos Airesu niso vozili ne tram-vaji; ne podzemska železnica, ne omnibusi in ne kolektivi. Redno so pa vozile vse železnice, ker so železničarji še vedno mobilizirani.
V predsedstvu vlade so se pri začasnemu predsedniku senata dr. Guidu ponovno sestali ministri, sekretarji za vojsko, mornarico in letalstvo ter ostali vojaški poveljniki. Sprejeti so bili važni sklepi. Tako je vlada odredila takojšnjo mobilizacijo osebja Buenosaireške prevozne družbe ter delavstva v petrolejski industriji. Vojaške oblasti so močno zastražile važne objekte, imenovani so bili poveljniki za točno izvedbo mobilizacijskega načrta pri prevoznem osebju, kakor tudi v petrolejski industriji. Imenovana tudi vojaška sodišča, pred katera bodo prišli vsi, ki se ne bi pokoravali vojaškim oblastem. Vlada je začela izvajati vojaške načrte, ki so znani pod nazivom CONINTES in ki so predvideni za primere notranjih uporov, revolucij in podobno. V Buenos Aires so začeli prihajati iz notranjosti republike močni vojaški kontingenti, zlasti iz provinc Corrientes in Entre Rios, orož-ništvo pa celo iz province Misiones.
Istočasno z objavo vladnih ukrepov za ohranitev varnosti in reda, so policijske oblasti začele iskati krivce in organizatorje zadnjih prevratnih akcij. Organi buenosaireške policije so izvršili preiskave v vseh peronističriih in komunističnih gremijih. V gremiju kovinarjev je ravno zborovalo vodstvo tkzv. 62 gremijev, ki jih vodijo peronisti. Vseh 20 zbranih funkcionarjev je policija zaprla. Policija je gremije, v katerih je bila izvršena preiskava, zaprla, razpustila njihove odbore ter povsod postavila komisarja. Oblasti so zaprle tudi prostore komunističnega dnevnika La Hora. Doslej so oblasti aretirale nad 260 peronističnih in komunističnih rovarjev ter jih odpeljale v zapore na Ognjeno zemljo.
Odločnost, ki jo je na eni strani pokazal predsednik dr. Frondizi, ki se ni ustrašil groženj peronistov in komunistov ter je kljub proglasitvi splošne stavke odšel na obisk v Severno Ameriko, na drugi strani pa odločen nastop vlade in vojske, so zlomili splošno stavko. Tkzv. demokratski gremiji so po preteku 48 ur preklicali stavko ter povsod obnovili delo. Mobilizirano delavstvo je obnovilo potniški promet v Buenos Airesu. Ko so peronisti videli, da so propadli s svojimi načrti, so tudi oni objavili, da preneha splošna stavka 62 gremijev v noči od 21. na 22. januarja. Proti temu je pa nastopil gremij mesarjev. Delavstvo po raznih mesnih industrijah mu pa ni več sledilo ter je v večini obratov obnovilo delo že proti koncu prejšnjega tedna.
Povsod je bil red in mir in delo je bilo obnovljeno v vseh obratih. Delavstva peronistični in komunistični hujskači niso mogli več obdržati v stavki. Tudi razne petarde, ki so jih postavili na raznih mestih, niso dosegle svojega učinka. Kajti oblast je povsod nastopala hitro in odločno.
so si gospodarsko v izseljenstvu že lepo opomogli, pač pa redno prejemajo ali dnevno kupujejo nemške liste in revije, slovenske pa pridno prebirajo vsak teden že vsa leta pri sosedih ter znancih brezplačno ali pa sploh ne.
Mislim, da bi bila narodna dolžnost slehernega slovenskega izseljenca, da se najprej naroči na slovenski list, šele nato pa na druge časopise in revije.
Tako je moje mnenje, gospod urednik. Mislim, da bi bilo o tej stvari treba večkrat pisati.	J. B.
ilovice iz
Knjižnica Sinjega galeba Mladinske knjige v Ljubljani je ponatisnila v dveh knjigah Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem. Predgovor tej izdaji je napisal avtor Finžgar sam, delo je pa ilustriral slikar Marij Pregelj.
Dr. Silva Trdina je napisala učbenik za literarno teorijo pod naslovom Besedna umetnost. V njem je obdelala nauk o slogu ali stilistiki, nauk o osnovah meroslovja ali metriko ter nauk o vrstah in oblikah besedne umetnosti ali poetiko. V poznavanje likovne umetnosti in njenih slogov pa uvajajo dijaka reprodukcije umetnin tujih in domačih mojstrov s komentarji dr. Staneta Mikuža’ in dr. Luca Menašeja.
“Dieta pri žolčnih kamnih” je knjiga, ki sta jo napisali dr. Božena Zajec-Lavrič in Marija Gam, izšla je pa v založbi Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani.
Komunisti so se urezali tudi s številnimi grosističnimi podjetji, ki so jih ustanavljali po vsej državi. Na nedavni seji upravnega odbora Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije so ugotovili, da je takih podjetij v državi preveč ter da ovirajo normalen promet in tudi po-dražujejo blago.
V	Jugoslaviji imajo sedaj 8 radijskih postaj. Ugotovili so, da so sedaj prodali že nad en milijon sprejemnikov.
Na II. nacionalnem kongresu za zaščito otrok v Beogradu so po 17 referatih in koreferatih v resolucijah “potrdili e-notnost. aktivnosti velikega števila družbenih organizacij za vzgajanje in izobraževanje otrok in mladine, tako, da je vzgajanje mladih generacij postalo neločljiv del borbe za socialistične družbene odnošaje”.
Arheološka ekipa tujskega muzeja že od leta 1955 vrši arheološka izkopavanja raznih predmetov, ki so se jih ljudje posluževali v prazgodovinski naselbini v Ormožu. Izkopani material iz leta 1957 in 1958 še ni povsem inventari-ziran, čeprav imajo že 17.000 inventarnih številk. Ko bodo material dokončno uredili, ga bodo objavili v posebni publikaciji. Dosedaj sp pa izkopane predmete že razstavljali v Ormožu in Ptuju.
Mariborčani morajo jesti slab kruh. To je razvidno in analize kruha pri Hi-gijenskem zavodu, kjer so ugotovili, da dober kruh pečeta samo dve pekami ostale tri pa zelo slabega. Te pekarne se izgovarjajo, da so preobremenjene z delom ter da so naprave v podjetju tudi zastarele.
V	Trebnjem na Dol. so odprli novo postajno železniško poslopje.
Zvezna skupščina je sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnilih zakona o javnih uslužbencih. Po tem zako-
je naslov 110 strani obsegajoči zbirki avstralskih črtic, katere je napisala mlada pisateljica Neva Rudolf, ki se je s skopih primorskih tal preselila v daljno Avstralijo. Slovenska kulturna akcija, ki je knjigo založila, je pred časom zbirki prisodila tudi eno svojih božičnih literarnih nagrad.
Obsega štirinajst kratkih črtic, ki črpajo snov deloma s pisateljičinega rojstnega okolja in tamkajšnjih ljudi, deloma pa s poti v daljno Avstralijo ter končno prve vtise in spoznanja v tisti zemlji. Slovenska literatura se je torej tako znova obogatila: Rudolfova je prinesla vanjo avstralsko vzdušje in barvo, ki se postavlja ob stran bogatim motivom naših pisateljev v prej malo poznani argentinski pampski razsežnosti.
Težko je zakriti doživetja na rodni zemlji, nemogoče je pozabiti obraze ljudi, ki so obkrožali člaveku detinski svet. Kot nadležnost ali bogastvo hodi vse to s tabo, ko se izseliš v novo zemljo. Tudi še čez leta se ne moreš otresti vtisov in primesi, ki si jih poln, prepojen od doma in polnijo posodo tvojega življenja. To smo opažali vsa ta leta pri naših pisateljih v tujini, čeprav so zajemali novo, različno snov, se ozirali po zemlji in ljudeh v novem svetu. Tem močnejše je to pri nežni ženski duši, ki ji je mladost ostala doma in jo vsaka najmanjša stvar spominja domačega o-kolja ter ji vzbuja občutke domotožja in trpke osamelosti.
Zato bi težko pribili, da so to le avstralske črtice: mnogo je avstralskega v njih, vendar le bolj zunanji okvir (barva neba, sonca, blesk morja, vonj noči, nekaj malo pokrajine), jedro pa je prineseno s seboj od doma, obrazi ljudi, njih srce in duša, njih dejanje z dobroto in zlom. Morebiti bo kdaj pozneje
nu so za javne uslužbence določene naslednje bruto plače: Plačilni razred 1-1
59.800,	1-2 56.200, II-l 52.500, 11-248.900, III. 43.500, IV. 39.600, V. 37.100, VI.
34.800,	VII. 32.600, VIII. 30.300, IX. 28.400, V. 26.500, XI. 24.600, XII. 22.800, XIII. 21.200, XIV. 19.800, XV. 18.500 XVI. 17.400. XVII. 16.400, XVIII. 15.700, XIX. 15.000 in XX. 14.400.
“Zaostalost ali malomarnost?” Tako se vprašuje neki A. Čebulj v Slov. Poročevalcu, ko ugotavlja, da je v Jugoslaviji cepljenih proti kozam samo okoli 57% otrok. Kot znano je cepljenje proti kozam obvezno. Pisec omenjenega članka dalje pravi, da bo marsikdo mislil, da je ta visoki odstotek necepljenih otrok proti kozam posledica razmer na jugu. “Toda neizprosna statistika” — tako nadaljuje omenjeni Čebulj — “je na zadnji seji OLO Kranj pokazala, da smo glede cepljenja proti davici in kozam tudi mi izredno malomarni. V kranjskem okraju, v okraju z najvišjim narodnim dohodkom v Jugoslaviji, v okraju z najbolj razvitim družbenim in gospodarskim življenjem, v okraju, ki se ponaša še s številnimi drugimi “naj”, je cepljenih proti kozam komaj 60%, proti davici pa 57% vseh otrok. Primer Gorenjske pa je prav gotovo značilen za vso Slovenijo”. Pri cepljenju otrok proti otroški paralizi, ki je prostovoljno in je treba za vsakega otroka še plačati pristojbino 600 dinarjev, pa je bilo v istem okraju cepljenih 93.3% otrok. Na podlagi tega dejstva omenjeni Čebulj prihaja do zaključka, da za tako visoki odstotek necepljenih otrok proti kozam in davici niso krivi le ljudje, ampak v veliko večji meri zdravstvena služba, za katero izgleda, da je odpovedala z občinami vred.
“Socijalizam” je nova revija, ki je začela izhajati v Beogradu kot dvomesečnik. Izdaja jo kot svoje glasilo Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije. V uredniškem odboru je tudi znani “varuh” čistosti komunistične doktrine Boris. Ziherl.
Po daljšem presledku je v ljubljanski .operi zopet gostovala Veronika Mlakarjeva, hčerka plesnega umetniškega para Pina in Pije Mlakar. Nastopila je v Hrističevi Ohridski legendi, v kateri je plesala Biljano.
Petdesetletnice smrti hrvatskega pesnika Strahomirja Kranjčeviča so se spominjali tudi v Ljubljani. V Eksperimentalnem gledališču so v režiji Bal-bine Battelino-Baranovičeve in glasbeni spremljavi Marijana Vodopivca izvajali Kranjčevičega dela Andrej Kurent, Kristina Piccoli in Mitja Bitenc.
iškocijanske jame imajo vedno več o-biskovalcev, ki občudujejo v jami Veli-
pisateljica prikazala pristnega avstralskega človeka, ki bo stopil pred nas kot nekaj novega, zanimivega, privlačnega. Tedaj, ko bo domačija v njej utonila v pozabo in jo bodo nova, močnejša doživetja zagrabila ter jo slilila k pisanju. Rudolfova še živi v starem svetu, pa se s šiloma trga iz njega, da bi se vživela v nove pokrajine.
Je to zbirka nežno pisanih črtic, na mestih z mirnim romantičnim pridihom, vendar polnih mladosti, iskrenosti, veselosti. Vidna je bogatost misli in prijemov, ki bodo v mladi pisateljici gotovo dozoreli še v klena pisanja. Jezik je sočen in dober.
Izmed 14 črtic bi omenil predvsem črtico Nana, ki se mi zdi najboljša v zbirki :! po svoji preprostosti, naravnosti in močnem prijemu. Polnost življenja je v njej, da človek čuti s starko, ki se onemoglo bori na svoji poti navzdol. Potem pa Bush, ki je morda najbolj avstralska črtica in daje upanje na klen tekst o tisti zemlji in ljudeh...
Veseli smo, da se je v tujini pridružila vrsti literatov še nova pisateljica, ki nam obeta odkriti nov svet in nepoznane silnice na daljnem vzhodu, kar bo obzorje in poznanje v slovenski literaturi razširilo. Po tem prvencu, nagrajenem in izdanem v naši največji knjižni založbi v tujini, pričakujemo od pisate-teljice potrdila, da nismo zaman položili upanja vanjo: naj nas kmalu pre-seniti z “zanimivimi lističi” iz svojega novega sveta.
Knjigi v prid bi bila kratka označitev nekaterih neznanih besed: azaleje, ranunkule, bower, haloge... kakor je tudi velika pomanjkljivost, da je ostala popolnoma brez kazala, Knjigo je opremil: arh. Viktor Sulčič.
—jkc
' ko in Malo dolino. Velika dolina predstavlja 164 m. globok in pol kilometra širok prepad. Na dnu prepada se peni razbesnela Reka, ki izvira pod Snežnikom, v škocijanskih jarmah ponikne ter teče pod zemljo 39 km daleč in pride na dan kot Timav pri Devinu. Med zelo lepe dele teh jam štejejo Paradiž, to so kristalno čista jezerca in vitki kapniki. Dalje so znane Tominčeva, Schmidlova in Tiha jama ter Hankejev most, zgrajeni 70 m nad divjo sotesko Reke.
Lovska zveza LR Slovenije je za 50 letnico svojega odbstoja in 40 letnico izhajanja lista Lovec izdala kazalo spisov in člankov, objavljenih v vseh številkah sta Lovec od leta 1910 do vključno 1956-57. Kazalo je sestavil gozdarski inženir Anton Šivic.
Vse lanske velesejmske prireditve v Ljubljani so zelo dobro uspele. Tako tudi V. mednarodni sejem Sodobna elektrotehnika, ki je prikazal zadnji razvoj radia, televizije, telekomunikacij in avtomatizacije. Na razstavi je bilo zastopanih 128 tujih in domačih razstavljal-cev iz 13 evropskih držav in ZDA. Med tujimi razstavljalci jih je bilo od skupnega števila 102 20 iz ZDA.
Dr. Joža Brilej, ki je bil v zadnjih letih na raznih poslaniških mestih v inozemstvu, je sedaj pomočnik sekretarja za zunanje zadeve v Beogradu.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Osebne novice
Lep uspeh naše mlade rojakinje
Te dni je na glasbenem zavodu v Buenos Airesu: Academias de ciencias y ar-tes musicales diplomirala gdč. Anka Savellijeva. S pridnostjo in voljo si je v svoji sedemnajsti pomladi priborila lep naslov: Profesora Superior de piano y cultura musical. V Ljubljani je študirala na glasbeni šoli pri prof. Plei-weisovi, Buenos Airesu pa je študij nadaljevala pri prof. Jožetu Osani. Talentirani gdč. Anki iskreno čestitamo!
Poroka. V stolni cerkvi v San Isidro sta se poročila dne 17. januarja 1958 gdč. Lilijana Terčič iz Podsabotina pri Gorici in g. Jože Flander iz Naklega pri Kranju. Miadi par je poročil g. Albin Avguštin, za priči; sta pa bila: Nevesti g: Nikolaj Terčič, ženimu pa gdč. Ivanka Plut. Iskreno čestitamo in želimo vso srečo ter veliko božjega blagoslova.
f Jože Legiša
Iz Devina je prišla vest o nenadni smrti uglednega Sloveinca Jožeta Legiše. Umrl je nanadno 17. jan. 1959 v starosti 67 let. Pokojnik j,e bil vse življenje zaveden Slovenec, ki je vzgojil svoje o-troke v katoliškem in narodnem duhu. Med vojno so ga Nemci februarja 1944 internirali, a ga čez nekaj časa izpustili zaradi bolezni. Po vrnitvi je sicer ozdravil, vendar je kal bolezni ostala. Pod zavezniško upravo je bil imenovan za župana-komisarja občine Devin. V njegovi hiši so vedno ¡dobili gostoljuben sprejem vsi pomoči potrebni, posebno begunci. Nikomur ni; odrekel pomoči. Beg naj mu poplača vsa njegova nesebična dejanja.
Njegovi hčerki ge Pinici por. Brecelj, ki živi s svojo družino v Argentini, izrekamo slobodo sožalje.
ramOs MEJIA 1
Občni zbor Slov. cerkvenega pevskega Zbora
V soboto 17. januarja je bil letni občni zbor Slovenskega cerkvenega pevskega zbora v Ramoš Mejia. Po poročilih, ki so jih podali odborniki in debati o opravljenem delu, je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Janez Jereb, podpredsednik Janko! Žnidaršič, tajnica Ivanka Krušič, blagajnik France Mik-las. Nadzornika Vinko Tomažin in Ivanka Tomaževič. Razsodišče Jernej Tomazin. Za arhivarko je bila določena Metka Erjavec, kot kronistkh pa Vera Kokalj.
Za ramoški slovenski cerkveni pevski zbor je to leto jubifejno leto. Skupno z začetkom redne slovenske maše v Ra-mos Mejia praznuje tudi ta zbor 10 letnico obstoja. Za njegovo proslavo so v teku že priprave.
MENDOZA
Slovenska posest v' Mendozi je postal prostor na cesti Urguiza 335, v četrti kvadri od Av. Sati Martin in dve kvadri od ceste Cordoba. Na) njem je prostorna hiša s tremi prostornimi saloni in devetimi preostalimi prostori. Vse zemljišče meri 977 kv. metrov, i Ker je bil nakup zelo ugoden in prililožnosti ni kazalo zanemariti, so se odločili družabniki Slovenskega keramičnega podjetja . v Mendozi, da na svojo! odgovornost sklenejo kupčijo. Slov. keramično podjetje je o tem nakupu takoj nato obvestilo
ČISTO MALO LJUBEZNI
Umrli so. V Ljubljani: Marija Božeglav roj. Malus, Amalija Terkov, roj. Babšek, Frančiška Burgar, Ivan M. Ci-bic, višji računski svetnik v p., Anton Germek, šolski upravitelj v p., Avgust Kocijan, mestni uslužbenec čevljarske zadruge, Janez Petrič, žel. uslužbenec, Jože štrukelj, Angela Ropret, roj. Ver-dir, Jože šurk, dr. Ivan Ples, višji svetnik Trgovinske zbornice LRS, Hermina Kolb, roj. šifrer, poštna uradnica v p., Katarina Gantar, roj. Florijančič, Milena Štubelj, roj. Leskovar, Eli Logar, roi. Leskovar, Simon Blazina, u-službenec drž. žel. in Franc Jurčec, u-pokojenec v Krškem, Ivan Žena v Novem mestu, Franc Rojnik v Grižah, Kristina Videnič, uslužbenka trg. podjetja Emona na Viču, Anton Požeg, višji poštni inšpektor v p. v Poljčanah, Jožefa Kolman, roj. Herold v Kamniku, Ivan Levičnik, urarski mojster v Kranju, Slavica Jalen, roj. Žerjav v Beli peči, Tončka Šilc, roj. Jelenc v Novem mestu, Jože štrukelj v Dravljah, Franc Bernik v Stari Loki, Ana Černuta v Bovcu, Barbara Klinc, poj. šmialehner v Celju, Franc Maček, tesarski delovodja v Sp. Zadobrovi, Ana žveglič v Planini pri Sevnici, Josip Jurca, pos. in lesni trgovec v Postojni, Ivan Kotnik v Cerkljah pri Kranju, Julče Novak, ravnatelj posojilnice v Mariboru in Ivan Žen, šolski upravitelj v p. v Novem mestu.
ARGENTINI
Društvo Slovencev v Mendozi ter mu predložilo naj postane lastnik posesti tudi Društvo Slovencev. Na novembrskem sestanku društvenih članov je bilo o nakupu podano podrobno poročilo. Cena na-premičnini je 360.000 pesov ter stroški v zvezi s prepisom. Ob sklenitvi pogodbe je bilo treba plačati 100.000 pesov. Ob izvršitvi prepisa in izročitvi posesti, kar se bo zgodilo najkasneje do 5. marca t. 1., bo treba plačati nadalnjih 100 tisoč pesov. Ostanek je plačljiv v dveh letih.
Na sestanku je bilo splošno mnenje, da je s sodelovanjem vseh s keramičnim podjetjem obveznosti lahko izvesti. Sprejeti pogoji so zmogljivi. Na predlog družabnikov Slovenskega keramičnega podjetja bi Društvo Slovencev postalo peti član solastništva z bremenom ene petine obveznosti in pravic. Tako bi društvo moralo plačati k prvemu obroku 20.000 pesov. Ta znesek je keramično podjetje darovalo Društvu Slovencev v Mendozi. K drugemu obroku bo treba plačati naslednjih 20.000 in k preostalima obrokoma po 16.000 pesov ter odgovarjajoči odstotek morebitnih stroškov.
Na informativnem sestanku je bil sprejet naslednji predlog družabnikov Slov. karemičnega podjetja glede razdelitve imovine: Keramično podjetje si pridržuje teren ob cesti v približni izmeri 510 kv. metrov, na društveno eno petino pa odpade okoli 470 kv. m. sveta. Do nadaljnjega daje keramično podjetje Društvu Slovencev brezplačno v uporabo tudi svoj del.
Vsak teden ena
TIHI MRAK ZEMLJO POKRIVA
Tihi mrak zemljo pokriva, luna sred neba vesla.
V gozdu slavec že počiva, pesmic milih ne žvrglja.
Božji sel skrbno iz raja v solzne kraje pride spet, s spanjem utrujene navdaja, pokoj nosi križem svet.
Ne žaluje več sirota, rana več je ne boli, ker jo v tihi sen zamota, žalost vsako prepodi.
Družabnikom Slovenskega keramičnega podjetja v Mendozi iskreno čestitamo na velikem narodnem delu, ki so ga izvršili z nakupom omenjenega sveta , s poslopjem v Mendozi, kjer se bodo lahko sedaj zbirali rojaki na raznih kulturnih in družabnih privelitvah. Tako so Slovenci v Argentini po zaslugi narodno zavednih mož dobili nov slovenski dom. Vsa čast jim.
SLOVENCI PO SVETU
VENEZUELA
Vse naročnike Svobodne Slovenije v Venezueli obveščamo, da naročnino zanjo iz prijaznosti in naklonjenosti spre-jena Rev. Janez Grilc, Casa parroquial, Chacao — Caracas. Vse prav lepo prosimo, da se poslužijo te naklonjenosti in plačajo zlasti zaostalo naročnino. Zelo bomo hvaležni tudi za plačilo naročnine za tekoče leto, ali pa vsaj delno. plačilo te naročnine.
AVSTRALIJA
Good Neighbour Council v Melbourne, ki vsako leto prireja razstavo raznih izdelkov posameznih narodnosti, je po lanski razstavil poslal Melbournskemu Vestniku pismo, v katerem se zahvaljuje za slovensko udeležbo na omenjeni razstavi. V pismu pravi, da je “slovenski del razstave napravil veliko zanimanje in je bil zelqt cenjen med Avstra-lijanci in Evropejci”.
Slovenci v Melbourneu so novembra meseca odšli na božjo pot v Sunbury. Bilo jih je okrog 100. Kdor je imel narodno nošo, je prišel z njo. Slovenski rojaki, so se udeležili tudi procesije, ki jo vsako leto prirede salezijanci. Prvi nastop Slovencev v procesiji je vzbujal splošno pozornost.
P. Bazilij je v Melbournskem Vestniku objavil pismo, ki mu ga je pigal p. Bernard iz Sydneya. V njem mu p. Bernard sporoča, da so imele “Misli” v državi Victoria več naročnikov, ki že več let niso plačali naročnine, zato jim je bilo nadaljnje pošiljanje lista ustavljeno. P. Bernard sedaj vso dolžno naročnino od teh naročnikov odstopa odboru za postavitev slovenskega doma v Melbourneu z željo, da jo iztirjajo za postavitev slovenskega doma v Melbourneu. če bodo plačali to naročnino “jim bo odpuščeno pred Bogom in ljudmi”.
PRAVNA POSVETOVALNICA SVOBODNE SLOVENIJE
Gosp. U. Fr. nam je poslal več vprašanj iz pokojninskega zavarovanja. Zaradi večje preglednosti bomo odgovorili na vsako vprašanje posebej.
1)	Ali še vedno velja določilo, da imajo pravico do pokojnine osebe, ki so vsaj deset let zaposlene in so dopolnile 50 let (ženske) oz. 55 let (moški)?
Da, to določilo še vedno velja za o-sebe, zaposlene v privatni službi. Če izpolnjujejo gorne pogoje, imajo pravico do prostovoljne upokojitve (retiro voluntario).
2)	V katerem roku so morajo vlagati prošnje za pokojnino?
a)	Za redno pokojnino in pokojnino ob prostovoljni upokojitvi je treba prositi v roku treh let od dneva, ko je prosilec nehal delati.
b)	Za invalidsko pokojnino je treba prositi v roku enega leta, ko je prosilec nehal delati oz. ko se je pojavila zmanjšana sposobnost za delo.
c)	Za penzijo morajo dediči prositi v roku enega leta po smrti zavarovanca.
3)	Kam jo treba vložiti prošnjo za pokojnino in katere listine je treba priložiti?
Prošnjo jo treba vložiti na tisto pokojninsko blagajno, katere član jo bil prosilec ob upokojitvi. Treba je priložiti: legaliziran in v kasteljanščino preveden rojstni list ali nadomestni rojstni list, ki ga izda tukajšnje sodišče po zaslišanju dveh prič, potrdila vseh delodajalcev (na uradnem obrazcu) o dest-letni zaposlitvi ter potrdilo vselitvene-ga urada (Dirección de Migraciones,), kdaj ste se vselili v Argentino.
4)	Koliko bi znašala pokojnina tek-
stilnega delavca?
Po zakonu štev. 14.499|58 znaša redna pokojnina 82% mesečne plače, ki jo je imel zavarovanec ob prenehanju dela oz. v trenutku, ko se mu odobri pokojnina. Zahteva pa se, da je zavarovanec izvrševal zadnje delo oz. funkcijo 12 mesecev nepretrgano, drugače se vzame v poštev poprečna plača v zadnjih treh letih.
Pokojnina ob prostovljni upokojitvi
pa znaša po določilih zakona štev. 14370/54 tri odstotke redne pokojnine za vsako leto službe. Toda znesek te pokojnine ne more znašati manj kot $ 1.000.— (po določilih dekreta-zakona štev. 11.859/57). Temu znesku pa je treba prišteti še $ 900.—, ki se od 1 septembra 1958 dalje izplačuje vsem upokojencem kot predujem na pokojnino, ki se bo določila po omenjenem zakonu štev. 14.499/58.
Tekstilni delavec, ki prosi za prostovoljno upokojitev po desetih letih službe, dobi torej začasno najmanj $ 1.900.—.
5)	Kje se dviga pokojnina?
V državnih in v provincialnih bankah.
6)	Ali je prosilec po vložitvi prošnje za pokojnino lahko še zaposlen?
Prosilec lahko dela toliko časa, dokler ne dobi obvestila, da ima pravico do pokojnine. Po najnovejši praksi sme delati celo do dneva, ko se mu izplača prvi pokojninski znesek.
7)	Če upokojenec odpotuje domov, ali se mu tja nakazuje pokojnina?
Argentina nima zaenkrat z Jugoslavijo zadevne pogodbe in zato pokojnina ne pošilja upokojencem, ki se preselijo v Jugoslavijo.
Kako se reče
Zadnjič smo se peljali z avtobusom, danes pa pojdemo na železniško postajo. Tudi tu bomo videli stvari, ki so nam dobro znane. Gotovo bi jih znali imenovati po slovensko in po špansko, vendar sem prepričan, da ne vseh. Kar poskusimo!
Na železniški progi, ki je lahko dvotirna ali samo enotirna, imamo več prelazov (prehodov) z zapornico ali tudi brez nje. Zraven je navadno čuvajnica in signalna plošča. Takoj se bomo spomnili besed: tračnica, prag, kretnica. Kadar vlak skoči s tira, pravimo, da se je iztiril (ne: je iztiril. Tako določa SP). Imamo razne vrste vlakov: potniške, (osebne) tovorne, mešane, poštne-motorne, električne, espresne, brzovlake itd. Pri železniških vozovih (vagonih) pa ločimo: jedilne, spalne, poštne, tovorne, prtljažne, živinske itd.
Začetna, končna, prestopna, namembna (estación de destino) postaja — ti izrazi ne potrebujejo razlage. Namesto (železniška) postaja lahko rečemo tudi kolodvor.
Kaj vidimo na postaji? Vežo, čakalnico, garderobo (shranjevalnico) ali prt-ljažnico (prevzem, odprava, odprema, izdaja prtljage, prtljažna miza, prtljažni listek). “Andén (plataforma)” je peron, “jefe de estación” pa postajni načelnik in ne postaje načelnik, kot marsikdo pravi. Skoraj na vsakem kolodvoru je točilnica (bife) ali okrepčevalnica.
Skoral bi bil pozabil “boletería”. Povejte, kako se reče po slovensko! (Potniška) blagajna. Prvo besedo lahko izpustimo (kadar ni dvoma, za kaj gre). Imamo pa še preprostejši izraz: okence. Argentinci se tu bolje, jasneje izražajo, mi pa jih posekamo z besedo “čakalnica”, ki je dosti bolj praktična kot njihova “sala de espera”.
Vsakdo ve, da je “boleto” vozovnica ali vozni listek (karta se v tem pomenu ne sme rabiti). Kaj pa “abono”? Mesečna vozovnica. Imamo navadne, eno-
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Po statističnih podatkih je bila argentinska zunanja trgovina v novembru pasivna za 9 milijonov pesov. V oktobru mesecu je deficit znašal 525 milijonov.
Cena kave se je v Argentini v zadnjem času skoro podvojila. 1 kg dobre brazilske kave stane sedaj $ 140—150.
V	Buenos Aires je priplula japonska ladja Atlas Maru s “plavajočo razstavo japonske težke industrije”.
Argentinska vlada je sklenila, da ne bo kupila telefonskih družb Argentina de Telefonos in la Entreriana de Tele-fonos. Ostali bosta še najprej v privatnih rokah.
Po podatkih Centralne banke z dne 23. januarja je imela tega dne Argentina v obtoku 71.207,000.000 pesov. Višina denarja v obtoku se je od 15. januarja
t.	1. znižala za 67 milijonov.
V	kraju La Ventana v provinci Men-doza je ameriško podjetje Carl Loeb Rhoaders Development Limitada začelo vrtati prvi petrolejski vrelec. Petrolejski stolp, visok 40 m, so postavili v 15 minutah. Ameriški petrolejski strokovnjaki sodijo, da bodo na tem področju naleteli na petrolej v globini 2.400 m. Omenjeno ameriško podjetje bo v tem kraju navrtalo 50 petrolejskih vrelcev. Pri začetku vrtanja prvega petrolejskega vrelca v tem kraju so bili navzoči predstavniki YPF, guverner province Mendoze in druge uradne osebnosti.
Najlepše darilo
je
Zbomik-Koledar
Svobodne Slovenije za 1959
smerne, obratne, kombinirane vozovnice itd. Sprevodnik (guarda) nam jo preščipne (preluknja), če pa se peljemo brez nje, moramo plačati globo (multa).
Za konec še nekaj izrazov: kurjač (foguista), strojevodja (maquinista), zasilna zavora (freno de emergencia), odbijač (paragolpe).
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Vestnik, glasilo slov. protikomunističnih borcev. Letnik X. štev. 1. Vsebina: Ob novem letu (Fr. Grum); 1949-1959 Junaki (F.D.); Krinka (X.Y); Po našem svetu: Poročilo iz Toronta-Argentina: Cveto Zupančič (Ing. A. M.). Ovitek narisal Jože Žirovnik, ureja uredniški odbor.
PO ŠPORTNEM SVETU
Za dokončno razvrstitev v prvenstvu Arg. nog. zveze se bosta morala pomeriti za drugo in tretje mesto San Loren-zo in Boca Juniors. Ker pa sta oba kluba morala prepustiti nekaj svojih igralcev državnemu trenerju zaradi bližnjega južnoameriškega prvenstva, je San Lorenzo predlagal, naj bi odigrali obe tekmi brez teh igralcev. Toda Boca Juniors ni pristal na to. Zato bo treba počakati na konec Južnoameriškega prvenstva, ki bo pričelo 7. marca, da bo znan podprvak argentinske prve nog. lige.
V Santiagu v Čilu je te dni svetovno prvenstvo v košarki. Argentina ni imela sreče pri kvalifikacijskih tekmah in bo zasedla 10 ali 11 mesto. Za prvih sedem mest pa se bore Brazil, Chile, ZDA ZSSR, Bolgarija, Nac. Kitajska in Puer-to Rico. Tudi pri tem tekmovanju je pri-
NAROČAJTEIN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Želim vložiti do 125.000 pesov v zanesljivo podjetje.
Pogoj: Osebno sodelovanje. Pismene ponudbe na upravo Svobodne Slovenije pod značko 125.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Uruguay 387
T. E. 40 -1605	Buenos Aires
NAŠ DOM IZ SAN JUSTA
vabi na
PUSTNO ZABAVO
v nedeljo H. februarja 1959 ob 69. mri
Na razpolago domači krofi, jedila in mrzla pijača.
Nove plošče, harmonika.
Prireditev ob vsakem vremenu.
HIPOLITO IRIGOYEN 2576	SAN JUSTO
Velika predpustna prireditev
Slovenske Besede
bo v soboto 31. januarja
v običajnih prostorih Kluba Excelsior, ulica Patricios 457 v Santos Lugares. ★
Bogat srečolov z umetniškimi dobitki. Igra. orkester MOULIN ROUGE Prireditev bo ob vsakem vremenu. ★
Dohod z železnicama FCGUrquiza in FCGSMartin, z omnibusi štev. 123 in 169 in s kolektivi štev. 19 in 143.
Tradicionalna družabna prireditev
revije 'DUHOVNO ŽIVLJENJE”
je bila zaradi znanih dogodkov zadnjega tedna preložena
na prihodnjo nedeljo 1 februarja 1959
Pričetek ob 15. uri.
Trdno smo prepričani, da preložitev prireditve ne bo nikogar odvrnila, da ne bi prihitel to nedeljo na slovensko pristavo v Moronu, ul. Monte 1850 in s svojo navzočnostjo podprl našega verskega tiska.
JOŽA VOMBERGAR
Zakleta
“Naš rajni gospod, ki so bili za kanonika v Ljubljani, so tudi šli — pa Česnikov gospod Blaž. Če so res gospod škof vodili romanje, pa ne vem — že mogoče”, je pripomnila Pogačarica.
“Najbrže je zato danes dlje ko po navadi molila v cerkvi,” je pripovedovala dalje Grošeljka. “Saj je bila res skoraj svetnica — tako pobožna in dobra je bila! Bog ji daj večno plačilo!” je vzdihnila in se spoštljivo ozrla v bledi Alenkin obraz.
“Ko je bil voz že polno naložen, je Felce vrgel žrd nanj,” je z otožnim glasom spet začela pripovedovati Karunka. “Alenka jo je dvignila pa naravnala po sredi voza, potem pa jo je spet toliko dvignila, da jo je mogel Felce na sprednjem koncu z vrvjo omotati, potlej pa jo potisnila na mrvo pa pokleknila nanjo, da bi mogel hlapec še na zadnji konec vreči vrv. Ne vem, zakaj — kar nekaj mi je reklo, ko sem jo gledala na vozu, da bi ji rekla, naj se u-makne ob stran pa naj ne kleči na žrdi. A ji nisem rekla — Bog mi odpusti! — sama ne vem, zakaj... Sicer pa vsak žokovec tako ravna z žrdjo. Mogoče, da je Alenka res kaj slutila, ker... videla sem jo, kako se je na pol dvignila pa se zagledala nekam proti cerkvi in se pokrižala... Tisti hip pa je Felce, ki je vrv že omotal okrog žrdinega kon-
vermea
ca vrv močno pritegnil — in žrd je počila kakor bi kdo ustrelil... pa Alenko z vso silo od zadaj udarila po glavi. Brez glasu je ubožica omahnila na mrvo... Felce je tudi padel na tla in toliko, da ni še njega ubila zlomljena žrd, ki je zletela z voza!... Lahko si mislite, kako smfl se ustrašile! Meni je kar dih zastal in vsa trda sem bila od strahu... Moj Bog!” je znova zaihtela.
“Jaz pa nič manj! Sem že mislil, da me je zlomek prijel za pete in me bo pocitral!” se je pošalil hlapec in se zasmejal.
“Za božjo voljo, ne govori tako!” ga je nejevoljno pokarala Grošeljka. “Vpričo mrtve Alenke se ne spodobi! Boga zahvali, da se ti res ni kaj hujšega zgodilo!”
“Uboga Alenka! Da se ji je moralo to zgoditi!” je vzdihnila Robaska.
“Ona je zdaj srečna!” je pobožno pristavila Pogačarica. “Gotovo že uživa večno srečo pri Bogu... pa pri Materi božji, ki jo je tako častila! Saj je šla brez greha na drugi svet!”
“Alenka — pa greh — to sta dve reči, kakor noč pa dan!” je vzkliknila šmon-ka.
“Vsi smo grešniki!” je resno pripomnil šmon in zamišljeno prikimal svojim mislim.
“Vesel bodi, Felce, da ni še tebe ubi-
lo! Z Alenko bi sicer skupaj odromala, tam na drugem svetu pa bi se hitro ločila. S tisto vrvjo, s katero si voz povezaval, bi te rogati omotal za pete, da bi te noben angel ne mogel več dvigniti!” se je ponorčeval s Felčejem Andrej. “Če bi bila Belaharjeva Tona na vozu, bi najbrž ne pritegnil s tako silo!”
Nekateri so se zasmejali in se radovedno ozrli na do ušes zardelo Tono.
“Nič kolikrat sem že povezoval mrvo z isto žrdjo!” je nejevoljno vzkliknil Felce in zardel, ker je začutil v pikrih Andrejevih besedah nelep očitek v dvojno smer. Najprej zavoljo močne pritegnitve z vrvjo, potem pa še zaradi Andrejeve zavisti za njegovo tiho nagnjenje do Tone. “Tudi ti si že povezoval z njo, in si močnejši od mene, pa se ti ni zlomila! Nikar mi ne podtikaj!”
“Žrd je bila najmočnejša, kar jih imam; brez vsake grče,” je pojasnjeval Pogačar, bolj zato, da bi prekinil neprimerni razgovor med hlapcema. “V Kam-njeku sem posekal mlado smreko zanjo, najlepšo in najbolj vitko, kar jih je bilo tam, pa jo v senci posušil in še večkrat z lojem namazal. Nobene noči ni imela — zato je res čudno, d,a se je zlomila!...”
“Kaj bo čudno! Počila je, ker sem nalašč z vso silo vrv pritegnil!” ni odnehal pičeni' Felce in z očitajočim pogledom ošinil Andreja. “Mi je bilo res dosti na tem, ubiti ubogo, staro ženico! čudno, da me niso žandarji uklenjenega odpe-
šlo do nevšečnosti, ker sta ZSSR in Bolgarija izjavili, da ne bosta nastopili proti Nac. Kitajski. Problem še ni rešen. Mednarodna košarkarska zveza pa je izjavila, da šport ni politika in da more zaradi tega kaznovati ZSSR in Bolgarijo. ZSSR predvsem s tem, da prepove Izvedbo evropskega tekmovanja, ki bi moralo biti v Moskvi.
Svetovni boksarski prvak v mušji teži Argentinec P. Perez bo 14. marca branil naslov v Manili proti Filipincu Leu Espinozi.
Kazensko sodišče It. nog. zveze je zaradi neredov na tekmi Roma: Alessandria razveljavila tekmo, ki se je končala 1:1. Proglasila je za zmagovalca Ales-sandrio z 2:0. Zaradi tega je Roma padla na šesto mesto.
DRUŠTVENA OBVESTILA
Slovenski šolski tečaji potrebujejo klopi, table, zemljevide in drugo. Vse to bo mogoče nabaviti samo, če bo vsak Slovenec v Argentini daroval v mladinski sklad Društvo Slovencev po dva pesa na mesec.
6.	redni občni zbor Društva Slovenska vas v Lanusu bo v nedeljo dne 8. marca 1959 ob 15.30 uri v društvenih prostorih. Dnevni red: 1) Odboritev zapisnikov 5. rednega in izrednega občnega zbrora. 2) Poročila odbornikov, 3) Poročilo nadzornega odbora in sklepanje o razrešnici. 4) Volitve odbora, nadzornega odbora in razsodišča. 5) Sklepanje o pravilih društva kot pravne o-sebe 6) Samostojni predlogi. 7) Slučajnosti. Ako občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, bo pol ure kasneje občni zbor v drugem sklicu, ki bo sklepal ob vsaki udeležbi članov (čl. 10, točka b) pravil društva), člani, ki bi se občnega zbora ne mogli udeležiti, se morejo dati zastopati po drugih članih po dosedanji praksi. Dosedan a praksa velja tudi glede vlaganja samostojnih predlogov in kandidatnih list. — Odbor.
OBVESTILA
Izlet Slovenske kulturne akcije, ki bi naj bil v nedeljo dne 1. februarja v La-nus, je odložen na poznejši čas.
Izlet Družabne pravde bo v nedeljo
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 571282	
februarja v Tigre-Hiawatha. Podrobnosti bomo objavili.
Pouk v slovenskih šolskih tečajih se bo pričel v Ramos Mejia 16. februarja, v Moronu 17. februarja, v San Justo 16 februarja in v Villa Tesey 21. februarja. V San Martinu, Floridi, Berazategui in v Capitalu se začne pouk z mesecem marcem. Točen datum bo pravočasno objavljen.
Pustna prireditev. Na pustno nedeljo ob 18. uri se bomo Lanuščani spet zbrali v našem DOMU na prijetno družabno prireditev. Vljudno vabimo tudi prijatelje in znance od drugod. Na sporedu je domača zabava, krofi, izvrstna pijača in jedila ter petje. Vsi vljudno vabljeni.
Vse, ki želijo po pošti naročiti dr. Ah-činovo Socialno ekonomijo, lepo prosimo, da to store pred 1. februarjem, ker se bodo s tem dnem znatno povišale poštne pristojbine.
IDr. AHČINOVA	*
SOCIALNA EKONOMIJA*
je po mnenju vseh slovenskih znan-5 stvenikov največje slovensko delo, ki* je bilo natiskano v zamejstvu. Če biS bilo natiskano v angleščini, bi bilo* po vseh kontinentih sveta. — PravS danes razširjeno v sto tisoč izvodih* vsak Slovenec bi moral imeti to knji-S go v svoji knjižnici. Dobi se v Dušno-* pastirski pisarni v Buenos Airesu.S
Vsemogočni je 17. januarja 1959. poklical k sebi našega dragega očeta, tasta, deda
Jožeta L, e g i š a
Pokopali so ga 18. januarja 1959 v Devinu.
Vsem prijateljem in znancem ga priporočamo v molitev.
Žalujoča licerka Pinica z možem Ivanom Brecljem in otroki Alešem, Martinom in Marijo Dorotejo v imenu vsega sorodstva.
Buenos Aires, Devin.
PUSTNA NEDELJA dne S. II. t. 1. na
PRISTAVI V MORONU
Zadnje sporočilo
Ladja z vinom in drugim blagom je vsak dan bliže. Vsi sodi so celi — nepokvarjeni. Nekaj klobas so podgane na ladji naglodale, a ni posebne škode.
Priprave za ples, maškarado in Pusta se v redu razvijajo.
Veliko je zanimanje rojakov za naša vina in spored sam. Za povštertanc
se vnema staro in mlado. Godci se prav pridno pripravljajo. V splošnem je vse v redu. Zanesite se!
Če bosta vreme in sreča mila, bo to dan neprisiljenega veselja in spodobne zabave.
Pozdrav in nasvidenje!
Vdana
Milica Predpustnik, roj. Kurent
ljali, ko so si do palca natanko vso žrd ogledali pa vso reč še V protokol zapisali!”
“Kaj se bosta prepirala tukaj! žandarji so sami dejali, da je to nenavaden primer in da ne morejo nikomur pripisovati krivde. Ni res, France?” se je obrnila Pogačarica na moža.
“Seveda!” je resno pritrdil gospodar. “Čemu se zdaj zbadata? Nesreča je bila... božja volja je tako usodila — kaj hočemo! Zato pa mir s tem in konec besedi!”
“Usojeno ji je bilo tako!” je otožno vzdihnila Grošeljka. “Nihče ne ve, kje in kdaj ga čaka smrt. Zato pa mora biti človek vedno pripravljen tako — kakor je bila Alenka, Bog ji daj večni mir in pokoj!...”
“škoda jo je!” je dejal Šmon. “Marsikateremu bolniku je olajšala trpljenje!... Pa tudi ene dninarice je manj!”
“Za težja dela res ni bila”, je menil Robas,” pa je tudi 'lažja dela pridno opravljala. Repo, peso in korenje mi je zmeraj obrezala pa zelje otrebila. Res, da je zjutraj bolj pozno prihajala, ker maše nikoli ni hotela opustiti... je pa potlej več naredila in —”
“Poseben blagoslov je bil z njo; kar priznaj, Robas, da si jo tudi ti zato rad najemal!” je kar naravnost pomerila Grošeljka. “Pa si ji plačal zato vso dnino kot drugim?”
“Saj ni hotela vzeti! Sama si je ti-
ste ure odračunala,” se je v zadregi opravičeval Robas.
“Vseeno bi ji lahko plačal vso dnino! Če je tiste ure premolila v cerkvi, je gotovo tudi za te pa za tvojo hišo kaj pristavila, o tem sem prepričana. In to je še več vredno Voranc. Naš ji je pa zmiraj za ves1 dan plačal!”
“Pa bi se drugi dninarji pritoževali!” je ugovarjal Robas.
“Oh, nikoli se ni kdo pritoževal zavoljo tega!” je udarila vmes Karunka. “Kolikrat sva pri Grošeljnu ali pri Pogačarju skupaj delali in na večer enako dobili — pa ni nihče tega Alenki zavidal.”
“Jaz sem ji prav tako plačeval kot drugim — tistih jutranjih ur ji nisem nikoli pritrgal; a mi ni žal za to, “ji je priskočil v pomoč malo zgovorni Ferjan. Zato pa je njegova beseda toliko več veljala, kadar je kaj rekel.
“Kar lepo za maše daj za Alenko, Voranc — vse tisto, kar si ji pritrgal zavoljo njenih maš!” je zdaj s še večjim pogumom velela Grošeljka. “Čeprav sama najbrže ne potrebuje — kdo ve — bo pa za druge potrebne duše obrnila, pa tudi za blagoslov pri tvoji hiši!”
“No ja... saj no rečem, da ne bom...”, se je nemirno presedal Reba». “Itak se spodobi, da damo za maše zanjo — vsak po svojih močrh. . Krivice ii ivsem delal!”
(Nadaljevanje v prihodnji številki)