Mko. XUU. leto. .Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na tlom dostavljen v upravništvu prejeman: :eIo leto......K 24- . celo leto......K 22~ pol leta........12*— j pol leta........ 11*—- četrt leta........ 550 na mesec......., 1-90 Iznaja mk in zvečer U četrt leta.......• o*— na mesec . ......2"— Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crednhitvo: Erallova ulica št. 5, (v pritličju levo), telefon st. 34. I nedelje in praznike. lnserati veljajo: peterostopna pttit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po j za Avstro-Ogrsko: 12 \in., za trikra; ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. ' leto.......K 25 — Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. ' pol leta.......■ 13* - to je administrativne stvari. . Četrt leta.......• 6'50 --— rtganMBi številka velja 10 vinarjev.------ J na mesec........ 2'30 tia pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine sc ne ozira. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica a!i znamka .Slovenski Narod- velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.......K^'-- za Ameriko in vse dru^e dežele'-celo leto.......K 30— Narodna tiskarna telefon št. 85. Ipiavmštvo: BneJlova ulica st. 5, (spodaj, dvorišče levo), telesu št. S 5 Klerikolci in delavstvo. Klerikalci so veliki v frazah in obljubah, zelo majhni pa v dejanjih. Ko se je pričela v javnem življenju borba ga volilno reformo, so bili slovenski ki eri kale i najglasnejši. Postavljali BO se na najbolj demokratično stališče ter zahtevali r* vso vnemo uvedbo splošne in tajne volilne pravice v vse zakonodajalne z:.sto-pe kot temelj splošnega napredka in razvoja ne samo v državi, marveč tudi v posamnih deželah. Dasi so klerikalci neprestano poudarjali svoj demokratizem kot vodilno načelo vse svoje politiko, vendar pa je vse njihovo delovanje od vsega početka kaza les da je njihov navidezni demokratizem samo dobro došlo sredstvo, ki jim naj pomaga do politične moči, lestva, po kater: so upali na Slovenskem splezati na površje. Razmere so naneslo, da je krona kar preko noči spremenila Svoje, uvedbi splošne in enake volilne pravice za državni zbor sovražno stališče. Posledica tega je bila državno-zborska volilna reforma, sloneča na splošni volilni pravici. Ta državnozborski volilna n ''orma je donesla slovenskim klerikalcem pričakovane koristi. Dosegli so to. kar so si Želeli, za te -o takoj vrgli krinko demokratiz-ma z obraza ter se zopet prikazali v svoji stari podobi zakrknjenih reakei-jonarcev in konservativcev. Treba je bilo izvesti tudi deželno-zborsko volilno reformo. Klerikalci so preje m d i za volitve v deželni zbor zahtevali uveljavi jenje splošne in enake volilne pravice, češ da je v omineutnem državnem interesu, da se tudi deželno zastopstvo demokratizira in da se da volilna pravica tudi d*^]rj brezpravnim slojem, to je delavstvu. Toda ko je stvar postala resna, so izračunali, da bi taka, na splošni volilni pravici temelječa de-selnozborska volilna reforma lahko škodovala njihovi stranki. Zato so takoj sneli svojo rdečo jakobinsko kapico ter pod pretvezo, da višji faktorji za nobeno ceno ne pripuste, izdatne demokratizacije deželnega zakonodaja lnega zastopstva, uvedli za deželnozborske volitve če- trto takozvano splošno volilno skupino. Ta volilna skupina *'i vsaj v enem oziru značila korak naprej, ako bi ne bili klerikalci v Istem mahu uveljavili za to kurijo pluralni volilni sistem, to je, dali volilno pravico ne samo brezpravnim slojem, marveč vsem tistim, ki so že itak voliici v prvih treh kurijah. S tem so napravili volilno pra-\ ico brezpravnih sloje\ za iluzorno, ker so s tem preprečili, da bi kdaj mogli priti do veljave tisti, ki se jim je na novo pri p ozn al a volilna pravica. Dežolnuzborska volilna reforma se torej absolutno ne more. smatrati kot koral: naprej k demokratizaciji deželnega parlamenta, marveč zgolj kot sredstvo, ki naj pomaga ohraniti klerikalno prevlado v deželi. V zadnjem desetletju se je pojavilo tudi gibanje, da se modernim razmeram primerno reformuje tudi občinski volilni red ljubljanski in da se dovoli vstop v mestno zbornico tudi zastopnikom doslej brezpravnih slojev. Napredni občinski svet je upošteval to stremljenje ter izdelal volilno reformo, po kateri bi se naj osnoval IV. volilni razred, v katerem bi naj imeli volilno pravico izključno in edino tisti, ki so bili doklej docela brezpravni. Ta volilna reforma gotovo ni bila iclejalnn, vendar pa je imela to prednost, da je hotela dati brezpravnim slojem ne samo volilno pravico, marveč tudi možnost, da sami zastopajo svoje interese v mestnem občinskem zastopa. Klerikalci so takrat zagnali velik krik in vik, češ. da je to potvora volilne reforme in da zahteva moderni duh časa, da se vrata občinske /broni..' otvorijo na stešaj vsem slojem to je. da se tudi za volitve v občinski zastop ljubljanski uveljavi splošna in enaka volilna pravica. To načelo so klerikalci zastopali samo dotlej, dokler niso na vsi črti zavladali v deželnem zboru. Cim pa so prišli v deželnem zboru na krmilo in dobili s tem roke moč, da oktroira jo ljubljanskemu mestu poljubno obč. volilno i »formo. > takoj vrgli vse svoji prej ij«^ demokratične principe preko krova ter [zvarili taksen občinski, voli1 ni red. ki je naravnost ironija vsake moderne volilne reforme. Da niso uvedli splošne in enake volilne pravice, ge ob sebi razume, saj na t«> nikdar niti resno niso mislili. Človek bi torej pričakoval, da bdd » vsaj en razred zagotovili tistim i.i doslej niso Imeli besede pri občin-l kem gospodar-1 vu. Toda kaj je storila klerikalna got poda! Dala j«- pač v HI. razredu Že varno na sebi dokaj uto-meno volilnj pravico brezpravnihi slojem, a jim je kot protiutež postavila v istem m/redu nasproti vse voHlce I. in II. razreda. Kar je toiv.i dala z desnico takozvanim brezpravn&om, to jim je vzela z levici>. Med te brezpravnike spadajo v prvi vrsti delavci. Klerikalci so torej delavce nbr-oažili na bifernalno lopov-ki način volilne pravice ne same pri volitvah v deželni zbor, marveč tudi pri volitvah v občinski svet ljubljanski. Res je sicer, de se **že nove ljubljanske občinske volitve po nek, vrste po proporcionalnem sisiemu, toda to ni maio ne. odtehta krivice, ki so jo klerikalci zadali delavstvu z novim občinskim votilnim redom, zakaj čisto gotovo je. da .-.i delavstvo valeči zlobno pretkane klerikalne volilne geometrije v najboljšem slučaju ne bo menrlo pridobiti vee nego dva do tri mandate. Tako postopajo klerikalci v dejanju z delavstvom in 3 drugimi brezpravnimi Sloji. Sedaj pa poglejte Slovenca«, ra je sedaj tik pred občinskimi volitvami demokrat najčistejšega kova in kar plamti same najpristnejše ljubezni do ubogih in brezpravnih delavskih slojev. Hinavec! Računa pač s tem. da se mu bodo razni kalini zopet \ sedli na limanice. Toda prenričani smo, da delajo to pol klerikalci račun brez krčmar ja, zakaj slepec bi moral hiti ta, ki bi ne uvidel, kako brezvestno igro igra klerikalna stranka z naši-mi javnimi interesi! Državni zbor. D u u a j, 20. jau. Zbornica je danes slišala deviški govor novega finančnega ministra dr. Meverja. Dr. Mever slovi kot resen DČenjak, tem bolj so razočarale njegove dolge fraze in Urade, s katerimi je primerjal lastno ponižnost in skromnost z veleumom svojega prednika Hiiinskega. Dr. Mever slovanskim strankam ni simpatičen, kot predsednik centralne statistične komisij«- je vedel vlado prepričati, da ne gre odpraviti pri ljudskem štetju rubrike o »občevalnem jeziku«, oziroma je nadomestiti z rubriko »narodnost«. Njegov veto je v glavnem kriv, da vlada ni hotela upoštevati lani tozadevno sprejete resolucije poslanske zbornice. — Stvarnega novi finančni minister ni povedal mnogo — izgovarjal se je, da je v svojem resortn novinec* in da potrebuje nekaj časa, da se, v svoje agende uživi. Pozornost pa je vseeno zbudil oni pasu* njegovega govora, v katerem se je pečal s finančno reformo. Previdno sicer, pa vendar dovolj jasno je povedal, da smatra Bilinskega reformne načrte za pokopane in obljubil, da po informativnem posvetovanju z vsemi strankami državnega zbora predloži v poznejši dobi nove davčne načrte, s katerimi bi bilo mogoče uv'-sti ne le sanacijo državnih, temveč tudi deželnih blagajn. O dr*. Me ver j u se pripoveduje, da je nasprotnik prevelikih in preobsežnih indirektnih davkov, s tem večjim zanimanjem je torej pričakovati nje-| govih predlogov. Zbornica je danes skoraj prazna. Včeraj nt bilo seje in jutri je zopet ne bo; poslanci, zlasti oddaljenejši, so torej ostaii kar doma. Izgubili niso ničesar, kajti cel popoldan je kraljeval v zbornici znani HpniŠki poslanec M a lik ter svojim maloštevilnim poslušalcem razkladal vse-nemške modrosti. Za nas je njegov govor le v toliko interesauten, ker je Malik poskusa i zopet denuncirati razne slovenske uradnike. Bavi] se je zlasti s postnimi razmerami na Štajerskem, trdeč, da poštna uprava, zlasti v Mariboru protežira na nepošten in Nemcem sovražen način slovenske uradnike, ki da imajo v poslancu senatnem predsedniku dr. Ploju, svojega patrona. Naštel je celo vrsto takih »favoriziranih panslavistov« ter označil kot najboljše sredstvo za njih »ukro-tenje«, da se jih posamezno premesti v popolnoma nemške kraje, kjer da jim znajo Nemci že streti grebene. Tudi v, razmerami na južni železnici Malik ni zadovoljen — ostro je kriti- ziral nesramne zahteve Slovencev, ki hočejo celo izven kranjske dežele slovenske uradnike, ne le na progi, temveč tudi v centralnih železniških uradih. Mah Malik je jako nervozen gospod, na vsako opazko reagira S kričečim glasom. Y njegovih odgovorih je pa časih toliko neprostovoljnega humorja, da se poslušalci ime ni t no zabavajo ter ga nalašč draži j o ter izzivajo k vedno novim izbruhom. Tudi danas je trajala zabava več kot 4 ure. Malik je prišel parkrat zlasti s krščanskimi soeijalci v konflikt ter je med drugim podal tudi sledečo kulturno sličico iz nemškega Stajerja, ki je vredna, da se jo reši pozabi jenja. Vzhodnoštajorski sodniki morajo, kakor je pripovedoval Malik, pri prisegah strogo paziti no prisegajoče stranke, ker je med štajerskimi Nemci jako razširjena vera, da sme človek krivo priseči, ako vzdigne sicer tri prste, korespondu-joče tri prste leve roke pa skrči. Sodniki si ne vedo drugače pomagrati, kakor da zapovejo prisegajoči stranki, položiti prosto roko na mizo . . . Razen Malika sta danes govorila še krščanska socijalca Miklas in \Vagner, nakar je bila debata preru-sena, ter po kratki obravnavi Freslo-vega nujnega predloga seja zaključena . Prihodnje seje. Prihodnja seja poslanske zbor niče se vrši v torek, v sredo pa zboruje celi dan bančni odsek. V četrtek in petek bodo zopet plenarne sejr. Važne klubove seje. »Zveza južnih Slovanov« je skh-caua za torek 24. t. m. ob 10. dopoldne k važni seji, na kateri se naj odloči stališče Jugoslovanov napram vladi in nadaljno taktično postopanje. Iz čeških krogov sem danes "zve-! del, da se namerava za prihodnji petek sklicati formelno sejo komisije, ki naj definitivno odloči o reorganizaciji, oz. nadaljnem obstoju »Slovanske Enote«. Vabila na to sejo pa še niso razposlana. »Enotni češki klub« je sklican na petek, da sprejme revidiran klube vni statut, ki določa, da naj bo v bodoče v klubov em prezidi ju po k v predsednika za vsak posamezen klub tudi en podpredsednik. Na ta način hočejo Mladcčehi spraviti tudi LISTEK. „Mala damo." Švedska je tista dežela, kjer se ne je pred nekaj due-vi vrsi] v Stokholmu ženski shod. Udeležba je bila kolosalna. Menda, še ni bilo takega ženskega shoda, kar sve* stoji. Ker ima švedsko ženstvo m.d voditeljicami ženskega gibanja« iako inteligentne in spretne govorni-ee, ni čuda, da je imel shod popoln uspeh. Glavno besedo je imela Frhla St "■enliolT. ki je obširno pojasnila, kako se je razvilo imenovanje »gospa« in »gospodična« pri raznih narodih iz »žena« in >devica« in predlagala, naj se za vse ženstvo, za go-Spe in gospodične, uvede po francoskem izgledu «ma dame« enotno imenovanje »moja gospa«, po švedski -Min Trn«. Skoro VSC govornice so se. izrekle za ta nasvet, samo neka gospodična UJrich je bila za to, naj se tako samice kakor omožene imenujejo »Frokcn« to je gospodična. Shod ji' sprejel končno resolucijo, v kateri pravi, da zahteva dostojanstvo vsega žonstva. da pri tittila-turi izgine razloček med omožeilimi in med samicam] in da se uvede vj>o-raba t it u lat ure Moja gospa«. Ženstvo je silno navdušeno na ta predlog. V besedici >moja« pred ^go--oia vidi izraz spoštovanja, kakor pravijo tudi Prmieozi > nia dam*3«. Moški v principu nič ne ugovarjajo tej novotariji, ker uvidovajo, da sloni reeno, češ. da proti ralu te titulature (rovori stoletja stara tradicija. pO kateii gre to imenovanje le omoženim. Neki stokholm-ski list je razpisni ix>sebno nagrado tistemu, kdor najde pn-polnoma nevtralno, za gospe in gospodične vpo-rabno imenovanje in se nadeja, da se morda vendar najde še prikladnejša titulatura, kakor je onoja gospa«. Ženstvo se po za te moške ugovore nič ne menijo ter dtdajo z vso silo na to, da še uveljavi imenovanje »moja gospa«. Zlasti so za to vnete vse samice, ki že proglašajo, da pomeni izraz »gospodična« žaljenje ali vsaj zasmehovanje. Ce bo slovensko ženstvo kdaj zahtevalo enako imenovanje za omože-ne in samice, si bo lahko pomagalo z nevtralnim imenovanjem »moja dama«, saj je izraz »dama« pri nas že popolnoma udomačen. Zora. Uberu nos a malo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir V e s e 1. (Dalje.) Težko je to in menda se tudi ne da nič prav napisati, nisem še poskusil, in kolikor vem. tudi drugi Še niso pisali razen nekaj cerkvenih stvari.« »Čudno je to, res zelo čudno; pa veš, latinsko bi se še hotela naučiti, tako veličastno se glasi, če slišim kako molite v cerkvi, zdi 8 e mi. da ni težko. Ono pa, kar govorce doli na gradu se mi zdi tako trdo, kakor bi mlatil. Glava bi me menda začela boleti, ko bi morala dolgo .govoriti nemško.« Dolgo sta se še pogovarjala Ivan in Kezika in čas jima je tekel tako hitro, tla sta se ozrla začudena drug na drugega, ko se je sopet t glasil zvon pri Skoejanu iu je zabrenjalo po v\sej cerkniški kotlini poldan ter naznanjal obenem ribičem na jezeru, da se menjajo opravičenci do lova. »Lepa gospodinja sem,« se je nasmehnila Rezika^ »pozabila sem popolnoma na sestrico, ki se igra za hišo in tudi nič južine nisem pripravila. Zadovoljiti se bova morale s kruhom in mlekom!« »in tega vsega sem kriv jaz« jo povzel Ivan, »tvoja sestrica bo huda na mene!« Z dolgim, vročini poljubom sta se poslovila. Rezika je spremila Ivana pred hišo, še enkrat sta se ozrla drug drugemu v oči, se enkrat je stisnil Ivan deklici roko in stopil potem na ozko stezo, ki jo . odila izpred Ribičevega doma v dolino. Zakrilo ga je robidovje in mlado zelenje bukovja. Počasi in oprezno stopajoč čez skale v poti se je bližal Šteberku. Rezika pa je zrla za njim, dokler ga je mogla še videti in iežko ji je bilo pri srcu, da bi se biki najraje zjokala. Spomnila se je tudi v onem tn notku, ko je zakrilo Ivani' temno ro-bidovje in ko ji je zamahnil z roko zadnji pozdrav, kako malo in slabije bila oblečena. Zardela je po vsem obrazu in pohitela v hišo kakor bi se hotela skriti pred njegovimi pogledi. »Vse v grad!« je zapovedal raz-ljučeno Elah in se obrnil v stran od kmetov ki so stali vsi stisneni v eno gručo krog starega Ribiča pri vrečah in koših, polnih rib iz jezera. »Niti ene plavate!« je jezno za-rohnel stari Ribič in zagrabil težk< vrečo, ki je ležala pred njegovimi nogami. Z nuporom jo je vzdignil visoko nad glavo in v velikem loku jo fe zagnal v jezero. »To je moj delež,« }e siknil skozi zobe, »vi drng: storite kakor jaz, če nočete imeti polt g škode še sramoto. Sklonila sta se še oba Ribičeva sinova, in vsak je zajrrabil en koš in stresel vse ribe v vodo. Koše pa sta vrgla z vso močjo za odhajajočim gospodarjem, da so odskakovali od tal in se preobračali po zraku. »Orodja sem in sekire!« je zar*>-vedal Ribič v tem hipu in se obrnil proti kmetom; mislil je, ker je bil ... svojo najboljšo silo posl. dr. Kramara v prezidij »Enotnega češkega kluba« in sicer kot podpredsednika. »Slovanska Enota«. Optimistično naziranje, da se posreči oživeti »Slov. Enoto« se ne kaže preveč utemeljeno. Glavno krivdo je pripisovati slovenskim klerikalcem, ki vedno oči vidnejše silijo na pot nekontrolirane, vse narodni koristi v lastni prospeh zapostavljaj "če taktike, kateri je vsaka prilika dobra, ako nudi možnost izsiliti lastni stranki koncesije. Klerikalne metode. Xe le »Slovanska Enota«, temveč tudi skupni visokošolski klub je klerikalcem sedaj jako neprijeten; pričakovati je, da ga razbijejo ter na ta način odstranijo zadnjo formelno oviro popolnoma samolastnega postopanja. Dejansko se itak več ne čutijo vezane in za gotovo vem, da sta dr. Šusteršie in dr. Korošec, akoravno po statutu visokošolskega kluba v jo nikakor ue upravičena, snoČi konfe-rirala z min. predsednikam bar. Bio-nertbom v zadevi italijanske pravne fakultete. Baje sta grozil1 zopet t ob-strukcijo v namenu izsiliti zopWne koncesije, ki seveda nimajo z narodnostnimi interesi ničesar opra\ iti. To je ravno v tem vprašanju tako žalostno, da >e z barantanjem ne toliko Škodi italijanski kulturni zahtevi, tem več se diskreditira naše lastno VSO učiliško vprašanje ter se iz slovenske alma mater napravlja — kravo na sejmu . . . Slovenske interpelacije. Posl. K v bar je danes vložil * interpelaciji. Ena se tika neštetih ne-rednosti pri ljudskem štetju v Trstu, druga odkriva nezakonito postopanje prizadetih uradov pri sestavljanja porotniških seznamov za tržasl o dež. sodišče. Posl. Ulandić je v!cžil interpelacijo glede snrememb, ki se jih namerava v >kodo tržaških trgovskih in obrtniških krogov uvesti pri tržaških sodnijah. Ulaudičeva interpelacija je v čase. osi rib. strankarskih in narodnostnih bojev posebnost v tem oziru. da je podpisana od vseh jugoslovanskih in italijanskih naprednih ter klerikalnih poslane- v. iloiii žčleznišlii minister m Slovenci. Nečuvene so kivice, ki jih ravno mi Slovenci moramo vsak dan pretrpeti od železnične oprave. Vzemimo samo najprimitivnejše; napisi v vlakih. Na južni železnici so napisi v vozovih nemško - madžarsko - italijanski; to bije pravici pa tudi razumu v obraz. Naš človek, ki se vozi po južni železnici vidi na drugem mestu madžarščino, ki jo v naši polovici nihče ne razume. Vemo, da je vzrok temu dejstvo, da ima južna železnica tudi nekaj prog na Ogrskem v upravi. Vendar pa je zahteva pravičnosti, da se da jeziku, katerega govori sigurno polovica teh, ki se vozijo po tej železnici, primerno mesto. Tudi napisi na naših postajah se izvzemši Kranjske in nekaterih izjemna Primorskem samo nemški ali pa nemško italijanski. V Lom pogledu so dosti krive naše slovenske občine, ki se svojih dolžnosti žalibože ne zavedajo. Kaj lahk seže občina v jezikovnem oziru, nam kaže NabreŽina; tam je občina vkljub vsem mahinaei-jam železniške uprave dosegla, da se je dalo našemu jeziku primemo mesto. Koliko bi lahko v tem oziru dosegle občine na Štajerskem. Seveda bi se ne smela zopet oglasiti le ena občina, ampak vse slovenske obč'ne, ki leže ob progi, bi morale energično zahtevati s vb je pravice. Ce bi tudi naši poslanci na Dunaju storili svojo dolžnost, potem bi se južna železnica morala udati. Isto, kar velja za napise, velja za uradnike, kondukterje, izklice vanje postaj i. dr. Druga vrsta železnic, ki preprt-gajo naše ozemlje so državne železnice. German iza tor ičen sistem pri teh je še dosti hujši kot pri južni železnici. Dve ravnateljstvi pridete za nas Slovence v poštev beljasko in tržaško. O beljaškem ravnateljstvu govoriti je težko, ker so razmere pri njem naravnost grozne. Saj spada pod omenjeno ravnateljstvo postaja Celovec, kjer Slovence s surovo silo zapirajo, ker se upajo zahtevati vozne listke v slovenskem jeziku; ono mesto, kjer zelene in nezrele ženske zasmehujejo naš jezik in zlobno migajo z ramami kot odgovor na slovenska vprašanja. Pod to ravnateljstvo spadajo vse protre na Koroškem in Štajerskem. Na Koroškem slovenskih uradnikov,lahko rečemo, nilKar jih je bilo pri ravnateljstvu, ti so morali v pregnanstvo v Trst. Na nekaterih postajah so sicer dvojezični napisi, pa samo za parado. Kajti da «bi sprevodniki izklicevali postaje tudi slovensko, na to zastonj čakaš! Na Štajerskem spada pod belja-ško ravnateljstvo proga Celje - Spodnji Dravograd. Ta proga je krasen vzsrled naše skrbne državne uprave. Od Celja do Velenja so namreč samo nemški, od Velenja naprej pa dvojezični napisi izvzemat postaje mesto Slovenjgradec, ki v tem oziru uživa menda posebno protekcijo. Pa kar je tudi napisov slovenskih veljajo menda same* za zrak. kaiti sorevodniki se za nje ue zmenijo. Tuli napM v vozovih so izključno nemški. Res človek ne ve. komu so namenjeni taki napisi v vlakih. Ce so namenjeni nb-činstvu, bi morali biti slovu-ko-nemški, ker »e več kot Vi« potnikov na ti progi Sloveneev in ker ti pisn primorani vz°ti na snanje različne opomine v nemškem jeziku. Če pa niso namenjeni za potnike, potem je najbolje, da jih železniška uprava takoi odstrani. Glede napisov na progi Celie - Velenie na je ravnokar sedaj oriše! nerodni trenutek. Politično društvo »Naprej« v C» iiu ali pa si>odn testaje^ski »Narodni svet* bi nai vzel tn hvaležno na'oo'o na sme, da bi zdrnžii nrošHo oziroma protest vseh slovenskih občni, ki leže ob progi in ki so navezani in to progo, tla zahtevajo slov^n^ke napise. PosVjuei naši bi p*i nai intervenirali mi Dunaju in nsrrTi bi rnen^a ne izostal. S~daj na se nek a i besed o tržaškem ravnateljstvu. Tudi to je znano no svojem germa niz h t ori enem duhu. V ravnateljstvu samem, ki le nekak refuginrf! za n*nr*o#ne ljudi iz eele monarhije, naših ljudi skoraj nič ni. Tudi na proceh imamo marši kak škandalozen pojav. u. pr. Gorico, kjer je paše val znani \Vieser. ki je delavcem odtrgoval pri plači pod porotno za »Sehulverein«. Napisi na postajah BO še kolikor toliko pravični; izjemo delajo postaje v tržaškem ozemlju, kjer se uasa uprava dosledno brani, napraviti tudi slovenske napise. Ali ni v Tr^tu in predmestjih Slovencev, ki imajo tudi pravico zahtevati, ^a se upošteva njih narodnost? Še eo škandal naj pribij« to. Na kranjskih progah državnik železnic so napisi nemško-slovenskL V deželi. kj<-r pravih Nemcev skoraj ni, bi se moralo vzdigniti celo prebivalstvo proti takemu zapostavljanju lovcn-skeera jezika. Napisi v vozovih na gorenjskih progah so samo nenšk', kar se pa tiče nekaterih malih opomb so iste na Kranjcem (Linbljana-Trbiž) napisane nemško* italijansko, slovensko in hrvaško. Poglejmo kamor koli hočemo, povsod vidimo, da se nam Slovencem gode od železniške uprave dan na dan gorostasne krivice! In mi vse to mirno trpimo in gledamo. Ravno sedaj, ko je prišla železniška uprava v slovanske roke, bi bil ugodni pa tudi Že skrajni čas, da bi se oglasile naše občine, zastopi in druge korporacije pri dr. Glombin-skem na Ihinaju. Tam bi jih morali priporočati naši poslanci ter zahtevati, da se da slovenskemu jeziku povsod isto mesto, kot vsem drugim in da železnična uprava končno vendar enkrat jezikovno vprašanje za slovenske dežele pravično in enotno reši! _ SOtfmarta — za nemiH kmetu in obrtni narai(a) no Spodnjem Jtnierskem in Roroikcm. »Sudmarkmitteiluugen« priob-čujejo veži« da začne »Siidinarka« veliko akcijo za pomnožitev nemškega kmečkega in obrtnega naraščaja, ki ga primanjkuje na Sp. Štajerskem! Razumemo pobožno željo, a dvomimo nad uspehom. V resnici se pač ne da prikriti, da je kmetijstvo na Spod. Štajerskem slovensko in da je obrt slovenska dasi še tupatam nemškutarska, kjer še slovenska zavednost ni dovolj močna. Naravno je torej, da ni nemškega naraščaja in da razpadajo že zadnji ostanki kmečke nemškutarije, ki je bila še pred de setimi leti tako v cvetu. Tega naravnega razvoja, ki i>elje k očiščenju slovenske zemlje, ne ustavi po »Siid-marki« zamišljen import nemških mladoletnih sirot in najdcnčkov, ki jih hoče »Siidinarka« nastaniti na nemških (!) kmetijah po Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Tako bi se razbremenilo nemške občine, ki bi odslej postavnodolžne prispevke za sirote plačevale »Siidmarki«, ki prevzame zanje skrb in varstvo. Uspehi ,ki jih ima dosedaj »Siidmarka« z naseljevanjem nemških kmetov na slovenski zemlji, so kljub ogromnim žrtvam zelo malenkostni, in ta najnovejša akcija obeta še manj. Bolj nevarno za nas je pospeševanje nemške obrti in organizacija nemškega obrtnega naraščaja, ki se ga je lotila »SutSnarka«. Samostojnih, zavednih slovenskih obrtnikov nam na Štajerskem primanjkuje. Res je, da je 90r,c vseh obrtniških vajencev na Sp. Štajerskem slovenskih, a v nauk gredo v Celje. Maribor, Brežice, Ptuj, Gradec itd., k nernškutarskim mojstrom, kjer se v pretežni večini narodno izgubijo. Tako je bilo od nekdaj, dasi je že nekoliko boljše. To je tudi oni redni »procent« boljših slovenskih ljudi, ki jih oddajamo po mestih in trgih — svojemu nasprotniku — to je vir življenja spodnjestajerskega mestnega in trškega nemško tarstva, ki bi bilo sicer že moralo izginiti. Nad vse vezna je torej naloga, ta naravni »prehod« slovenskih obrtnih vajencev v Nemštvo kar največ mogoče ovirati in ustaviti. — Res je, da gre počasi na boljše, in da so naše izgube vsak dan manjše, a s pod rob no izvedeno organizacijo moremo razvoj v naš prid močno pospešiti. V tem poglerlu je pri nas še vse zanemarjeno. Kadar se išče narodnega obrtnika te ali druge stroke za kako mesto, kjer mu je dana eksistenčna možnost, se vidi vsa naša desorgan*- | zacija., vsa revščina in slabost. — Ni ljudi, in če so kje, ne vemo zanje — in tako pridemo pri najskrbnejšem zbiranju gradiva in zapisovanju želj in potreb samo do pol poti, kjer re-signirano obstojimo. Za enkrat bi že bilo veliko pomagano, če bi obstojal nekje na Slovenskem nekak informačni urad, ki bi vodil seznam slovenskih obrtnikov vseh strok, ki imajo usposobljenost, tla se samostojno naselijo. Ta centralni urad, ki bi bil v Ljubljani, bi imel po slovenskih pokrajinah svoje pokrajinske informativne urade, ki bi imeli v pregledu vse gospodarsko in obrtno gibanje svojega okoliša. Ako imamo enkrat v evidenci to, kar imamo, da lahko samostojno naseljevanje nekoliko reguliramo, bomo že zadostili marsikateri potrebi, obenem bomo pa tudi našli, da smo v gotovih strokah še silno zanemarjeni. Društvo, kateremu naravno pripada ta naloga, je naše gospodarsko obrambno društvo »Bra/nibor«, ki se je lani ustanovilo. Da&i je še-le v prvih počet ki h, se bo vendar lahko lotilo tega drobnega, a velikega soei-jaluega in narodnega dela, ki voči-gled važnosti zahteva le malo stroškov. Uvodoma smo že rekli, da slovenskih obrtnih vajencev ne primanjkuje, a kaj nam to hasni, ko se nam pa v dobi nauka pri nemških mojstrih narodno izgubijo — kaj pomaga, če preplavljajo naši vajenci v sa spodnještajerska mesta z Grad-sem vred, in tožijo »SiidmarkmitU i-lungen« »iiber eine ge\verbsmassig betriebene Lebrlingseinfuhr in deu-tscbes Gebiet«, ko se nam pa vse to izgubi in služi le v povzdigo nemške moči Le poglejmo v Celje, Maribor, Ptuj, Gradec in v razne industrijske kraje Gornje in Srednje Štajerske, pa najdemo dokaza dovolj, da smo tekom zadnjih 50 let s slovenskimi ljudmi znova kolonizirali nekdaj slovenske kraje, a ostala so slovenska samo le njihova imena, popačena na napisnih tablah. S to svojo močjo, da bi si jo znali ohraniti, bi mi že danes delali Nemcem v njihovih domenah na Štajerskem večje težave, ko nam jih prizadeva vse trhlo spodnještajersko renegatstvo pri nas de>ma! Tu treba poseči energično in spretno na delo. Organizacija sloveti: skega obrtnegra naraščaja je življenjskega pomena za našo narodno okrepitev. Srbi na Hrvaškem nam morejo služiti za vzgled, pri njih se lahko, mnogo naučimo. Ge Se najde denarja in sredstev za društvene zastave in razne »domove«, ki stoje mrzli tn prazni po Slovenskem, se bo dobilo, tudi sredstev za organizacijo slovenskega obrtnega naraščaja in za izpopolnitev njegove strokovne izobrazbe. Društvu »Braniboru« pripada velika naloga, da se loti tega dela, Ivan Prekoršek. Politično KroniKa. O delovnem programu državne zborniee poročajo sledeče: Prvo branje proračuna bo najbrže v sredo ali v četrtek končano. V teku prihodnjega ledna naj zboruje tudi proračunski odsek, ki bi naj predvsem finali-ziral predlogo o laški pravni fakulteti. Vlada upa, da se bo o predlogi neposredno v proračunskem odseku glasovalo, ker dr. Šusteršičtv klub ne bo delal ovir. Vsled zasedanja delegacij bo potem teden dni ali še več državnozborsko delovanje prekinjeno. 7. februarja bo imela zbornica zopet sejo. Na dnevnem redu bo bančna predloga. Delovne stranke hočejo vajen, da so ga drugi vedno poslušali, da so pometali ves plen v jezero. Strašno se je motil. Plašno so se stiskali drug k drugemu, kakor čreda ovac, kadar se bliža požrešni volk in na obrazih jim je stala zapisana groza. Ko je zaslišal Elab lop rib na jezeru, se je ozrl na kmete in se je komaj ognil košem, ki so prileteli za njim. Ves zaripljn v obraz in peneč se jeze je zagrabil za bodalo, ki mu je viselo ob boku. Oči so mu izstopile iz jamic, da je bila groza pogledati mu na lice. Par korakov in bil je pri kmetih. »Puntate se?« je zarjovel nad njimi, oni pa so se strahopetno umaknili za par korakov nazaj. »Mi ne,« se je oglasil Cekon in pokazal s prstom proti Ribiču in njegovima sinovoma, ki so stali kraj jezera, odločeni od drugih, vsak s težkim kamnom v roki. »Ti tedaj!« Po njih!« je zapove-dal Elah. Čuvaj in dva težko obložena hlapca so se postavili proti Ribiču in mislili z vso silo vdreti na nje. »V jezero!« je za klical stari Ribič svojima sinovoma in vsi trije so stopili v vodo, najprej stari Ribič, za njim pa oba mlada. Počasi, vedno se ozirajoč, so vzeli smer proti Otoku. Neodločni so postali zasledovalci na bregu, nobeden se ni upal sto- piti v vodo, zavedajoč se, da je to njegova gotova poguba. Elaha pa je ujezilo čuvajevo obotavljanje tako, da je stopil ves se tresoč pred njega in zavTpil nad njim: »Zapovedal sem, za njimi, mrcina!« in mu pripeljal tako vročo, da se je čuvaju zmajala glava. Naprej!« je nialodušno zaječal čuvaj in sunil hlapca, ki je stal ob njegovi desni s tako močjo pod rebra, da je telebnil kakor je bil dolg in širok z glavo naprej v jezero, ki pa je bilo na tem koncu k sreči zelo plitvo. S težavo sicer, pa brez škode se je hlapec zopet izkobacal iz vode in vsi trije so stopili nato v rjavo brozgo za umikajočimi se Ribiči. De>čim pa so oni nagi in dobro poznavajoč vse nevarnosti jezerskih tal se mogli še dokaj hitro umikati, so Elahovi hlapci le s težavo prodirali. Izognili so se Ribiči žrelu Malega Oberha v velikem loku in onstran ponora nadaljevali svojo pot, Elahovi pa so zašli, ker so jo krenili prehitro zopet naravnost proti Otoku v vrtinec. Desni hlapec se je začel potapljati; zdrsnilo mu je in zagrabil ga je val. Strašno je zarjovel Elah na bregu, škodeželjno pa je poskakovalo kmetom srce. Nič ni pomagalo, da sta pomolila Čuvaj in drugi hlapec potapljajočemu se tovarišu svoji dolgi sulici. Dvakrat ga je obrnilo v vrtincu, še enkrat se je prikazala ro- ka nad rjavo brozgo in zagrabila v zrak, kakor bi se hotela oprijeti, potem se je vrtelo mirno naprej in enakomerno uad ponorom. »Nazaj!« je zapovedal Elah ostalima in se obrnil nato zopet proti kmetom ter jih meril roke v boku od glave do nog s tako sovražnim pogledom, da niti eden ni več dvomil, da se vi i je vsa njegova maščevalnost nad nje. Ko sta prisopihala čuvaj in ostali hlapec na breg, ni se zmenil gospod Elah več za utonelega, zapovedal je samo s pogledom, ki je obetal najhujše, da se postavijo kmetje, nagi, kako so stali pred njim, v vrsto, si nalože ostale vreče in koše in od-neso vse na grad. »Z onimi pa bom že še obraču-nil!« je zagrozil proti Otoku, kjer so si ubežni ravno odpočili. Sklenil je strašno maščevanje nad Ribičem in njegovo družino. Prispeli so kmetje iz Bočkovega pod Šteberkom, vklonjeni pod težkim bremenom, vsi potni in izmučeni ua dvorišče Šteberške graščine. Mnogim je krvavelo lice od udarcev, ki so jih prejeli od razljučenega čuvaja in neusmiljenega hlapca. Enega je bil hlapec usekal na poti s svojim mečem, ker je od utrujenosti zaostajal. Zavalili so ga za skalo kraj pota in ga prepustili njegovi usodi in na- ključju, da se ga morda usmili mimoidoči človek. Njegov tovor so pa porazdelili med najkrepkejše. Odložili so svoje breme pred vmti kleti, ki je služila za shrambo in so hoteli oditi vsi poparjeni in težko prikrivajoč ihtenje, ki jih je dušilo v grlu. ^Stojte!« je zapovedal Elah, »vso sodrgo v zapor! Naučil jih boml V najtemnejše ječe z njimi! Jutri gredo ženske lovit!« Brez odpora in s sklonjenimi glavami so poslušali kmetje gospodarjeve besede, a razumeli ga nieo, ker je govoril s svojim čuvajem nemško. Vedeli so sicer, da jih ne čaka nič dobrega, vendar pa ni pričakoval nobeden od gospodarja tolike krutosti in to že iz tega vzroka, ker so mislili, da jih potrebuje še za na-daljni lov. Poznali so njegovo nenasitno blagoblepnost, mislili so, da odloži svoje maščevanje vsaj do končanega lova ter upali, da se do tedaj njegova jeza že malo ohladi. Zarožljal je čuvaj s težkimi, ogromnimi ključi, dva hlapca sta pristopila k prvemu kmetu, eden ga je prijel Za desno, drugi za levo roko in suvala sta ga s težkimi niestva-mi. »Milost!« je zakričal kmet, »gospod, milost! Nisem storil ničesar!« Milost! in vrgel se je na tla pred gospodarja. pred verifco noejo predvsem aosojvi-rati proračun. To je pa šele odvisno od tega, kaj poreče k temu opozicija. Nemškega min istra-krajana hoče nemški narodni svet za Češko, tako poroča »Deutsch-bbhmische Cor-respondenz«. Sklenili so to v tej smeri, da bi nemški poslanci začeli akcijo, naj se takoj zasede nemško kra-jansko ministrstvo, in sicer vsled toga, ker sta dva najvažnejša resor ta v sedanjem kabinetu ]>overjemi Slovanom. O splošni tajni volilni pravici na Ogrskem je predvčerajšnjim govoril bivši min. predsednik baron Dezider Banffv in sicer v ogrskem trgovskem domu. Izvajal je, da interesi tr-govstva zahtevajo splošno volilno pravico. Trgovstvu pa ne zadošča samb splošna volilna pravica Tr-govstvo potrebuje tudi tajno volilno pravico, kajti ni stanu, ki bi bil bolj odvisen od oblastev, kakor je ravno trgovski stan. s Italijanska vlada hoče uvesti volilno reformo. Pred par dnevi so objavili laški listi besedilo načrta za volilno reformo obenem z motivacijo, katero je ministrski predsednik Luzzatti predložil zbornici pred božičnimi prazniki. Vzrok, zakaj vladaj noče uvesti splošne volilne pravice, je mnenje, da splošna izobrazba ljudstva še ni taka, da bi se mu moglo Jati neomejeno volilno pravico. S tem se daje seveda slabo izpričevalo ondotnemu šolstvu. Število za volitev upravičenih bi se vsled te volilne reforme zvišalo za poldrug ali dva milijona in bi znašalo okroglo štiri-inpol milijona. V Italiji bi imelo na ta način samo 13 odstotkov prebi-\ alstva volilno pravico, dočim jo inut na primer na Francoskem 25 odstotkov. Uvesti se hoče tudi volilna dolžnost. V Italiji se je ljudstvo do zdaj le malo udeleževalo volitev. Tega je bila nekoliko tudi kriva papeževa prepoved, da se katoličani ne smejo udeleževati volitev (ne eletti ne elet-tori). Pvi poslednjih volitvah se sicer niso mnogo ozirali na to prepoved, kajti klerikalci so glasovali deloma za vladne kandidate, deloma pa celo za lastne. V zbornici so mnenja zelo različna. Nekateri sploh nočejo nikake volilne reforme, drugim ne zadošča predložena reforma^ nekateri hočejo razširjenje volilne pravice, toda brez volilne dolžnosti* dočim bi zopet drugim zadoščala že volilna dol ž nos t sama na sebi. Pri takih okoliščinah bo uzakonitev tega načrta dala mnogo dela. Turčija ima na v-eh straneh mnogo opravila. Mnogo preglavie ji dela Grško. Kakor poročajo iz Carigrada, ima Turčija pripravljeno bro-dovje, obstoječe iz dveh oklopni«?, dveh križark iti štirih torpedovk. ki naj demonstrira zoper Grško. — Po-sebno nevaren je pa položaj v Arabiji. Iman Jahia je napovedal vojno Turkom ter razposlal oborožene čete na vse strani v gorovje jemensko. Šajk Boni-paša se je fmanu pridružil. Arabci so brzojavne zveze uničili. Cesta med Hodeido in Sanaarjem je v nevarnosti. Najbrže se bo cela pror vinca spuntala. Oblasti so brzojavno v Carigrad prosile za pomoč. Pretendent Idris je začel z ofenzivo zoper turške čete. Glavno mesto asirskega distrikta oblegajo že od začetka meseca decembra. Guverner in močna gamizija so obkoljeni. Japonski listi se bavi jo s procesom, ki se ravnokar vrši v IV/iu, kjer stoji 126 anarhistov pred sodiščem, da se zagovarjajo, ker so hoteli usmrtiti mikada in vse člane vlade ter izzvati v deželi anarhistično revolucijo. Predvsem pišejo o vzrokih, ki so dovedli Japonce do tega, ki so znani kot dobri patrioti. Razvidno je, da je vzrok vojna z Rusijo 1. 1904. V tej vojni so sicer Japonci zmagali, vendar je pa ta vojna popolnoma izčrpala vse njihove finančne sile, tako da vsi na Japonskem priznavajo, da se militarizem pri njih ne more še bolj razviti. Nezadovoljneži ne upajo, da bi vladar in ministri, ki posnemajo Evropo tudi v oboroževanju, sami prenehali z oboroževanjem. Vsled tega so hoteli to izsiliti z nasiljem. Čakati niso mogli več. Do tega jih je privedlo dejstvo, da se na Japonskem vedno bolj širi glad. Beda je biU na Japonskem velika že pred vojno z Rusijo. Vlada je smatrala za vzrok te bede samo to, da je bila dežela preobljudena. Dobiti je hotela nove zemlje, kamor bi se moglo japonsko prebivalstvo izseljevati. In čen^«v le Jaronska dobila po vojni z Rusijo polovico Mandžurije in bolišo polovico Saehnlina ter malo obljudeno prostrano Koreo, vendar ji to ni prma-cralo. Rusija pa navzlic temu, da je bila sramotno poražena, gospodarsko napreduje. Finančni minister ruski ie moer^l na primer koncem minulega leta izkazati prebitek 200 milijonov rubljev. JtnjersRo. Drobne celjske novice. Bral? no društvo na Bregu pri Celju ima svoj redni občni zbor dne 2. februarja ob 3. popoldne v društvenih prostorih. Gostje dobrodošli ! — Zadruga »R i n k a« ima svoj občni zbor dne 29. januarja bb 10. dopoldne v sejni dvorani »Celjske posojilnice«. — Srebrno poroko je slavil dne 18. januarja poslovodja tvrdke Rakusch, Avgust Egersdorfer. — Umrla je gospa šari o ta \Veisler, uradniška vdova, -tara 73 let. V Ivankovcih je dne 13. januarja umrla žena veleposestnika Munde, Frančiška M u n d a v najlepši dobi svoje starosti, in to na posledicah poroda. Vso župnijo je pretresla vest o smrti blage žene, ki zapušča svojemu možu sedem nedoraslih otrok. Ogromna množica ljudstva, tudi iz izvensvetinjskih občin in ivankovska požarna barmba z godbo je spremila pokojnico k zadnjemu počitku. Na domu in ob odprtem grobu je zapel domači pevski zbor primemo žalos-tinko. N. v m. p.! Iz Šoštanja. Naša čitalnica priredila nam je v nedeljo, dne 15. januarja gledališko predstavo, ki se je nad vse pričakovanje dobro obnesla. Narodna igra »Stari Ilija« je zelo težavna tridejanka, ki zahteva, da se igralec popolnoma vglobi in zamisli v svojo vlogo, ako jo hoče dobro in pravilno igrati. Ju to se je našim vrlim diletantom v popolni meri posrečilo. Tudi obisk je bil prav dober, akoravno smo še marsikaterega domačega narodnega« obrtnika, zlasti pa mnogo »rodoljubov« iz bližnje okolice pogrešali. Toda tudi o tem hočemo prihodnjič enkrat govoriti. Za danes le še omenimo, da se bode igra v nedeljo, dne 22. januarja ob 3. popoldne ponovila, na kar posebno opozarjamo okoličane, ki si bo-ejo igro pogledati. Železniška zveza je zelo ugodna, kajti ob 2. prihajata vlaka od obeh strani v Šoštanj, a ob ,8. zvečer pa odhajata zopet na obe -t ran L Zatorej naj nikdo ne zamudi to popoldne prihiteti v Šoštanj h gledališki predstavi »Stari Ilija«! Prti rezultat »avstrijskega« ljudskega štetja imamo že iz Ptuja. Nemški listi pišejo z velikim tri u turom, da se je tam število Slovencev v primeri z I. 190«» znižalo od 546 na 392, torej za 154, število Nemcev pa narastlo od 2916 na 3489. Prosimo poroči! o »avstrijskem« ljudskem štetju v Ptuju in o rezultatu zasebnega ljudskega štetja. Imenovan je svetnik dež. sodišča Kari M a r t i n a k v Mariboru za svetnika višjega deželnega sodišča. Iz Šmarja pri Jelšah. Gostae Anton Zupane v Hotunjab je posilil -.vojo 191etno hčerko. Na dekletov krič so prihiteli sosedje in ovadili očeta sodišču. V Ljutomeru otvori jo dne 21. jaja rja na slovesen način električno centralo. S to napravo je trg mnogo nridobil. »Straža« za župnika šorna. Straža« si je privoščila v zadnji »tevilki prav neokusen napad na nega celjskega odvetnika, ki je zag-o-rjal eno izmed žrtev župnika Šorna in njegovih »nagnenj do moškega >la«. Odvetnik je seveda moral ^upnikovo delo« postaviti tu in tam v pravo Inč, kar mu »Straža« strašno iamerja. Češ, da ostanejo liberalci vedno zvesti svojemu programu in napadih na duhovnike! No — in klerikalci zagovarjajo in branijo celo župnike takih moralnih kvalitet, kakor je Sorn! Lepo spričevalo za to !>ojda .krščansko« stranko! Skrb kozjanskega dekana Toma-siea za okrajne ceste. Kozjanskemu dekanu se je po praviei r>čitalo, da hoče imeti vse časti raznih društve-b in drugih predsednikov na svoji osebi, na dolžnosti pa pozabi. Tako je dekan tudi načelnik okrajnega zastopa. Kot takega pa ga ljudje malo spoštujejo, i>osebno v onem delu okraja, ki je na celjsko stran. Ceste so zanemarjene, da je grdo, mostovi strohneli in za silo podprti ter še čakajo samo na nesrečo, ob prepadih, ki so tik ceste.ni rant itd. Preteklo leto ni dal napraviti nič gramoza ali ^odra za na cesto. Ljudje pravijo celo, da je prejšnja leta vzel šoder le od tistega, o katerem mu je kak župnik pisal, da je farmski podrepnik, četudi je bil ta dražji od drugih. Ljudje so torej hodili in vozili menda po katoliškem šodru, sedaj pa še takega niso več vredni. — Kakšno je neki 'Jato? Iz kozjanskega okraja. Dr. Janko vič je biid. da je on poslanec v tistem okraju, ki je duševno in gospodarsko na Sp. Štajerskem najbolj zaostal. Ali tega v »Slov. Gospodarju« ne pove, ampak pravi, da je nesramnost, če se omenja, da pridejo fanti nesnažni na vojaški nabor. Da je kozjnnski okraj najbolj zaostal, to je priznal sam general klerikalcev dr. Korošec, ko -e je postavil v tem okraju za kandidata. Dr. Jankovič pa tn-di pozablja na vsa tista nesramna obrekovanja, ki sta jih nametala »Straža« in »Slov. Gosp.« na glavo onim ljudem, ki klerikalcem niso po volji. Ali se nič več ne spominja kako je imenoval »Slov. Gosp.« napredne fante in dekleta iz Savinjske dolina, kako je imenoval značajne može ob volitvah? Ali je pozabil dr. Jankovič kako krvavo se je pregrešil* klerikalna stranka proti slovenskemu učiteljstvu, ko mu je očitala, da jo sramotilo učence šentjurske gospodarske šole! Shod ste napravili in hujskali proti učiteljstvu ali dovolili niste, da bi se bila ljudem resnica povedala. Gosp. doktor, če vas je sram, da ste poslanec v takem okraju, pa ga skušajte dvigniti, toda ne s praznimi besedami in hujskarijami po kakih shodih, ampak z dejanji! Društvene vesti. Žalski »Sokol* ima svoj redni letui občni zbor v nedeljo, dne 22. januarja ob 3. popoldne pri Hausenbichlerju. — V o -jaškobojnodruštvozallum in okolico priredi v nedeljo, dne 22. januarja pri Skorčiču v Ormožu ph>s s tombolo. Svira hardeška godba. Začetek ob 6. zvečer. — Slov. pod p. in izobraževalno društvo »D u m o v i n a« v G r a d č n ima na Svečuico ob 4. popoldne svoj plesni veuček v dvorani »zum grii-nen Anger«. Vstopnice se dobe v predprodaji v društvenih prostorih. V Velenju, slovenskem trgu, je vodil ljudsko štetje, kakor poroča »Slovenski Gospodar«, nemški stevni keunisar Zingler. No, »narodni« župan Skaza, ali si spalJ. Iu celi slovenski občiuski odbor s teboj? Ali si moreš misliti, da bi kak ucniški trg pripustil slovenskega komisarja* To je škandalozua malomarnost, ki bo imela slabe posledice. Občinske volitve. V Cigteneih ori Vurberku >»» bili izvoljeni kot vedno, sami klerikalci. — V Slivnici pod Mariborom je po 15. letih zopet izvoljen slovenski župan, g. Filip Mohorko. Drobne mariborske novice. Umrla je v Mariboru tOIetna gospodična Jožefa Novak, lastnica papirne trgovine An t. Novak. — Um se je o m r a č i 1 vpokojeuenin železniškemu mizarju ZaverŠnikti in Rozi Magde, ženi uradnika okrajne bolniške blagajne*, oba v Mariboru. Spravili so ju v Feldbof. — D e z e r-tiral je od topniškega polka v Mariboru topničar Jože Kovač, doma iz Slivnice pod Mariborom. — Obesil se je v Koroški ulici v Mariboru hišni posestnik, TOletni Anton Merhar. — Ukradla je dekla Katarina Czopot iz Medjimurja posestniku Kafer ju v Pobrežu pri Mariboru 120 kron in zbežala. — Opekel se je štiriletni sinček zakonskih Hrastnik v Gaber ju tako, da najbrže uo bo ozdravel.Otroka so pustili samega in si je zažgaJ obleko. — Zaprli so v Mariboru nekega radarja Stranaka zaradi goljufij pe> gostilnah. Iz Vuhreda. Poročil se je due 18. januarja pri Sv. Antouu na Pohorju gosp. Rudolf D r g a n, trgovec v Ribnici, z gospieo Venico Pod I osni k o v o. Na gostiji se je uabralo za Ciril - Metodovo družbo 20 K. Mnogo sreće! Od Sv. Lovrenca v Slov. gorieah. Umrl je dne 14. januarja nagle smrti gosp. Frane S e g u 1 a, posestnik v Hlaponeih, star £6 let. Služil j«- pri vojakih še Radeekega, Pogreba -o se udeležili poleg velikega Števil;: domačinov še veterane! iz Ptuja m od Sv. Andraža. Bodi mu lahka zemljica domača! Iz štajerskega deželnega š«dske-tja sveta. Štajerski deželni šolski svet je dovolil razširjenje tri razredu i ce v Kostrivnici pri Rogatcu v štiriraz-rednieo in razširjenje euorazredne šulferajuske šole v Velenju v dvoraz-rednico. Dovolil je otvoritev Šolskega vrtela >,Siov. Straže« v Šmartnem pri Velenju i u otvoritev šolskega vrtca v Kozjem, katerega vzdržuje tamošnje društvo za mladinsko oskrbo. Nastavil je za nadučitelja ua nemški šoli v Vojniku učitelja isto-tam Avg. Drofeniga in za šolskega vodjo v Cirkovici - Skalah def. učitelja v Žnsmu Avg. Rozmana. Dalje je nastavil v Št. IIju začasno vpok. nadučitelja Franca Rozmana za učitelja in na ljudski šoli v Velki pri Cmureku kot def. učiteljici Viljemi-no Kožuh in Marijo Medved. Uspeh ljudskega štetja v Konjicah. Gra*ki »Tagblatt^ poroča, da imajo Konjice (občina) po letošnjem ljudskem štetju 1470 prebivalcev, med njimi 264 Slovencev. Leta 1900 je bilo 1299 prebivalcev, med njimi 555 Slovencev. V Konjicah so se godile pri ljudskem štetju potemtakem neverjetne nasilnosti. Državni poslanec Pišek, na delo! ~ Koroffio. Vesti o strašnem zločinu. Snoči smo dobili obvestilo, da pripovedujejo železniški uslužbenci, prihajajoči z Gorenjskega v Ljubljano, strašne podrobnosti o zločinu, ki se je baje zgodil v Pod kloštru na Koroškem. Ti uslužbenci so vedeli povedati, da je neki gostilničar rt Podkioairo umoril več tamkaj zaposlenih delavcev ter njihovo meso nato uporabljal v kuhinji za pripravo jedi. Tem vestem seveda nismo pripisovali posebne verjetnosti. Z večerno pošto pa smo dobili iz Beljaka to - le poročilo: »V mestu in v vsi okolici se uporno vzdržujejo vesti o strahovitih hudodelstvih, ki so se baje tekom preteklega poletja in pretekle jeseni dogodila pri zgradbi elektrarne pri Pod-kloštru. Ljudje, ki so znani po svoji resnosti, pripovedujejo, da je bilo več pri zgradbi elektrarne zaposlenih delavcev umorjenih in da se je njih meso porabim za napravo klobas.« Ker smo dobili z dveh strani skoro enako se glasečo vest, smo se obrnili naravnost ua Koroško po potrebne informacije in jih tudi dobili. Iz Podkloštra nam namreč pišejo to-le: Pri zgradbi elektrarne je bil zaposlen tudi italijanski delavec Angelo Bosno, ki je bil znan kot izredno štedljiv človek. Dno 23. decembra 1. 1. je mož nenadoma izginil. Splošno se je sodilo, da je bil umorjen. Orožnikom se je končno posrečilo dognati, da je bil Bosso res umorjen in da je bil njegov morilec posestnik tamkajšnje pri elektrarni se nahajajoče barak e, Andrej Žnidarić, doma iz Gore na Hrvaškem. Zuidariea so orožniki aretirali in izročili okrajnemu ^5odišČu. Znidariča so aretirali na podlagi izpovedne nekega delavca, ki da je videl Zuidariea nekoč zvečer, da je nesel na rami mrtveca in ga vrgel v neki, v bližini se nahajajoči kanal. Sodi se, da je Znidarič izvršil roparski umor. Sodišče išče sedaj delavca Josipa Goloba in Josipa Gouopoea, ki sta skupno i Bossoru delala v elektrarni in tudi neznano kam izginila. Toliko je resnice na stvari, vse drugo je plod bolne in razgrete fantazije. Nova lekarna. V Celovcu na Št. Rupertski cesti je otvoril magister Gunger novo lekarne*, ki je bila žc dolgo živa potreba za ta okraj. Izredna pravičnost. Mestni magistrat celovški je izrecno prepovedal delavcem, ki snažij<~» in pometajo led na kanalu, govoriti slovensko. Vsakega, ki bi se osmelil izpregovo-riti le eno samo slovensko besedico, bodo takoj odpustili. Nič čudnega ni ta najnovejša prepoved inodrib celovških očetov, saj zdavuaj je že znana ona njih nad vse hvalisana pravičnost do drugih narodov. Nova železniška proga. Nova železniška proga Št. Vid - Launsdorf je trasirana in predpriprave so vse izvršene. Zemljišča so odkupljena in gradnja se je razpisa 1#. Še to zimo se bodo začela pripra\7jalna dela za gradnjo. Gradnja se je oddala tvrd-ki Habein v Beljaku, ki je že najela en del delavcev. Sedaj naenkat se je pokazala nova težkoča. iu sieer, ker gre proga ravno čez neko kapelieo, ki bi jo morali podreti. Kapelica je sezidana v romanskem slogu, iu če tudi pokvarjena po poznejših gotskih dodatkih, je venelar neka posebnost. Vprašanje je sedaj, ali se preloži proga, ali pa se mora podreti kapelica, V tuteresu ohranitve zgodovinskih spomen i kov bi bilo, da se najde za to vprašanje prirnenm rešitev. Dovoljen živinski sejem. V Veli koven se sme začenši od srede, dne 18. jauuarja naprej vršiti zopet vsak-ted»nski živinski sejem, ker je, kakor ^e uradno razglaša, živinska kuga na gobeih in park!jih v tem okra-in popolnoma ponehala. Primorrto. Ljudsko štetje v Gorici. Goriški magistrat razglaša po laških listih, da šteje Gorica po novem ljudskem štetju prebivalstva 28.079. Prirastka od leta 1900 je 4408, to je 18%. Na goriškem magistratu pa niso konstatirali le skupnega števila prebivalstva, ampak s strahom in grozo so konstatirali tudi to, da živi v Gorici nad 12.000 Slovencev. Tako gredo po Gorici glasovi od ust do ust. Radi tega pa so dobili inagistratni revizorji nalog, skrčiti to število, kar le mogoče. Zato hodijo okoli, ne revidirat, kakor zaukazuje postava, marveč žret Slovence. Postopajo skrajno protipostavno, silijo podpi-savati uove pole, da bi le mogli iz-premeniti občevalni jezik; črtajo slovenščino, če le kdo izpregovori ž njimi laško, ali če vedo, da občuje kje laško. Nekega slovenskega posestnika so hoteli po vsej sili napraviti za Laha, ker mu je župan Bombi g ob novem letu voščil po laško, češ, e>u že zna laško, opravila ima z magistratom, torej mora biti Lah. Ce ima slovenski gospodar laške stranke, pa mora po mnenju revizorjev veljati zanj laščiua za občevalni jezik. Ce bo šlo tako naprej, bodo požrli par tisoč Slovencev. — Odbor za ljudsko štetje ima izbranih že polno pritožb, radi postopanja revizorjev pa prihajajo vedno še nove. Odbor prireja vedno tudi shode ter dela kar mogoče. V ponedeljek sta bila zopet dva. — Omenjamo še, da je vlada magistrat v Gorici in v Rovinju posebej opozorila na določbe o reviziji, torej je menda nekako namignila, da naj se ne vršijo sleparije, pri reviziji pa se vršijo kar na debelo! No, pa naj že delajo, kar hočejo, vto je gotovo, da napredka Slovencev v Gorici ne ustavijo. Prav bi bilo pa tudi to, da bi stopili Slovenci pri prihodnjih občinskih volitvah v Gorici s svojimi kandidati! »Poučni tečaj« v Gorici priredi S. K. S. Z. Tečaj pride otvorit in tudi predaval bo sam dr. Krek iz Ljubljane. Po Goriškem ni bilo toliko dosti zdražb in prepirov po deželi, dokler ni segla med ljudstvo S. K. S. Z. s svojim zlodejskim delovanjem. Ali klerikalcem se zdi se vse premalo, zato vabijo svoje zvesto na nov poučni tečaj, da bodo še bolj divji in Še bolj razbojniško razpoloženi. Pametnih ljudi ne bo blizu h takemu »poduku«, zapeljane pa izmodruje sčasoma, če ne drngo, pa zapor! Ciril - Metodova podružnica za občini Ocizla - Klanec in Materijo. V dopis, kateri je izšel pod tem naslovom v tem listu pod št. 13 z dne 17. januarja 1911, se je vrinila dopisuiku neljuba pomota, in sicer: . . . Njihovemu vzgledu so sledili seveda tudi zvesti Klančani . . ., se mora glasiti: . . . Njihovemu vzgledu glede bojko-ta so sledili seveda tudi zvesti Klančani, izvzeinši inteligenco in gg. Iv. Metlika št. 5, Antona Korošca, Josipa Metlika št. 20 in Ane Metlika št. 3. Javen >hod za dravinjsko do« klado. Jutri, v nedeljo, dne 22. januarja imajo v Trstu v gledališču >Eden« državni in železniški uradniki javen shod, da še enkrat, in sicer poslednji k rat, zahtevajo draginjsko oziroma pristaniško doklado. Primorska vina. Tržaški »Trgovski muzeje je sklenil prirediti letos, pokusnjo primorskih vin, da do-zene, kakšna vina se pridelujejo po primorskih pokrajinah, oziroma, če so ta vina pripravna za svetovno kupčijo. Vina, ki se pošljejo na to pokušnjo, se ne bodej preniirala. London - Trst Sedaj se vrše pogajanja med prizadetimi železnicami glede ureditve nove železniške zveze London - Trst kot priklopitev na brzoparniško zvezo avstrijskega Lioyda med Trstom in Aleksandrijo. Ta zveza bi vodila preko Calaisa, Pariza, Južne Nemčije in Solnogra-da ter bi trajala vožnja s posebnim za to vožnjo določenim in z vsem komfortom opremljenim vlakom samo 38 ur. Za Trst bi bila ta zveza glede na tujski promet velike važnosti. IIrvaško-slovenski klub dež. poslancev proti namestniku v Trstu. Deželni odbor za Istro je vse občinske proračune takozvanih italijanskih občin za leto 1911 potrdil, istega pa ni storil za hrvaške iu slovenske občine ter se je hotel na ta način maščevati. Ker je tržaški namestnik pritrdil temu odloku deželnega odbora, je skleni! hrvaško-sloveuski klnb istrskega deželnega zbora prekini.i vsako zvezo z namestnikom. Klub odobrava, r druga leta-, bo bival prestolonaslednik Fran Ferdinand tudi letos nekaj tednov na Brionskem otoku, kamor pride nekako sredi marca. Na Brionskem otoku ostane, kakor se poroča, najbrže dva meseca. SHOD volilcev in volilk priredi gospodarsko-napredno društvo za šentjakobski okraj v nedeljo, dne 22. t« m. ob 3, popoldne v gostilni „pri Češnovarju" na Dolenjsii| cesti pri Dolenjskem mostu. Govorita gg. dr. Trtller in prof. Reisnor o političnem položaju zlasti glede prihodnjih občinskih volitev ljubljanskih ! Sotfijeiii udeležite še stioHa solnoštevilDO. Dnevne vesti. -f Na jutrišnji volilni shod pri Češnovarju na Dolenjski cesti ob Dolenjskem mostu ob 3. popoldne, opozarjamo vse volilce, da se ga udeleže v čim največjem številu. -f Najnovejša blamaža kranjskega deželnega odbora. Odločbe kranjskega deželnega odbora imajo svojo posebno usodo: vsaka se izpre-meni za deželni odbor v veliko blamažo, čim pride pred upravuo sodišče. Čuditi se temu ni,saj nosijo v do-želnem odboru zvonec Šuklje,Larnpe, Pegan in Zaje, torej možakarji, od katerih itak nič pametnega ni pričakovati. Zdaj so doživeli novo blamažo. V občini Črni vrh so klerikalci L 1908. odobrili proračun, ki kaže, kako klerikalci ljudstvo odirajo. Proti temu proračunu so se pritožili Franc Zagoda in tovariši, in sicer proti naslednjim štirim postavkam: 1. proti 10% nakladi, ki zahteva več, kakor se je izkazalo potrebščin; 2. proti 10% nakladi za zgradbo novega žup-uišča; 3. proti prispevku 100 K h kongrui za župnika in 4. proti prispevku 100 K k cerkovnikovi plači. Deželni odbor je dne 9. aprila 1909, št 343 pritožbo zavrnil. Možje, ki so se pritožili, se pa niso dali ugnati v kozji rog. Spoznali so, da je odločba deželnega odbora popolnoma nezakonita in so se pritožili na upravno sodišče. Dasi je šel dr. Ivan Suster-šiČ, državni in deželni poslanec, advokat in posebni pooblaščenec sv. Duha, osebno na Dunaj zastopat deželni odbor in klerikalni črnovrški občinski odbor, vendar ni nič pomagalo. Blamaža Je popolna, kajti upravno sodišče je z razsodbo št 10.283 ex 1910 razveljavilo sklep čr-novrškega občinskega odbora in odlok deželnega odbora. — Torej sijajna blamaža! ~ -f* Jare in resnica« Evgen Jarc se je sicer že neštetokrat blamiral, toda tako nesmrtno se ni še nikoli, kakor preteklo sredo, ko je na njegovo tožbo stal pred sodiščem v Novem mestu gosp. Karel Rozman. Jarc se je čutil žaljenega, ker mu je Rozman na javnem lepaku očital, da je na svojem volilnem shodu v Novem mestu govoril neresnico in da ni ostal mož - beseda. Da je tako očitanje za moža, ki hoče igrati važno vlogo v javnem političnem življenju, kruta žalitev, se razume samo ob sebi in nič so ni čuditi, ako žaljeneo za mko žalitev išče zadoščenje pred sodiščem, saj je pač zahteva javne morale, da so možje, ki naj zastopajo narod v javnosti, čistih rok in čistega značaja in da nimajo na svoji časti niti najmanjšega madeža. Tega se je menda zavedal tudi Jarc, zato je tožil in izzval proces. Da bi tega ne bil nikdar storil! Zakaj pred sodiščem je nastopil toženec Kar. Rozman, dokaz resnice in ta dokaza se mu je popolnoma posrečil. Rozman je s pričami dokazal, da je Jarc kot državno-zborski kandidat govoril neresnico in da Je bil on — toženec — upravičen. Jarca nazvati javno kot lažni-ka, ker ga je v to izrecno pooblastil Jarc sani s svojo izjavo na volilnem shodu v Novem mestu dne 16. oktobra, glasečo se: vCe to ni res, kar sem zdaj izjavil, lahko me jutri plakatirate kot lažnika.« In na podlagi izpovedbe zaslišanih prič je bil Rozman oproščen vsake krivde iu kazni, kar pomenja toliko, kakor da je bil upravičen očitati Jarcu, da je laskal in da ni ostal mož - beseda. Kvgeu Jarc, deželni in državni poslanec, je bil torej javno pred sodiščem stigmatiziran kot lažnik! Ali ni to največja sramota, ki se more prigo-diti možu, ki stoji v ospredju našega političnega življenja? Povsod drugod, kjer imajo finejši čut za politično moralo, bi bil Jarc politično mrtev in na mestu bi moral odložiti vse svnje javne funkcije. A pri nas? Jarc bo ostal tudi v bodoče deželni in državni poslanec, dasi mu je sodna obravnava nžgala v čelo pečat moža, ki ni baš natančen, kar se tiče resnice. Klerikalni stranki je sicer stvar nekoliko neprijetna, zato »Slovenec« temeljito molči o novomeški obravnavi, ne ženira pa je čisto nič. Je pač res: kakršni pristići, taka stranka! + Slabo spričevalo je »Slovenec« izdal novemu tržaškemu škofu dr. Karlinu. Pripoveduje namreč med drugim, da jo dr. Karlin sodeloval pri »ljudskem socijalnem delu«, namreč pri različnih klerikalnih denarnih zavodih. Kako ceni poglavar katoliške cerkve to sodelovanje duhovnikov pri denarnih zavodih, priča njegov ukaz, da morajo duhovniki opustiti to sodelovanje. Papež ima ;orej o tem »ljudskem socijalnem delu« bistveno drugačne nazore, kakor ljubljanski »Slovenec«. Koliko se briga »Slovenec« za papeža in za njegove ukaze, kaže ta članek o dr. Karlinu novic. Papež pravi, da je sodelovanje ( duhovnikov pri denarnih zavodih nedopustno in nevredno duhovske časti, »Slovenec« pa s tem sodelovanjem priporoča dr. Karli na in hvali to, od papeža obsojeno sodelovanje. Najbolj na celi tej stvari pa še ugaja izraz »ljudsko socijalno delo.« Vzemimo na pr. »Vzajemno podporno društvu«, pri katerem je dr. Karlin sodeloval. To društvo je namreč posebno v Trsi u znano, ker trna tam mnogo dolžnikov, zlasti med oradništvom. To društvo je bilo na od vadbo deželne vlade že v kazenski preiskavi zaradi oderuštva in se med ubogimi dolžniki vobče imenuje Vzajemno oderuško društvo«. Da sodelujejo pri takem zavodu duhovniki, se ne čudimo, a da imenuje »Slovenec« tako delovanje »ljudsko socijalno delo,« to je le od sile. -f- Opravičen nasvet deželnemu šolskemu svetu. Nadnčitelj Jernej Ravnikar pride na Vič. Trnovski klerikalci so teg-a menda še bolj veseli kot liberalci. Da dobi Vič, pravil je Ravnikar že pred meseci. Pa ;udi svojega naslednika je vedel in ve povedati. Rode to bivši liberalec košanski Janko Grad? Oe je res že ta določen v naslednika Ravnikarju, tedaj naj vsaj deželni šolski svet službe ne razpise! Ne bode kradel ob sedanji draginji borno plačanim revežem denarja za koleke in papir iz žepa, in krajneinu šolskemu svetu trnovskemu ne bode treba mlatiti prazne slame. -f- Pozor pred iažniki. Kakor ;.e omenjeno, se razširjajo od strani Kranjske šparkase v Ljubljani trditve, da bodo slovenski denarni zavodi 7iropadli in da jim gre trda za denar. Poudarjali smo že, Ha je to zlobna laž, popolnoma iz trte izvita, zato se bo proti krivcem postopalo z vso brezobzirnostjo, pa bodi razširjeva-Jec teh vesti kdorsibodi. Naj se ljudje pazijo, da ne postanejo žrtve brezvestnih plačanih agentov Kranjske šparkase v Ljubljani, ki hoče samo begati nezavedne in nerazsodne ljudi. + Klerikalci in »Glavna posojilnica«. Pri »Glavni posojilnici« so prizadeti pristaši vseh političnih in nepolitičnih strank, naprednjaki, klerikalci, Nemci in ljudje brez politične barve. Navzlic temu se naši klerikalni časopisi v ginljivein soglasju vesele poloma, v Katoliški tiskarni tiskani časopisi in pamfleti, »Šta-jerc«, »Grazer Tagblatt« in »Tages-post« skupaj mlatijo po »liberalcih«. Nali domoljubi iz Kat. tiskarne imajo pravo peklensko veselje nad tem, ako morejo vničiti kakega naprednjaka, če še toliko njihovih pristašev potegne za seboj. Možje ne premislijo, da napadi na »Glavno« neposredno zadenejo tudi »Ljudsko« z neomejeno zavezo. Posamezni člani likvidacijskega odbora, kateri so tako ne-doižid poloma, kakor novi tržaški škof, ter spravljajo težavno in nehvaležno delo, da bi prizadete stranko obvarovali vočje nesreče, se izpostavljajo češ: glejte, tudi ti so zraven! Odlični pristaš klerikalne stranke, svetnik trgovsko zbornice in b'vsi tleželnozborski klerikalni kandidat g. Tomo PavŠler, ki je eden izmed glavnih stebrov »Glavne posojilnice« naj se ob priliki zahvrli za »Domo-ljubove« letake. Sedanji obžalovanja vredni položaj posojilnice je zakrivilo kakih pet ljudi s ponesrečenimi špekulacijami, drugih ne zadene nobena krivda. Ustanovnik posojilnice (e bil bivši uradnik dr. Ivana Šuster-ŠiČa, pokojni Maks Veršec, kateri je ustanovil tudi »Ljudsko posojilnico« in več klerikalnih. Raifeisuovk. + »Grazer Tagblatt« pripoveduje v zadnji številki, da več i metel je v ponuja vložne knjižice ^Glavne posojilnice« s popustom 90 % nominalne vrednosti, da jih pa celo po tako nizki ceni t. j. za 10 odstotkov vrednosti ne morejo oddati. Obsebi je umevno, da je to debela laž, katera mora ini-| nirati celo ljubeznivim rodoljubom iz Kat. tiskarne. Kdor hoče iako poceni prodati hranilne knjižice, naj jih prinese v posojilnico. A kora v-no likvidacijski odbor sedaj še ne jz-plačuic hranilnih vlog, ne dvomimo O tem, da bode vloge po tako nizki ceni v interesu zadruge prav rad realiziral. -f Redni občni zbor »Političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj« se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. dopoldne v restavraciji < Pri Auru«, \Voifova ulica 12. — Dnevni red: Pozdrav predsednika. Poročilo tajnika, knjižničarja, blagajnika in revizorjev. Volitev odbora. Slučajnosti. -f- Na predsnočnjc »Slovenčcve« konf uzi jade o ljubljanski plinarni umesten je samo odgovor: bog daj norcem pamet! — Hujskanja v Idriji še ne bo konec, piše »Slovenec«, ker so naprednjaki in socijalni demokrati priredili shod, na katerem bi se imelo pojasniti odkrito klerikalne lumpa rije, ki jih uganjajo idrijski klerikalci pod vodstvom dekana Arkotn in kateheta Os vre Ida. Kdo je dam s hujskač v Idriji, ve vsak otrok. Kdo povzročava zdražbo za združbo, kdo povzročava nepotrebne pravdne stroške, kdo škoduj s svojim ruvanjem občini in občanom? Mar nista to dekan Arko in kat obet 0swald! Torej dva katoliška duhovnika! Bridko je že tožil dekan Arko, da se cerkev prazni tn je ljudstvo vedno bolj ver-skomlačno. čisto naravno! Ljudje vidijo v dekanu Arkotn in kateheta Os-fpaldu zgolj priganjaČa komptne klerikalne stranke, kojih delovanje je vse drugo prej, ko pravo krščansko. Danes je katoliškim duhovnikom geslo: ubiti svojega, političnega nasprotnika. Krščanska ljubezen do bližnjega je izginila, na nje mesto pa stopilo besno sovraštvo proti vsemu, kar se slepo ne pokorava rimskemu klerikalizmu. Sedaj je na tem v Idriji, da klerikalni divjaki uničijo gmotno poštenega obrtnika. Meninič tebinič bodo razdrli stavbo, s katero se nikomur ne stori niti vinarja škode, samo da ustrežejo strankarskemu fanatizmu in se pokaže klerikalna, moč tudi v Idriji. Vsa Idrija, celo klerikalci, ki jim še ni zamorjen sadnji čut pravičnosti iu poštenosti, odločno obsojajo tako klerikalno strahovlado. Na si laiki pa naj pomnijo, da vsaka krivica prej ali slej maščuje. In maščevala se bo tudi ta. Le ljudje, ki so brez vesti, brez srca do svojega bližnjega, morejo početi kaj takega. Se bo gotove ljudi pekla in grizla vest, da so kdaj pobirali stopnje za dekanom Arkotom in katehetom OsNvaldom. Ta pekoča vest ho hujša od vsakega drugega maščevanja . 4- Povsod dekan Arko. Idrijski dekan Arko je, kakor znano, podlegel pri zadnjih deželuozborskih volitvah proti naprednemu kandidatu Ganglu. Da mu ta udarec nadomeste, ga imenuje deželni odbor v vse mogoče odbore. Tako je bil imenovan namesto Gangla v odbor obrtne šole v Idriji, kjer pa se pokazati ne more, ker dežela ni idrijski obrtni šoli za leto 1910 izplačala ni kake podpore, zato tudi dežela nima pravice do svo- jega zastopnika v tem odboru, ker te imenujejo le solo vzdržujoči faktorji. Sedaj pa je deželni odbor imenoval dekana Ar kota tudi v zdravstveni tast op idrijski, na mesto strokovnjaka dr. Štveraka. Tako vidimo ima deželni odbor kranjski smisel vsepovsod le za duhovsku politika. V vseh zastopih naj bi odločevali le duhovniki, to je danes parola deželnega odbora. Ali klerikalci v Idriji res nimajo nič inteligentnih lajikov, ki bi jih mogli postaviti v razne odl>ore, da je treba vedno le duhovnika. Ali so tisti idrijski klerikalci, ki capljajo za Oswaldom, sami butci in duševni revčki, da niso sposobni za taka mesta t Ali pa klerikalci svoj« pristaše smatrajo za ubogo rajo, ki se mora vsemu pokoravati, kar sklene klerikalna gospoda, ki ji velja geslo: vse pod klerikalno kuto. — Orželski se zopet vrne v Ljubljano. »Slavisches Tagblatt« poroča da je operni pevec Stanislav Orželski zopet angaževan za slovensko gledališče v Ljubljani. — Rodoljubna prošnja. Slovenci na Spodnji Poljskavi prirede dne 12. februarja t. 1. veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Na programu je med drugim tudi srečolov, in prireditelji se obračajo na slovensko javnost z rodoljubno pošnjo, da bi jim v ta namen prispevali z darili. Ni treba kakih dragocenosti, vsaka, tudi najmanjša stvar, bo hvaležno sprejeta. Saj kdor daruje, ni izgubljeno, ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Ciriia i u Metoda. Dobitke sprejema g. Ludo vi k Mlakar, žel. mojster, Jenkova ulica 20 v Ljubljani. Nehvaležnost. Posestnik Anton Trček iz Kozarij je pred par dnevi našel kajžarja Franca Dolničarj-* v snegu ležati. Pozval ga je, naj vendar vstane ter gre domov. Doluičar najprej ni hotel o tem ničesar slišali, nato pa vstane ter udari parkrat Trekn s palico tako, da je dobil več lahkih poškodb. Transmisijski jermen ukradel. 13. t. m. je bil posestniku Jožefu Podgoršku v Vevčah ukraden nov, štiri metre dolg transmisijski jermen, katerega je kupil za mlatilnieo. Tatvine sumljiv je na Moravskom rojeni Jan Miček, ki je bil od 6. t. m. pri Podgoršku kot dninar zaposlen In ki je kmalu na to izginil. Miček je majhne postave, ima okrogel, rdeč obraz, rdečo brado in brke. Obrnil se je najbrž proti Ljubljani. Iz Moravč. Pretečeni teden zaleteli so se naši prijatelji klerikalci v posojilnico (Tomanovo). Raznesli so o njej lažnjive vesti, katere so boječe, nerazsodne ljudi v prvem hipu zbe-cale ter jih dovedle do tega, da so ka-pi&nijski hranilnici izročili nekaj hranilnih knjižic v svrho realizacije. Pravočasno je posegle, vmes javna oblast in obrekovaleem »zapečatila'.< strupene jezike: sedaj se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. To kaž^ klerikalce v pravi luči. kakih sodstev se morajo posluževati, da dosežejo svoj umazan namen. Žugali so že hudičem, tudi prižniea je že služila v agitacijske namene. Ker vse to ni nič pomagalo, začeli so obrekovati zavod, ki jih tako silno hode v oči. zavod, ki že 15 let pošte j i o deluje zavod, kateremu na čelu staje v tem delo že osiveli možje, zavod, ki šteje nad N00 zadružnikov, zavod, ki je. s ponosom rečemo, eden najtrdnejših na deželi. — Naša naloga naj bo za naprej tem obrekovaleem posvetiti j eč pozornosti. — Ali vas ni prav nič sram, vi sveti možje in hinavski klečeplazci, da s pomočjo laži in obrekovanja »fehtate« turlcd in tega kra-dete onim, ki ga v polni meri uiiva-io, na tudi - - zaslužijo. — Vaša bc,-harija glede hranilnice v kaplaniji nam niti najmanj ne imponira. Saj vaše delo obstoji samo v bahavostj, obrekovanju in podlih lažeh. Pokupite že enkrat javnosti svoj računski zaključek, da bo videla, kaj in koliko imate! Marsikdo je zelo radoveden! — Dopisu reV »Lažiljnbav naj se ne zaletava preveč v »turu« »Zadružnc-doma« in naj ne stavlja zavitih Vprašanj, na katere se nihče ne ozira. Naj vzame raje v roke svoj »teleskop« ter pogleda (stega, ki je pod oknom svoje »iskreno ljubljene« tako poetično smrdel, da je ljubljenka uvidela potrebo, ga par f umova t i z najfinejšim parfumom lastnega pridelka. Ko bi dečko vedel, kak »špas« je bil to. gotovo bi ne zamudil prilika, o stvari poizvedeti podrobnosti in spisati kako dramo z naslovom ^Ponesrečen ljubimec«; glavno vloco bi prevzel sam — brez naštudiranja. — Naj ne išče med nami mdividuvov, ki ne eksistirajo, poišče naj v svoji družbi »junake« in »junakinje«, kojih dejanja mu nudijo dovolj gradiva za ustvaritev raznih dram za kaplnnij-ski oder. - Naj nam ne poje o »liberalnih frazah« in »temnih obrazih«, naj skloni svoj »tele-kopf«, potrka na prsi in moli: »Libera me...« Pri ljudskem štetju na Boh. Bi. štrlel se je naštelo v eeli občini 1048 moških in 1065 žensk, skupaj 2113 oseb. Leta 1900 je bilo skupaj 1667 oseb. tedaj je prirastek za 453 oseb. Ljubiteljem sankanja. Na notico »Slov. Naroda« S clne 18. t. m. št 14 1 naznanja županstvo občine Lancovo i ljubiteljem sankanja, da je sankanje na stari cesti pod vasjo Lancovo is varstvenih ozirov prepovedano. Ker je pa za sankanje do vel j enako pripravnih prostorov, je županstvo v to svrho odredilo prostor na prostem travniku (nasproti hiše Ivan Derni-ča) m sicer celo na treh krajih, ki so sankačem vsak dan na razpolago. Za kmeta se je potegnil Janez Oblak iz Podhoste. V ponedeljek po novem letu je skupi je val v Novem mestu Jakob Markovič iz Podturna prašiče za PopoviČa. Ko je prišel na Stražo, je poprosil Oblaka, če sme prisesti na njegov voz, česar pa Oblak ni pustil, češ, da njegov voz ni nobena pošta. Zato si je poiskal Markovič, ki je bil nekoliko vinjen in je radi tega stresal sitnosti, drug voz. Oblaka pa je ujezilo, da Markovič ni bil primoran peš hoditi in je pognal konje ter vjel voz, na katerem se je vozil Markovič. Stopil je Oblak z voza in začel opletati M ar kovica z debelim koncem bičevnika tako, da mu je zlomil en prst na desni roki. Ko ga je nehal pretepati, mu je povedal, da ga je zato pretepel, ker drži s Hrvatom Popovičem in odira in pritiska slovenske kmetovalce pri nakupovanju prašičev. Za tega preveč vnetega a gr a rca se zanima sodišče. V št. Janžu na Dolenjskem se vrši jutri, dne 22. t. m., ob pol 3. po-poludne pri g. Majcenu ustanovni občni zbor nove Ciril-Metodove podružnice. Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke tudi iz sosednjih krajev. Vse pride na dan. Miko Hajdi-nič iz Karlovca je prišel lani meseca maja k gostilničarju Andreju Stritarju pri Sv. Križu blizu Kostanjevice in ga prosil, da ga vzame v službo kot hlapca, kar je Stritar tudi storil, liajdinič pa se je pri Stritarju komaj dobro ogrel v gnezdu. Ko jc namreč spoznal razmere in videl, kje ima kdo kaj spravljenega si je mislil, zvest svojemu imenu, hajdi na Hrvaško! Ker pa ni dobro potovati brez popotnice, je vzel svojemu sohlapcu Mihi Vrbovsku črno obleko, nekaj periia, dežnik in britev, in drugemu sohlapcu Lojzetu Oštirju srebrno žepno uro s srebrno verižico, telovnik, srajco, moder predpasnik, par čevljev in denarnico z malo vsoto denarja. Popihal jo je s tem > pošteno« in lahko zasluženim blagom na Hrvaško, kjer je nameraval veseliti se plena. Toda nesreča nikoli ne miruje. Roka pravice ga je zagrabila zdaj v Karlovcu in ga oddala z oziroin na hud mraz v toplo zavetje. L'kradenih reči seveda niso dobili več pri njem. Koliko stane trmoglavost, kaže naslednji zanimivi slučaj. Jože Zupančič iz Biškevasi je imel tirjati od Marije Pintar iz Biškevasi borih 9 K odškodnine. Ker se je pa zdelo modri glavici Mariji Pintar, da tirja Zupančič to odškodnino po krivici od nje, se je slovesno zarekla, da mu ne plača nobenega vinarja, pa če se postavijo na glavo Zupančič in vse sodni-je. Dala se jc mirno tožiti, posestvo in premičnine je vse poprodala. denar in kar bi imelo kaj vrednosti pa je poskrila in šla v Ameriko. Pintar je izgubila pravdo in bi \inorala plačati tudi stroške, toda plačala ni ne vinarja. Zupančič jo je dal po odvetniku zarubiti, toda sodni iztirjevalee ui našel ničesar, kar bi smel zarubiti. Zupančič pa je zvedel, da je dala. denar spraviti Meti Pugelj, svoji materi, kar je ta tajila. Gnal je Meto Pugelj na prisegi), da jo prisili, da pove, kje ima kaj hčerinega premoženja in kje kaj njenega denarja. No, Meta Pugelj je mirno prisegla, da nima prav nobenih premičnin od hčere in da ji tudi vinarja ne dolguje, ker ji ni dala hči Marija Pintar niti vinarja spraviti. Kazenska razprava, ki se je uvedla zoper Meto Pugelj, je dognala, da je dala Marija Pintar svoji materi Meti Pugelj shraniti okoli poldrugi tisoč kron, ki jih je ie-ta naložila v neki posojilnici. Meta Pugelj jc bila radi tega obsojena ua tri mesece težke ječe iu na povračilo vseh ne malih stroškov — iu vše to za borih 8 K. No, pa Meto Pugelj tudi to še ni spametovalo in ni plačala stroškov in zastopnika Zupančičevega. Zupančič jo je tožil na plačilo stroškov; dala SS je obsoditi, hitro nesla svojemu zetu Janezu Galicu okoli 1000 K in Francetu Augnstiučiču na Vrhpeči okoli 1500 K spravit in potem mirno čakala rubežni, ki je ostala seveda brez uspeha. Ker pa Zupančič ve, kam je djala, oz. uesla denar spravit, mislimo, da se Marija Pintar iti Meta Pugelj ne lioste zmuzni i in boste morali plačati vse zneske z ogromnimi stroški, za nameček pa morda Se ričet ne izostane. Iz Žirov. Pretečeno leto imeli smo pri tukajšnjem c. kr. poštnem uradu sledeči promet: Predanih je bilo 726 priporočenih pošilja te v, 12.523 paketov ter denarnih pisem, 350 brzojavk za tuzemstvo, za katero je bilo plačanih 313 K M v ter 6 za inozemstvo z 8 K 62 v, 3150 postnih nakaznic za znesek 162.087 K 08 v, 3992 postnih čekov za znesek 355.407 kron 46 v. Poštni urad je nadalje vročil strankam 2867 priporočenih posi-ljatev, 4726 paketov ter denarnih pisem, 319 tuzemskih brzojavk, 12 inozemskih, 10013 poštnih nakaznic v znesku 2S8.545 K. Poslanih je bilo stran, ker je presegalo vsoto določeno, 104.000 K vprašan ter dospel je znesek 61.910 K za pokritje stroškov izplačila. Izplačilo Čekov ter drugih reči poštne hranilnice je bilo 499 v znesku 188.560 K 33 v. Dospelo jo 139 pismenih tuzemskih povzetij ter 19 inozemskih. Rešenih je bilo prvih 134 za znesek 987 K 96 v, drugih 12 za znesek 61 K 75 v; nadalje dospelo je 1174 povzetnih pošiljatev tovorne pošte, in sicer tuzemskih, ter 7 iuo-zemskih, ter rešenih in dvignjenih jo bilo prvih 1082 za znesek 21.475 K 05 vin., drugih vse. Poštnih vrednotie je bilo prodanih za 7000 K. Splošni denarni promet je bil za en milijon ter 167 tisoč 509 K 87 v. Pa pravijo, da ni v Žireh denarja. Elektroradiograf »Ideal«. Zraven glavne pošte ima od sobote 21. do torka 24. januarja sledeči spored: Prvi dvoboj. (Komično.) V prekrasnih prepadih Kodoma. (Naravni posnetek.) Žurnal Pathe št. 88. (Razne novosti.) Železniški menjalec tira. (Drama.) Luka: hura, jaz znam vse! (Jako komično.) Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in pol 9.: Princesa Berta. (Drama.) Pretečen teden je dobila drug • darilo še v. 478 Bnr. 4572 gos. Franiea Vakselj, Gajeva ul. Včeraj so bile izžrebane prva št. 333 ser. 1911, druga št. 361 serija 1911. Ukradel je snoči nekdo izpred neke trgovine na Starem trgu strojarskemu mojstru Tomažu Gantarju iz Št. Vida pri Zatični zavitek, v katerem je imel več raznega čevljarskega blaga. Ponarejene krone in goldinarji krožijo po Ljubljani. Taka falzifikaia sta bila oddana pred kratkim v neki tukajšnji trgovini. Krona je ogrska, goldinar pa avstrijski. Torej pozor! Izerubila je šolska učenka Štefanija Ravnikarjeva črno kvačkano ogrinjačo. — Neka gospa je izgubila zlat poročni prstan. — Strežnica Ivana Plahutnikova je izgubila srebrno žensko uro. Nerodna oDnrnifta. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Janko Lešnik, učitelj v Vurbergu K ,15*82, katere sta nabrali domači gdčni. Golobove gostilne v Vurbergu med naprednimi kvartav-ci in med kibici. Hvala! Drušfi/ena noznanila. Žensko telovadno društvo je ime lo snoči Svoj XI. redni občni zbor v sobi »Sokolske zveze« v »Narodnem domu«. Starcstka ga. dr. Tavčarjeva je v kratkih ]>otezah orisala delovanje društva v minulem desetem letu obstoja ženskega telovadnega društva. Omenila je nastop društva ob proslavi desetletnice ter na dirkališču, kresne veselice in [desnih vaj, ki jih je vodila vaditeljica gdč. Debevčeva. Dotaknila se je izleta v Celje in ocrtala nastop šoskih oblasti v zadevi telovadbe gojenk, katerim se je prepovedalo posečati telovadbo pri ženskem telovadnem društvu ter izrekla upanje, da se v kratkem času v interesu mladine stori v tej zadevi na mero-dajnem mestu sklep, ki je edino pravi in bo ženskemu telovadnmu društvu dal novih sil pri zasledovanju svojega cilja. Zahvaljuje se odbornt-cam na njih požrtvovalnosti in naprosi blagajničarko gospo Minko Je-lačinovo za poročilo. Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu 1531 krmi 49 v, izdatkov pa 1547 K 0*5 v. Po poročilu tajnice gospe Krof tove šteje društvo 29 podpornih članic, 4 ustauoviiice in 20 izvršujočih člr.nie. tedaj izkazuje prirastek 5 izvršujoči!! članic. Med drugim omeni tudi onega pešizleta na Šmarno goio, ko so Orli v svojo lastno sramoto pobalinsko napadli udeleženke. Načelnica gdč. Debevčeva oriše telovadski napredek. V 93 telovadnih urah se je udeležilo telovadbe 444 teiovadk, telovadilo se je dvakrat na teden in sicer ob torkih in sobotah. Gospa dr. Tavčarjeva se zahvali nato še posebno odhajajoči gdč. Ženovi za nje vzorno marljivost in ji želi mnogo sreče. Po Sprejetja absolutorija, ki ga predlaga ga. Ana Hudovernikova, so sledile volitve. Izvolil in v sledeči odboro\ i seji konstituiral se jo nasledni odbor: ga. dr. Pranja Tavčarjeva, sta rostka; ga. dr. Marija Kokal'eva. podstarostka; ga. Minka Krof tova, tajnica; gdč. Tilka Debevčeva, načelnica; ga. Minka Jelačinova, hla-gajničarka; odbornice: gdč. Mila Vidmar jeva, Ana Sever jeva. Vida Obrezova, ga. Elza Skal ar jeva in gdč. Angela Preskerjeva. Pregled o-valke računov ste: ga. Ana Hudovernikova in ga. Dina Tavčarjeva. Telovadno droStvo >^Sokol« v Ljubljani naznanja, da se vrši redni občni zbor 30. t. m. v restavracij'. »Narodnega doma«. Dnevni red: Nagovor starosto, poročila tajnika, na čelnika, blagajnika in pregledoval-eev računov, volitve odbora ter volitve zastopnikov za občni zbor linb ljanske sokolske župe in slovenske sokolske zveze, slučajnosti. »Sokol II.« ima jutri cfb 9. dopoldne v gostilni br. Kavčiča na Privezu svoj III. občni zbor, na kar opoz^lrja vse brate člane in prijatelje društva. Pričakuje se od br. članov več zanimanja za mladega, lepo uspevajočega »Sokola«. Na svidenje! Na /dar! Ljubljanski športni klub bo imel dne 7. februarja ob polu 9. uri zvečer v zgornjih prostorih restavracije .>pri Koži« svoj redni občni zbor. »Veliki lovski ples«. Z največjim odobravanjem je pozdravila raša javnost prireditev »Lovskega plesa«. Ker se letos v Ljubljani ne vrši planinski ples, bi naše občinstvo gotovo pogTešalo to prireditev. »Lovski ples« bo pa to vsaj nadomeščal, če ne celo prekašal .Tako kažejo vsaj vse predpriprave po svojem obsegu. V svoji požrtvovalnosti so priskočile pripravljalnemu odboru na pomoč naše vrle narodne dame. Damski odsek, kateremu načeluje ga. Franja dr. Tavčarjeva, nam jamči za vsestransko izborno postrežbo v Številnih paviljonih, ki bodo postavljeni v mali dvorani in pa v stranskih prostorih velike dvorane »Narodnega doma«. Da •bodo vina, točena v vinskih lopah, prirejenih popolnoma v lovskem slo-gn, najboljše kakovosti, za to nam jamči posebna komisija, ki je dobila nalogo, poskrbeti za najboljšo kapljico. Možje, ki so prevzeli to častno, toda nad vse odgovorno nalogo, so sela takoj začeli z največjo požrtvovalnostjo in odločnostjo — da ne re-io rutino — pokušati baje pri lov-eih tako priljubljeni dar Bacchor. Njihova visoka izkušenost jim jo bila sedaj zelo krepka opora. Pokušali so v globokih kleteh, kjer ni ne miz ne stolov in trudni, pa vendar srečno so <-e vrnili zadovoljnih, samozavestnih obrazov, zavedajoč so, da so kot strokovnjaki častno rešili svojo sitno nalogo. Jamstvo za najizborifišo kapljico je torej tu. Toda ne samo dobra pijača, marveč tudi izborna jedara, ki bodo mogla zadovoljiti najbolj razvajeni želodec in želodček — za poslednjega ne bo manjkalo seveda slaščic bo na razpelego. Krasen nec skrbnih gospa in brhkih gospo-dičen bode skrbrl za najboljšo po-strežbo v umetniško prirejenih paviljonih, katerih ne bo nič manj, neiro 10. Javlja se nam. da se lovci in +udi drugi posetniki »Lovskesra plesa« pridno oborožujejo in se pripravijajo na trdovratno obleganje paviljonov. Slovenska Filharmonija« pa bode >krl>ela za godbo in ples. Velike so priprave, velike so nade. toda še večje bode presenečenje, ki čaka na ti prireditvi vse posetnike. PrirHte torej vsi; ki vam je na neprisiljeni, prisrčni zabavi. Deželna zveza i»ostiIničarskili zadmjr je imela danes dopoldan ob^ni zbor delegatov v restavraciji "Narodnega doma«. Predsednik g. Ogvrelec pozdravi navzoče in mag. svetnika g. Šeška. Tajniško poročilo o usta novnpm občnem zboru se odobri. G. Ogorelec se spominja nato umrlega g. Tostija. Poročilo nač Iništva razmotri va izrabljanje gosiilničar^kega stanu od strani občinstva in pa posebno tudi od strani uradov. Temu hoče odpomoči zveza gosti In ičaiskib :adrug. Zveza se je konstituirala in je bil izvoljen za predsednika g. To-ti, za podpredsednika pa g. Ogore!ec. F? mm, cicije so se oddale na moro .lajna mesta. Proti draginji se je hotela zveza boriti z izsledovaujem cenili pro-ducentov, vendar takih ni bilo mogoče dobiti, ker jc draginja razširjena po celi Avstriji, kakor kužna bo-Y Zvezi je sedaj včlanjenih 10 ■kroglo 1500 člani in upati da pristopijo še ustanavljajoče se zadruge. Dohodkov je bilo 461 K. iz-kov 398 K 25 v. Organizacija jo Evna, kakor hitro vplačajo >u?ka-teri člani svoje prisnevko. Volitev se odstavi z dnevnega reda. Pooblasti se rJbor v principu za prisfon. k državni zvezi gost i In i ča rjo v. kakor hitro se pravila te zveze strinjajo z interesi naših gostilničarjev« V zadevi stro-nega lista se je sosiavil konzorcij ki bo že s 1. februarjem začel iz-ajati. Deželna zveza proglasi novi list »Go-stilniearski vrstnik« za ovoje u jalno glasilo. Znižala sc je za o članarina za naprej od 50 v na • ••) v. G. Korbar predlaga, da se epo-zon slovenske pivovarne, da izstopijo, oziroma ne vstopijo zopet v kartel, ki se neha s februarjem. Co se slovenske pivovarne odzovejo temu, naj dež. veza deluje tudi na to. da gostilničarji te pivovarne tudi podpirajo. Oba predloga, tako g. Kor barja, ka->r dodatni predlog g. Cererja se 4?o-:sno sprejmeta. Društvo c. kr. računskih uradnikov na Kranjskem. Dne 14. t. m. se je vršil občni zbor imenovanega dru-•'va. Oficijal Zaje je pozdravil došle •lane, potem pa je podal oficijal Oo-> itschnigg poročilo o društvenem delovanju za preteklo leto, iz katerega h nemarno, da je društvo poSr«jdo-valo pri raznih stanovskih in osebnih zadevah in se udeleževalo vseh, splošne interese državnih uradnikov zadeva jočih se priprav. Posebno je omeniti zborovanje c. kr. računskih uradnikov marca meseca pr. leta, kjer se je ponosno zahtevala vpeljava časov- nega napredovanja in uvrstitev rač. uradnikov v II. skupino, dalje na predlog društva pred kratkim ustanovljeni akcijski komite, ki bo imel odslej reševati vse splošne zadeve državnih uradnikov. V imenu blagajnika re viden ta Czernvja je poročal oficijal Skalar o stanju blagajne. Dohodki so znašali 385 K 88 v, izdatki .'141 K 19 v tako da znaša končni saldo 44 K 69 v. Na predlog revizorja Scaumija izrekel je občni zbor blagajniku, kakor tudi ostalemu odboru absololorij. Daljša debata razvila se je pri proračunu za 1. 1911. Na predlog ofieijala Skalarja fklenila se jo ustanovitev podpornega zaklada, ki ga naj društvo samo upravlja. Iz dohodkov društva se bo ta zaklad primerno dotira 1. Dodatni predlog svetnika Langofa, naj ostane zaklad najmanj 5 let nedotaknjen je bil sprejet, enako vse ostale postave proračuna. Debate so se udeležili gg. Langof, Gotz, Rostau, Skalar, Zaje in Go-ritschnigg. V odbor so bili izvoljeni: Za načelnika: Oficijal Skalar, c kr. deželna vlada; odborniki deželne vlado: revident Czerny ter asistenta Truger in Jtivanc; odborniki finančnega ravnateljstva: oficijal Gruber, asistent Pezdič in praktikant Mago-lič. Načelnik Skalar se zahvali za izvolitev in pove še enkrat svoje nazore o organizaciji, katero se le pre-muogokrat prav po nepotrebnem angažira. Oficijal Zaje predlaga, d.t se izreče g. Goritschniggu, ki je izvolitev odklonil zahvala za njegov trud. Predlog je bil sprejet. Končno se je zahvalil načelnik Skalar oficijelu Zajcu za uspešno provizorično \ od-stvo društva in mu je častitaJ k odpo-klicanju v službovanje, k najvišjemu računskemu dvoru ua Dunaju. Ko se še c. Zaje zahvali za čestitke, zaklju-uaČelnik oh 1 4 na i'2. zvečer občni zbor, kateremu je prisostvoval policijski komisar dr. Ternovec, kot vladni zastopnik. Sokolska veselica v Litiji. Dne 14. prosinca letos priredilo je društvo litijsko - šmartinski »Sokol« v Litiji plesni venček v prostorih g. Robljeka (Oblak). Kljub temu, da se ni udeležilo toliko ljudstva kakor lani, se je Še precej dobro obnesla veselica, pri kateri je sviral litijski »orhester«, katerega voditelj je bil g. PiUerlle iu kateremu se v prvi vrsti zahvalimo za trud, ker je žrtvoval marsikatero urico, da tembolj izvežba svoje sotrudnike v godbi. Fdeležilo se ga je največ domačinov. Prišli pa so rudi iz sosednih trgov in vasi gospodje in dame, za kar se jim srčno zahvaljujemo. Kakor že rečeno se je precej dobro obnesla veselica. Opozoriti moram pa dame na to, da je bilo precej ljudstva tudi nejevoljnega, ker rte prezirale takšne udeležence, kateri niso plesali in sicer s tem, da ste plesalce in druge prijatelje okinčale s trakovi, samo takih ne, katerih niste osebno poznale, kar bi se pa ne smelo zgoditi. Morale bi namreč okinčnti le tiste, kateri so plesali, ali pa vse. Vsak izmed nas neplesaleev in tujih gospodov bi bil tudi vesel, ako bi lahko doma pokazal kakšno znamenje iz veselice. Torej drugič bodemo prav veseli, ako bodemo dobili tudi mi kakšno znamenje. Na zdar! Ribniškega Sokola občni zbor se je vršil dne 6. t. m. v Sokolovi telovadnici pri »Cenetu«. Navzočih je bilo 41 Članov ribrniškega Sokola, 3 člani odseka Sodražica in 3 člani odseka Vel. Lašče. Odborovih sej je imelo društvo 16. Glasom poročila br. blagajnika je bilo dohodkov 1129 K 40 v, stroškov pa 1234 K 14 v, torej primanjkljaja 104 K 74 v, kateri je nastal vsled podpiranja odsekov Sodražica in Vel. Lašče. Sklad za Sokolski dom je priraste! od lanskega leta (1710 K 71 v) na 2461 K 50 v. Sklenilo se je tudi lansko leto. da se nabere m^d člani 2 kamna po 200 K za C. M. D. V ta namen se je nabralo To K 27 v. Društvo šteje 20 izvršujočih, 57 rednih, 28 podpornih, 5 ostaa. članov in 1 častno nstnnovnico. Vseh skupaj 111. 5 več kot lani. Društvo so jo udeležilo več slavnostnih prireditev, deloma korporativno, deloma po deputacija h. Peš izleta sta bila samo dva. Več jih je moralo odpasti radi slabega vremena, vendar pa se ti nadomestijo letos. — Telovadni obisk skupaj 1110 telovadcev, skupno 129 telovadnih ur, povprečni obi>k na uro 8*6 telovadcev. Odsek Sodražica ima 0 telovadcev;, oni v Vel. Laščah pa 14. Oba odseka telovadita redno po 2krat na teden. V odbor so bili izvoljeni bratje: dr. A. Sčhiffrer, starosta: Ivan Arko, pod-starosta; Stanko Orišem, načelnik; T. Olišak, tajnik; Filip Peterlin, blagajnik; Aug. Juvanc, Iv. Klnn, Pr. Križman in V. Pisanskv odborniki; namestnik Štefan Lavrič. Pregledo-valca računov: France Burgar in Emest Kobler. »Sokol« v Mokronogu ima svoj občni zbor 22. t. ni. v gostilni brata Deva. »Sokol« v Škofjl Loki razvije dne 9. julija svoj društveni prapor. Ta dan bo tudi drugi zlet gorenjske, sokolske /upe. Bratska društva naj pri določevanju priredb jemljejo ozir na ta dan. j Is Zagorja ob Savi Dne 22. t. ni. j prirede zagorski »Pipčarji« zabavni večer v gostilni g- Josipa Rohavsa v Dolenji vasi pri Zagorju ob Savi. Na mnogobrojno udeležbo vabijo zagorski »Pipčarji«. d »Sava«, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju naznanja, da se vrši III. društveni občni zbor dne 27. t. m. v prostorih restavracije »Zum Magistrat«, T. Lichteufelsstrasse 2, s sledečim dnevnim redom: L Branje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. poročilo odsekov. 4. poročilo zastopnikov na en-keti dne. 5. januarja 1911. 5. Slučajnosti. Za odbor: iur. Ciril Pavlin, predsednik; Dan. Lokar, t. č. tajnik. Prosveto. Slovensko gledališče. Danes zvečer 15. dramska noviteta v sezoni ter se igra prvič humorista Jerorua K. Jeroma moderna legenda »Tujec«. (Za nepar.) — Jutri, v nedeljo popo-iudne ob 3. pri znižanih cenah ljudska igra »Mati Skrb« (za lože par), zvečer ob 7. zadnjič opereta »Jesenski manever« (za par). — V torek prvič nova opereta »Baron Trenk« (za nepar), v četrtek drugič »Baron Trenk« (za par) — Opereta pripravlja »Ločeno ženo«, opera pa »Bo-henie«. Par in nepar. Naproseni smo, prinesti sledeče pojasnilo: Pradpuzt, ta čas presneti, ne jezi le ravnateljstva gedališea, nego tudi č. č. abonente. Ker je orhester skoraj vsako soboto in tudi več nedelj zvečer oddan narodnim društvom, je zaporedna razvrstitev predstav n M milina ter ter se mora vsak hip izpreminjati repertoare. Da ne padejo iste igre ali opere zapored na iste abonente, so mora včasih vrsta premeniti. Toda izpreminja se vedno le tedaj, kadar drugače ne gre. Ker ni nobene sobote godbe dobiti, se vrše že nekaj tednov vse dramske premijere v soboto. Kar se tiče premijer, so jih imeli doslej par - abonent je 12, nepar - abonentje pa 11. Torej gre nepar - abonentom še ena. Iz tega je razvidno, da se vzlie vsem oviram natančno enako razdeljujejo novitete in premijere. Da se dramske novitete ne ponavljajo, obžaluje najbolj ravnateljstvo. Toda če so že premireje novitet prazne, so reprize dram naravnost strahotno prazne in se mora včasih celo doplačati. Tega ni krivo ravnateljstvo, nego brezbrižnost občinstva za dramo. Ponašamo pa se lahko, da ni bilo treba doslej nobene predstave odpovedati ali uapovdanih iger nikdar v zadajem hipu izpremeniti.kar se dogaja celo v dvornih gledališčih! Ravnateljstvo se potrudi, da bodo imeli abonent je par in nepar - vrste tudi nadalje povsem enako število enako-vrstnih premijer in novitet. Znanstveni odsek »Matice Slovenske.« Seje, ki bo v ponedeljek, dne 23. januarja ob 6. zvečer, se udeleži tudi g. T. S m i č i k 1 a s, predsednik »Jugoslovanske Akademije znanosti in umenosti« v Zagrebu, in ! dr. Josip S i 1 o v i č, vsoimiliški profesor in urednik pravniškega »Mesečnika«. Za »Slov. Matico« dr. Fr. I 1 e s i č. Iz odborove seje »Glasbene Matice dne 19. t. m. Predsedstvena naznanila: Spominski spis s slavnosti prilikom odkritja spomenika. Autona D v o f a k a v Hoficih; izvest je »Fil-barmoničaega društva« v Ljubljani, avstrijski »Musikbuch« — se izroče knjižnici; — predsednik dr. Ravnikar in odbornik prof. Jeršinovic sta se udeležila oOletuice, odkar se v Zagrebu prirejajo hrvaške gledališke predstave, ter prilikom odkritja spominske plošče Stanka Vraza v Zagrebu; — pevski zbor jc sodeloval na Vrazovi akademiji, prirejeni od »Slovenske Matice«, slavnostnega banketa ob tej priliki sta se udeležila predsednik dr. Ravnikar in koncertni vodja M. Hubad; — ua sestanku jugoslovanskih kulturnih društev dne 11. decembra 1910 jc predsednik dr. Ravni bar imel referat o kulturnem razvoju Slovencev na glasl>enem po-iju; referat je v arhivu; — podružnici v Celju je deželni šolski svet štajerski po dveletnem boju dovolil ustanovitev glasbene šole, ]xidružni-ea je dobila novega učitelja, v osebi Vitima Seiferta; — podružnica v Kranju je naznanila novi odbor; učitelja Polaska se odveze od prispevkov v pokojninski zaklad proti temu, da se odreče vsem zahtevam napram I>okojninskonui zakladu; deželna vlada je dala koncesijo za prireditev koncertov z vstopnino v 1. 1911: — državna podpora^ za leto 1911 se je izplačala; — odposlale so se prošnje na vse denarne zavode za podporo; —- glasbenemu društvu »Ljubljana« se je posodil oder za koncert ter dovolilo sodelovanje učiteljev gg. Vedrala in Polaska pri koncertu; — v odbor sta v smislu pravil vstopi-ala sedanji načelnik p<*vskeniu zboru g. A. Razinger ter tajnik g. V. Sa-dar, ki stopita tudi v odsek namesto prejšnjega načelnika, oziroma tajnika; sklene se, da se število članov v I odsekih sme pomnožiti s kooptacijo; a — pevskemu društvu »Sloboda« v Zagrebu se je brzojavnim potom izrazilo sožalje prilikom smrti predsednika Egidija rtbrnitzerja; kon- I cert, ki se je zaradi bolehnosti gospo-I da koncertnega vodje moral odložiti, se vrši definitivno dne 5. svečana. — Predlogi artističnega odseka: Pri-j znajo se častne nagrade konkurenč-! nim skladbam; — za društveno leto 1911/12 se izdajo muzikalije za člane: P. Hugolina Sattnerja »Jeftejeva prisega« v klavirski izdaji, in besedilom ter 20 zborov Frana Gerbiča prilikom 701etnicc skladateljeve; — izdajo se razven tega še druge skladbe, med temi tudi »Koroške narodne pesini«, o čemer artistični odsek še ne stavlja končnega predloga; — pripravlja se komorni večer; — drugi redni koncert se vrši mecea marca. — Blagajnikovu poročilo priporoča iskati novih virov v svrho pokritja proračunskega deficita, o tem stavi primerne predloge finančni odsek. — Slučajnosti. Izvršitev diplom dvema častnima članoma se naroča umetnikoma M. Gaspariju in J. Smrekarju; — načeloma se sklene, da je sodelovati ob jugoslovanski enciklopediji. »Zveza slovenskih pevskih društev«, ki je na predlog predsednika »Slov. Matice« prevzela nalogo, da pozove na skupno delo vse merodajne činitelje, naj to stori čim prej; zadeva se odstopi artističnemu odseku; — glede udeležbe ob 501etni-ci pevskega društva »Hlahol« v Pragi se bo sklepalo v prihodnji od boro vi seji; — končno se je sklepalo o nekaterih osebnih zadevah. Razpis častnih nagrad. »Mati"a Slovenska« razpisuje s tem ponovno 1. iz dr. Costove ustanove častno nagrado 200 K za najboljši leposlovni spis, katerekoli tvarine (spis imej vsaj štiri tiskane pole in naj se vloži vsaj do 31. maja 1911) ; 2. iz Jurčič-Tomšičeve ustanove dve častni nagradi a 200 K za najboljša lepos-ovna spisa o francoski dobi slovenske zgodovine ali o ilirskih časih Stanka Vraza in Ljudevita Gaja (vsak rokopis imej vsaj štiri tiskane pole; rok je do 1. decembra 1911.). — Naieeaj-ui spisi naj se vlagajo pod posebnim geslom, a pisateljevo ime bodi pod kuverto, ki je zaznamovana z dotičnim geslom. Za »Matico Slovensko« dr. Fr. Ilešič. Razgled po flovsnsKem ;vetu. — Ljudsko štetje v Bel grad u je končano. Urejujejo se samo še popi-sovalne pole, a tudi to šele bo v nekaj dneh končano. Po dosedanjih statističnih podatkih šteje sedaj Bel-grad več kakor 90.000 prebivalcev. — Nova srbska ladja. »Srbsko parobrodno društvo« je sklenilo do leta 1912. zgraditi nov parnik za potnike. Nov paruik bo tipa »Suma-dije«, a bo večji in bo vozil dosti hitreje. Nov parnik bodo krstili na ime »Velika Srbija«. — Mrtvaški list po Rusjanu. Bel-gradski meščanski klub »Slovenski Jug« je izdal povodom nesrečne smrti Edvarda Rusjana ta-le parte: »Javljamo meščanstvu, da je v ponedeljek 9. t. m. ob pol 11. dopoldne junaško izdihnil svojo dušo aviatik Edvard Rusjan, sin bratskega slovenskega naroda. Mrtvaški sprevod se napoti iz kimrgiČuega oddelka splošne državne bolnice v sredo ob 9. dopoldne na pokopališče po določenem in objavljenem sporedu. Pozivamo bel gradsko mesčaustvo, uaj se v čim največjem številu udeleži pogreba.« — Tolstoj ni veroval v življenje po smrti? Časopis »Russkoje Bogatstvo priobčuje pismo pokojnega grofa Tolstega o občevanju z duhovi. V tem pismu pravi Tolstoj med drugim: »Cim bi se mi zazdelo, da čujem glas kakega pokojnika, bi se takoj obrnil na kakega psihiatra ter ga naprosil, da priteče na pomoč obolelim možganom. Vera v življenje po smrti, vera v nebesa in pekel je bomo-li v kakršnikoli formi živeli po smrti, omejeni človeški razum ne jvo-rc rešiti ... Edino naše življenje je življenje na zemlji z večno borbo proti zlu in s težnjo za ljubeznijo.« — Nov srbski književni list. Pred par leti je prenehal izhajati leposlovni list »Nova Iskra«. Lastnik tega lista, profesor Rista Oda v i č, je sedaj sklenil, da bo znova jel izdajati »Novo Iskro«. Prva številka izide tekom tega meaeca. — Bud Isto vska cerkev v Petrogradu aH verska zmotljivost ruskega škofa. V Petrogradu se gradi božji j hram z budiste. Ruski celotje so radi j tega silno ogorčeni, češ, da je sra-j mota, ako se v Petrogradu, v srcu pravoslavne Rusije, gradi hram — poganski. VeČ verskih fanatikov je z ozirom na to odposlalo spomenico j nadškofu Alekseju v Kazani, v kateri ga roti n,aj bi storil vse potrebne korake, da bi preprečil stavbo »poganskega hrama« v Petrogradu. Nadškof je na to odgovoril, da ima kristjanstvo in pravoslavje mnogo ' hujših sovražnkov, kakor je budi- zem. Zato bi bilo bolj umestno, da se verniki bore proti vladajoči nenrav-nosti in pornografiji, kakor pa proti manj opasnemu budizmu. Zato bi ne bilo pametno, ako bi 6e branilo budistom, da si zgrade v Petrogradu svoj božji hram, to tem bolj, kej* so ti budisti ruski podaniki .Ako bi se v Petrogradu branilo raznim ruskim konfesijam svobodni verski razvoj, bi v tem ozir u sledili Dunaju, iz katerega so Vsenemci s svojim šovinizmom napravili provincijalno mesto vkljub temu, da je Dunaj avstrijska prestolica. — Modni Svet. (Ilustrovani list za toaletu, dječju modu i ručni rad = za toaleto, otroško modo in ročno delo.) S 1. januarjem t. 1. je začel izhajati v knjigarni Jar. Merhanta v Koprivnici na hrvaškem list »Modni Svet«. Izhajal bo 1. in 15. dne vsakega meseca ter donašal najnovejše vesti iz modnega življenja, donašajoč slike toalet in načrte najnovejših krojev za deco, dekleta in odrasli ženski svet, pa tudi vse mogoče vzorce za ročna dela. Posebna naloga mu bo, opozarjati na narodne motive v noši in vezenju ter donašati narodno ornamentike. »Modni Svet« ima za beletristieno prilogo »Zoro« (povesti, pesnit i. t. d.), ki jo ureja pisateljica Marija K u m i Č i č. Izšli sta že dve številki, ki se prav dobro prezentirata. Priporočamo list najtopleje slovenskim damam, ki so doslej rabile tuje modne liste. »Modni Svet« z »Zoro« vred 6tane na leto 12 K, na četrt leta 3 K, »Zora« sama na leto 8 K, na četrt leta 2 K. »Modni Svet« sam stane na leto 3 krone. Naročnina se pošilja na naslov: Jar. Merhant, knjigama in papirnica v Koprivnici (Hrvaško). Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Osumljena tatvine. Pri Mariji G o 1 j a r so nedavno zaklali prašiča. Osoljeno meso so shranili potem v nekem sodu. Dne 9. t. m. pa so opazili, da je bilo skoro vse meso, vredno do 50 K, ukradeno. Marija Goljar je hotela priti tatu na sled, in ker je sumila Ivano P e č n i k, se je napotila k nji ter jo prosila za malo mesa. Pečnik ga ji je res nekoliko odrezala in Goljar je spoznala svoje meso. Zadeva se je naznanila sodišču. Ker pa ni bilo nikakih drugih dokazov, se je seveda Pečnik morala oprostiti. Kmetic z gnojnico. Dne 20. decembra 1. 1. jc drvil ponoči skozi Flori jansko ulico kmetic Ivan M a r n z vozom, na katerem je bil sod gnojnice. Sod je odskakoval tako, da je bila nevarnost, da se na koga prevrne. Takrat v bližini se nahajajoči stražnik Anton Kotnik to potrdi. Kmetic le deloma priznava dejanje. Prosi za milostno sodbo, ker se je cel dogodek vršil ponoči in ker še ni bil nikdar kaznovan. Sodišče se je na to oziralo ter obsodilo Marna samo na 10 kron globe. Gratulaut. Hlapec Franc Po-držaj iz Št. Jurja je bil radi beračenja in potepuštva že večkrat kaznovan. Ali navada je železna srajca, in možakar se svoje obrti ne more odvaditi, dasiravno si toliko prisluži, da bi lahko pošteno živel, Če ne bi vsega pognal po grlu. Tako je tudi nedavno hodil od hiše do hiše ter sitnaril z beračenjem. Prišel je celo na orožniško postajo, kjer je prosil denarja za žganje. Orožniki pa so bili tako »trdosrčni«, da so ga naznanili. Podržaj pravi, da ni prišel nikamor pekljat«, temveč le novo leto voščit. Toda to ni veljalo in obsojen je bil na pet dni zapora, poostrenega z enim postom. BojevitosL Posestnika Martin Perne in Valentin Zupančič sta 8. januarja pila v Semetovi gostilni v Spodnji Slivnici. Kmalu je prišlo med obema do prepira in pretepa. Bil je vsak nekaj poškodovan, mnogo bolj pa Perne. Ker sta izjavila, da si odpustita in da Zupančič plača nasprotnikovega zastopnika in P.er-netu samemu 20 K za bolečine, je bila sodba milejša in je bil obsojen Perne ua 5 kron, Zupančič pa na deset kron globe. Lovski tat. Jože Jankovič iz Crne, vasi je šel 8. t. m. v družbi več tovarišev v tuj lov streljat divjačino. Kakor sam pravi, je bil takrat v Ljubljani. Priča N. najprvo pravi, da ga ni videla, ko je bil doma, ko se pa za-priseže, izpove, da ni bil Jankovič v Ljubljani, ker ga je videla v vasi. Druge priče so ga videle na lovu. Jankovič, ki je bil radi enakega delikta že večkrat kaznovan, je bil obsojen na en mesec zapora, poostrenega z enim postom na teden. Obdolžen redar. A. B. iz Vodma-ta je bila tožena, da je obdolžila policijskega stražnika tatvine. Pričo pravijo, da niso slišale tega govorit: A. B. pač pa je približno tako govorila njena prijateljica A. R. Stražnik se neče poravnati. Ker pa obtozenka še ni zadosti stara, pHde stvar prod mladinskega sodnika. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Včerajšnja razprava. : iSasledki krive prisege pred zadnjo tukajšnjo poroto. V občo je znano, da je 6lala dne 29. novembra m. 1. pred porotnim sodiščem J era S a v S , dekla pri Francetu Verhovcn v Spod. Šiški, na obtožni klopi zaradi hudodelstva uboja, ker je tamošnjega hlapca Franceta M i klica s tolka-čem po glavi udarila, da je ta drugi dan v tukajšnji deželni bolnici umrl. Obdolženka Šavs je bila pa po zanikanju krivdoreka porotnikov oproščena in sicer to iz sledečih razlogov. Kot ena glavnih prič tega dogodka je bil tudi takrat zaslišan takratni Verhovcev delavec Janez Podgoršek iz Cerkelj, ki je pred preiskovalnim in kasneje tudi pred porotnim sodiščem izpovedal, da je ubiti Meglic po udarcu šel v hlev, potem v stranišče in od tod na pod. Na pragu poda je pa padel, ker je on slišal tako >štimo«. O tem se je zaslišalo 11 prič. Dognalo se je, ko je isto jutro v nedeljo dne 2. oktobra prejel Podgoršek od gospodarja denar, je odšel takoj v gostilno, in da ga sploh takrat ni bilo doma, ko je šel ubiti Meglic po osodepolnein udarcu ležati na pod, zatorej tudi ni mogel slišati na pragu poda osodepolno »štimo«. Dognalo se je pa tudi po pričah, da Meglic sploh ni padel, marveč šel mirno ležati na slamo, ker je postal vsled osodepolnega udarca nezavesteu. Tem obdolženčevim trditvam, da je Meglic povodom padca ua pragu poda se sam tako poškodoval, da je vsled tega umrl, so porotniki verjeli in zategadelj krivdorek Jerc Savs zanikali. Vse se bi bilo izšlo povoljno, da ni Jera Savs od sam etra veselja, da je bila hudodelstva uboja oproščena, dajala v Šiški za pijačo, katere se je v polni meri udeleževal obdolženec, Podgoršek, češ. da je on tisti, ki jo je izrezal. Obdolženec je pa že pred porotno razpravo se hvalil, da mu je vseeno, če dobi zaradi krivega pričevanja G mesecev, da bode vsaj čez zimo preskrbljen. Obdolženec, ki je prvotno vsako krivdo tajil, a se končno pod vtiskom i z poved b cele vrste prič le udal, se zagovarja, da je bil takrat vsled preobilega zaužitega žganja popolnoma zmešan, in da je .->ploh slabe pameti in da se je vsled tega dom i sijeva 1 stvari, katerih ni videl. Temu nasproti zaniku-jeta zdravniška izvedenca, katerega sicer smatrata moralično propadlega, ne pa kot slaboumnega človeka. Sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem in postom vsak mesec. — Dr. E. Volčič. »Nekateri slovenski pravniški izrazi.« Ponatis iz Slovenskega Pravnika . Cena 40 v. Navedeni strokovnjak v ti razpravi spretno zavrača nekatere napačne termine, n. pr. obravnava, ugovor i. t. d., ter priporoča prave n. pr. razprava, vgovor i. t. d., to pa posebno radi uporabe strokovnih izrazov v novem prevodu občnega državljanskega zakonika, ki ima iziti v tem letu in pa zaradi enotne pravniške terminologije na slovanskem jugu. Razprava je jako zanimiva, kakor je lahko misliti o uredniku treh obširnih zbornikov: Civilnopravdni zakoni, Zemljiškoknjižni zakoni in Zakoni o nespornem sodstvu. Knjižnica se dobiva po knjigarnah, tudi v »Narodni knjigarni« v Ljubljani. Razne stvari. * Ljudsko štetje. Solnograd izkazuje po letošnjem ljudskem štetju 34.000 prebivalcev, tedaj samo 3000 več proti prirastku 7000, katerega so pričakovali na podlagi statističnih podatkov. * Čudno vprašanje. Zraščena dvojčka iz Siama, kakor znano dve deklici, od katerih ena je povila lansko leto otroka, sta se pripeljala v London, kjer pa so ju obdržali na kolodvoru, ker sta imeli samo en vozni listek. Sodišče bo sedaj odločilo, ali ste obe deklici en sam ali dva človeka. * Plaz. V soboto so se napotili iz Ženeve štirje mladi ljudje na Veliki Sv. Bernhard, dospeli v nedeljo srečno na cilj in se vrnili čez prelaz Fer-ret. Pet "kilometrov od Orsieresa jih je presenetil snežen plaz ter zasul tri turiste, med tem, ko se je četrti rešil. Rešilna ekspedicija, ki je odšla takoj na kraj nesreče, se je vrnila brez uspeha. * Ekssultanova prva favoritinja umrla. V Solunu je umrla 17. t. m. Abdul ITamidova prva favoritinja, Ser Djemal Kalfa, za srčno boleznijo. Ekssultan je bil zelo potrt in jo je spremil do vrat vile. Pogreb se je vršil brez sijaja. V Solunu se niti izvedelo ni o njeni smrti in zato je mi-dlilo ljudstvo, da je bivši sultan umrl, kar pa je, ko se je ta novica raznesla po mestu, korni komandant dementiral. • Onioteu in oropan. V nedeljo so našli v gozdu Montnrartre, kakor se poroča iz Pariza, moža, ki je imel noge zvezane in je bil privezan ob drevo. Ko so ga rešili je izpovedal, da je Amerikance, se piše Henrv Mil-ler in da so ga roparji odvedli s seboj s kolodvora, ga privezali na drevo in ga prisilili, da je zavžil omotno sredstvo, potem pa so ga oropali. Čudno je, da je to že drug slučaj. Prvi se je zgodil nekemu pariškemu tovarnarju, ki pa je roparjem še pravočasno pobegnil s svojim avtomobilom. Telefonska in brzojavna poročila. Novi vojaški kazenski zakonik. Dunaj, 21. januarja. Danes ob 10. dopoludn se je vršila skupna minstr-ska konferenca, ua kateri se je razpravljalo o končni redakciji novega vojaškega kazenskega zakona. Te konferenco so se udeležili: skupni vojni minister Sehonaich, oba ministrska predsedn. Bienerth in Khueu, domobranski minister Oeorgi, hon-vedski minister Hasay in oba pravo-sodua ministra Hochenburger in Szekelv. Sef gencraluega štaba odstopi. Dunaj, 21. januarja. Splošuo po-zorno&t vzbuja v vojaških krogih vest, ki jo razširja »Berliuer Tag-blatt«, da namreč v kratkem odstopi šef generalnega štaba, Konrad Ho-tzendorf. Kot vzrok tega odstopa se navaja, da je prišel pri neki konferenci generalnega štaba in vojne oblasti pod predsedstvom samega cesarja v ostro uasprotstvo z drnirimi generali. Stanka gledaliških delavcev. Dunaj, 21. januarja. Gledališki delavci v gledališčih Josefstadter-theater, Lustspieltheater, Karlthea-ter, Uaiinundtheater in Apollothoa ter so začeli stavkati, vsled tega se v teb gledališčih danes predstave najbrže ne bodo vršile. Avstrijski dreadnoughti. Budimpešta, 21. januarja. Pesti Napoto« poroča z Dunaja, da se je mornariško vodstvo odločilo, da se izpremeni program mornarice v toliko, da se kredit za nove vojne ladje razdeli namesto na 4, ua 6 letnih obrokov, počeuši z letom 1911, za katero leto bi znašal zahtevani kredit oo milijonov kron. Vodstvo mornarice razglaša, da bo že do meseca junija t. 1. dograjeu en dreadnought, drugi pa najkasneje že leto pozneje. Ogrska poslanska zbornica. Budimpešta, 21. januarja. Ogrska poslanska zbornica nadaljuje danes pogovor glede bančne debate. Viljem II. v Italiji? Berolin, 21. januarja. Vesti, da misli nemški o-sar spomladi posetiti v Rim ti italijanskega kralja, so povsem neresnične. Pač bo obiskal cesar Viljem spomladi otok Krt, od tam pa se vrne direktno v Berolin. Romunski državni zbor. Bukarešt, 21. januarja. Dne 23. t. m. bo razpuščen državni zbor; nove volitve se razpišejo koncem februarja. Kongres žurna listov. Pariz, 21. januarja. Tu se bo letos vršil velik žurnalistični 1 r>ngres, ki se ga bodo udeležili delegati i/, vse K v rope. Do sedaj se je priglasilo že nad 500 udeležencev. Italijanski kralj Viktor Emanuel bo baje sam osebno otvori 1 kongTes. Italijanski dreadnougliti. Pariz, 21. januarja. »Echo de Pariš« prinaša iz Milana izjavo italijanskega mornariškega ministra, da je potrebno graditi Italiji po načrtu in orogramu mornariškega ministrstva 14 dreadnoughtov, med njimi 4 nove. Imge pa preustrojiti. Vojna uprava na bo baje zahtevala gradnjo še na-rlaljnih dveh deadnoughtov, za knie-re bi znašal potrebni kredit, ki se ima razdeliti na 3 leta, 200 milijonov lir. Povečanje francoske armade. Pariz, 21. januarja. Vojni minister Brun je predložil reorganizacijo francoske armade, glasom katere predloge bi se zvišalo število francoskih polkov od 133 na 173. Položaj na Portugalskem. Madrid, 21. januarja. Iz Portugalskega prihajajo vedno resnejše in vedno bolj vznemirjujoče vesti. Mornariško ministrstvo je izdalo povelje, da morajo ostati vsi pomorščaki, tudi častniki, na vojnih ladjah, katerih nobeden ne sme zapustiti. Afed mornariškim ministrstvom in vlado vlada oster razpor. V mestecu Letria so ondotni katoličani napadli ondotnega katoliškega župnika, ker je skušal pregovoriti tamošnji 17. pešpolk za vstajo. Nesreča na vaji. Pri današnji garnizijski vaji ljubljanske posadke se je spiašil konj nekega dragonea in težko poškodoval nekega vojaka pešpolka št. 27. Poškodovanega so prepeljali v vojaško bolnico. Gospodontvo. — Zvišanje glavnice avstrijskega kreditnega zavoda. C. kr. priv. avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt bode v najbližnjem času zvišal svojo sedanjo delniško glavnico od 120 milijonov na 150 milijonov kron. V to svrho se sklicuje na dne 2. marca 1911 izredni občni zbor, kateremu se bodo stavili tozadevni predlogi. Po zvišanju delniškega kapitala bode imel ta zavod vštevši rezerve približno 250 milijonov kron lastnega premoženja. Na ta način bode ta zavod, kateri zavzema že več desetletji med denarnimi zavodi naše države prvo stališče, razpolagal v najobilnejši meri čez lastna sredstva, katera odgovarjajo v zadnjih letih zopet močno naraslemu prometu iu pa ogromnemu, njemu zaupanemu tujemu kapitalu. Izdajatelj in odgovorili urednik: Rasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. prosinca: Ivan Jare, delavčev sin, 2 meseca, Tržaška cesta 24. — Marija Pajser, zasebnica, 77 let, Jeranova ulica 5. — Terezija Po-nikvar, bivša služkinja. 44 let, I»a-deokega cesta 11. — Terezija Kmetic, zasebnica, 65 let. Poljanska ce?>ia 20. Dne 19. prosinca: Julijana Stajn ko, delavčeva hči, 2 leti, Jani jera ulica 4. — - Ana Bukovšek, pomožna usmiljenka, 33 let, Radeckega cesta 11. Borzna poročila. Ljubi lanska „Kreditna banka v Ljubljani* Urala! k«rxl doeajste borze ?1. januarja 19M ■«i»t»eu! papirji. 4° o majeva renta . . . . 42° „ srebrna renta .... l°'o avstr kronska renta . . ogr „ . . 4° o kranjsko deželno posojilo ko češke dež. banke Srečke Iz I. 18b0 »/, . . . r* n tt 1864 . • . . • „ tiske...... ii zemeljske 1. izdaje n ogrske hlpotečnć dun komunalne avstr kreditne . ljubljanske . . avstr. rdeč. križa OgT „ „ bazilika . . . turike .... O«lwloe. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alpine-Montsn .... Čtškt: sladkorne družbe . ŽIvnostenske banke. . . Val m te. Cekin! Marke...... P ran Id . ... . ...... »ubljl...... Žitne cene v [ »ena'al 93 10 j 97 10 j 93- 92 - j 94 r0 94 10 I 212 75' 30*— ' 156 — : 297 2t 29?'— , 2 4 75! 33 533- ] 92 90 50] 60 — i 38 — j ^62- - ! »75- 679 ?S j b475 i '16 — ! "64 — 267* -282--- j 11 37 j 1173-?5! 9 — 94 60 253 — 93 30 97 3 93 JO 92 20 J5 50 9u 10 218-75 315 — 162 — 303 2a 798 260 75 5H — M3--9h - 96 £0 h — 42 — 265 — 48'-— i802i 6W5 U7-— 7M-76.V— 26*"8j 28 r II 40 117 5 « 9WS 94 80 254*50 Budimpeftti k zi janu rja 1911. Termin. Pšenica za apri» ij^ji za 50 kg 11 2*» » » oktober 1911. . za 50 kg 10 69 RZ za apdl 19il . . za 50 kg 5 08 Ko uza za maj 1911 . . za 50 kg 5 68 E f •» fc * * v. 5 vin višje. Poslano. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdrav-ila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Mol!o-vo francosko t g arije in sol", ki jc takisto bolest) utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 18 samo direktno! — črna, bela in barvana, od 1 K 33 vin. meter naprej za bluze in obleke Franko in te ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata izbira vzorcev se pošlje s prvo poŠto. 1 269 Tirom a jj Bfflltaffle, Zariih. Vet- premene v jedilih! Maggije-ve kocke prihranijo gospodinji kihanje dragega govejega mesa, ker samo z vrelo vodo poparjena da vsaka kocka za 5 v krožnik (J/-i litra) najfinejše goveje juhe, v katero se potom vsaka poljubna priklada zakuha. Namesto govejega inesa i ah ko v tem slueaju stopi kaka druera priljubljene jša- jed, ne da bi se s tem kosilo podražilo. Po zdravniških poročilih se pri revmatizrnu, protinu in nevralgijah izborno obnaša kot izborno bolečine tolažeče, ua oplahnenje oteklin ter obnovo premionosti členkov delujoče sredstvo Contrheuinan._ Prebavila naj se varujejo, ker ga človeško telo nima organa, cigar Še tako nepomembna motenja bi ftko obsežno vplivala na vse organe in jim lahko povzročila najhujše nasledke. Varujejo se pa prebavila, ee jim skušamo olajšati delovanje, s tem, da zbujamo funkcije prebavil z lahko odvajajoeim sredstvom. Tako sredstvo imamo v že 40 ietih predo! ro preizkušenem drja. Roso babama za želodee iz lekarne B. Fragnerja, e. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobi-va se tudi v tukajšnjih lekarnah. Izborno varstveno sredstvo Ustna voda naravna alkalicna kislina proti vsem infekcijskim boleznim; izvira iz čiste granitne skale. Pri mnogih epidemijah sijajno preizkušeno. HcjBoljfc uro seftnlostl: noto, jr?brno, tulo, nfkellnoito in lekiena se dod! samo pri H. SUTT11ER LIuMJsm, Kostni trs. Lastna tovarna ur y Švici. TariTiitfti vsrsftiiti zninU I K 0 7 J , I K 0 .1 Želodčni liker ii Mlo Moto! Blizu in daleč Vse ga poznA, Kdor ga ima Ima zdravje doma! V Ijndtka Kakovost IHer K 2*40. Kabinetna kakovost „ » 4*80. Našlo? za naroČila:TfL0R1AN-. Ljobljana m*. I ZJ Postavno varovano. Cisto irlavo! Možne živce! Zdravo spanje! Xie več prsnih in vratnih bolečin nimamo, odkar rabimo Fel-lerjev fluid z zu. Elsafluid, ker lajša bolečine, odstranja slabosti in osvežuje. Tncat franko 5 kron. Ne poznamo želodečnih bolečin, ne krča, m vzpch a van ja in tudi želodec nas ne lisci, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne kroglice z zn. »Elzine kroglice«. 6 škatljic franko 4 K. Pristne prodaja E. V. Feller v Stubici. Elzin trg št. 238 (Hrvaško). 2 Proti 168 i izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki otrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst 1 steklenica z navodilom t krono. Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani. Resljeva cesta štev. 1 poleg Franc Joieiovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn juž. ž Veznice, c. kr. lobačne tovarne in OKr. bol. blagajne v Ljubljani. Melusine-ustna in zobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite m? zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in odstranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bora vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar. Meteorolotično poročilo. V . .\.z> r:t sjtneB 306-2. Srednji zračni ttal 736*0 mm 1 januar J Čas opazovanja Stanje barometra v mm • o 1 is i ■ B S Nebo 20. 2. pop. 743 1 —07 si. jjvzh. jasno » 9. zv. 744 8 - 18 sr. sever t) 21. 7. zj. 745 3 —06 si. vzhod. i oblačno Srednja včerajšnja temperatura — 2S\ norm. —2 6 . Padavina v 24 urah 0 0 rom V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša soproga, mati, sestra in stara mati, gospa roj. danes, dne 21 januarja 1911 ob 8 ur zjutraj po dtljši bolezni previđena s sv zakramenti v 59. letu svoje starosti preminula. Pogreb drage rajnke se vrši v ponedeljek, d ie 23. januarja ob 8. uri zjutraj iz Hrastnika v Trbovlje, kjer se položi na ondotnem pokopališču k večnem počitku. Hrastnik, dne 21. januarja 1911. Alojzi* Štih, soprog. — Pavla, Julija, Zofija, Justina, Micl omož. Diviak m Anton, otroci. — Josip Divlak, zet - Pavla Stih rojena Rotar, sneha. 314 ;. iz proste roke se takoj proda:. enonadstropna hiša z vrtom v Ljubljani. »l Naslov pove upravnižtvo »SI. Naroda«. Prav Kakemu kristjanu izročim edino prodajo obl. varovanega predmeta z ogromno razpeČavo, ki ga rabi vsaka dama, tn s cer ga oddam za vsako mesto z okolico za 50 K. 311 Ponudbe pod „Velik zaslužek" na upravništvo »Si-»v. Naroda«. Al! imate bolečine? Od revmatizma, od protina, g'avobola, zobobola? AH ste si po prepihu, prehlajenju kaj nakopali? Poizkusite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčuiocim Fcllerjevim fluidom z znamko »EUafluid«. To ni samo reklama Tncat za poizkušajo 5 kron poštnine prosto. Izdelovalec samo lekarnar Feller v Stubici, EUio trg štev. 238 na Hrvaškem 32 8306 P. n. Usojam sc naznaniti, da sem poveril zastopstvo za fjubljano in okolico tvrdki Kmet & Slivar v Ljubljani. Pisarna se nahaja na Marije Terezije cesti Štev. 8, zaloga pa v prostorih L ljubljanskega skladišča Krisper & Tomažič, Dunajska cesta, poleg Tanniesove tovarne. tal. Met a Kim mana Ml zaupnika mlina tvrtka Mer laji.it i im. Z odličnim spoštovanjem • * 306 valjčni mlin v Kranja. va v W Vinko Majdič Rabljen, lahek nm- se kupi. Ponudbe upravntštvu »Slov. Nareda« pod „Ko2eselj". 292 zmožna knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence .*. želi svcje šesto prctneniti. Prijazne ponudbe pod „Konto* ris ti nj a" na upr. „S!ov. Naroda" Rszolos. Oni gg. kopališki gostje Rogaške S'atme iz leta 1909/10, ki so se oglasih, da bi kupili Louisenhof se prosijo, rai naznanijo svoje naslove. Slovenska obrambna društva zganite ge, Sadmarka tudi Škili na to. 29 J KiigO Filz, posestnik. it z 2 sobama in kuhinjo se takoj odda Dunajska cesta št. 69. 308 Đve elegantno meblirani mesečni sobi se oddasta s 1. februarjem na Dunajski cesti. — Razgled na ulico Zajtrk na lazpolajjn. — Več pove upravniAtvo »S-ov. Naroda«. 313 peni mehko, sortirano, temno po K 1'— za kg, svitlo po K 1*20 za kg, prodaja perutninski zavod v Šiški. U8T Zakup. ~W Ignacij Jane*, Čabar, daje v zakup prometno novozgrajeno pekarno za okraj Čabar na HrvaŠkem za n zko ceno. — Ponudbe naravnost na gospodarja. 312 deželne naklade v hiši štev. 36 Miklošičeva cesta, 266 OddaJG S2 Z3 ISSJHlV M V E3]Sm_ Pojasnita pri A. lenkvi« pekn, i ^•irife Terezije cesta št, 7. poštenih staršev -78 sprejme v ms na faktur: o trgovino J. Fajdiga v Vipavi. Preklic. Podkrižnra Marija Novak, posest, vdova i.: Pii^ve št. 17, prokhcuiem kot neresnično v^t tt>, kar sem govorila o Alojziju Pogačar u, mizarskem mojstru v Pristavi pri Mengšu št. 16, namreč, da je ta kriv smrti mojtga moža. To ni res in tega ne morem dokazati. Kamnik, 10. januarja 1911. x Marija Ffov&k, podpisal Ignacij Repartšek s. r. priča. SI IS tšl Cšl m (š [a 206 Ženitna Mladenič, 28 let star, iz boljše hiSe, premožnih staršev, s stalno službo, 170 K mesečnega zasluska, se žeti poro'iti. Ponudbe naj se blagovolijo do 15. svečana po-lati, ako mogoče s sliko na upravniStvo „Sloven. Narod<" pod Šifro: ..Mladenič 30". IŠ1 00 m tšl Cšl vanju. državnim, železniškim in deželnim uradnikom pod najcenejšimi in najugodnejšimi pogoji proU dolgoletnemu odplaće* do višine dveletnih prejemkov, daje Spčjka kredyiowa czIonksw Towarzystwa wza-jetnnvcb ubez pieczeu w IC3kowie. Basztowa 9. Pojasnila se dajo gratis in franko. 264 Sanka „Slavlja" sprejme pod prsv ugodnimi pogoji vel poslovscev za živijenski oddelek, potem za oddelek zavarovanja proti požaru in končno za oddelek zavarovanja proti vlomski tatvini Rpflekiantje nai se obračajo do generalnega zastopa banke „Slavlje" v LjuMjani. 290 rtizm* ^ preizkušeno zdravilni pri katarih, kašlja, br i pa v os t i. zaslezenja. Želodčni kislini, influenci in nasledkih. Dobiva se povsod po lekarnah, dr gerijah in trgovinah z rudninskimi vodami. 3o82 Teipii in perovodia se iščeta ?a pisarno dr* Staniča, odvetnika v Gorici. Znanje 'tahjanskega jezika ni neobhodno potrebno. Ponudbe direktno. 305 Vzgojiteljica, vešča slovenskega in nemškega jezika ter k'avirja, se sprejme za vstop 15. marca k dvema deklicama. 293 Naslov pove upravništvo j*S*. Naroda.« t DE 1 yli8ii.isy.0i in lil so najboljše in cene *sro*j koti 29 2 I. vrste po starem Min mm U K HO II. vrste tiste im draie .... kjim priporoča (k* a s) 1. liiiii tara MS um Ibsohrent trg. lok z več mesečno prakso, zmežen slo-\enščine, hrvaščine, nemščine, nemške stenografije ter deloma laškega jezika išče službe. Ponudbe pod „J. K." na upravništvo ^Slovenskega Naroda". 301 urar in trgovec Ljubljana j 13! samo Piomeva ilita 9.1. v zlatu, močni, prekosijivi, par WM1 lok od 6 do 20 mož, dobro rutiranih moči, priporoča 300 Avg. Zortfičp godb. konces. v Ljubljani, II. Stare pravde štev. 3. 1 JE letnik 1910 299 se dobi po primernih cenah pri Lovni Petovarju posestniku vinogradov v Jeruzalemu pošta Ivanjkovci pri Ljntomeru. Vzorci in cene na zahtevo« Novo! ^ Senzaoijonaino! Novo! 6 Selenburgova ulica 6 ^nafomična poučna razstava. M mm M m Mm Pfosorja EBMata i zdravilom SOS. Odprto od zjutraj do 9. zvečer. V petek od 12. do s« zvečer samo za Vstopnina 30 v, za vojaštvo 20 v. Za rcnogobrojiJ! ob:sk picsi 2š9 podjetnik. Mlad vojaščine prost v i m bner računar in strojep sec, se za takoj 1. irb-uarjem išće za vodstvo pia-lisl .n korespondence Nemški in slovenski jezik pogoj. Natančne ponudbe v nemškem jeziku z navedbo iče in eventualno navedbo vstopa nod »K. E. 0.100" na upravništvo »Sln-\tn»kega Naroda.« 307 Najboljše rn najsigurnejše sredstvo zoper J v "8 Patentirani grar-icfonov Joceu, v Igrahiea POlono. Patentirani gramofonov KO ac ne rabi. Patentovani gramofonski ločen dela glas čist9 naravnopristen ===== in prijetno voljen« - Po izgledanju nepomemben pomemben po učinku k v kratkem času odpravi rdečico in vse druge bolezni v nosu je MK®rne!ija". % Razpošilja z natančnim pojasnilom po povzetju t eh kron N. M. £. Iviediog, Celfe At 16, Šiaiersko. 2'Jo teU vstopiti mladenič, star 22 let, rezervni častnik absolvent trgov: VeSč poleg slovenščine in nemščine tudi la-^čine in hrvaščine, ki je Že deloval v pisarni, oprten korespondet.t in bilancir, tudi kot samostojen delavec, v kako banko, posojil-^ co ali veče trgovr-ko podjetje Nastop takofl Tozadevne i onudbe pod „Vstrtjnost" na uprav. »Slov. Naroda« 261 zagotavlja patentovani gramofonski ločen nastopne prednosti: 1. Najboljše proizvajanje, ker igla lahko sledi zvokovnim valovom. 2. Najmanjše obrabljenje p.ožč zaradi pravilno razdeljene teže in majhne obtežitve. 3. Pripravna premen^anje igEe« 4. Plošča se ne more pokvariti, ker se glasovnik pred rabo in po rabi sam od sebe umakne. Pazite pri kupovanju GOVORILNEGA STROJA na našo vrlo znano VARSTVENO ZNAMKO, gotovo jamstvo za nadosežno kakovost. Svarimo pred razpečavanjern govorilnih strojev z lomastim glasovnikom za glasovno trobilo brez naše varstvene znamke, ker so to ponaredbe, ki se zaradi prekršenja patenta po končno veljavni ueodni sodbi c. kr. patentnega sodišča brezobzirno kazensko zasledujejo. patentne^ Prodajali&ča a« " povsod naznanijo W WT llustrovani katalog na željo zastonj. Avstrijska gramofonska družba z om. zavezo Dominikanerbastei 10 DUNAJ I. Dominikanerbastei 10. 303 Gedka prilika I Redka prilika! dobe°, pia&iino se po ceni proda na vogala Sv. Petra ceste, vhod Rađeckega c št. 2, L nad str.__ 310 Zaradi smrti trgovca se tako! odda dobro založena ia dobro idoča trgovina s papirjem, galanterijo § in šolskimi potrebščinami na velikem trgu, z zelo živahnim prometom v središču Ljubljane. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Prodajalka pridna, otena in zanesljiva, se sprejme kot voditeljica podružnice. Biti mora najmanj 23 let stara. Katere so že poslovale samostojno a dobrimi izpričevali, imajo prednost Sprejme se takoj pri 363 Antonu Verbičo, tjPB j Sevnici ob Srni. Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. Fliut Gosposka ulica štev. 6, išče nujno za Ljubljano in zunaj: več Kuharic, hišen in deklic za vse. Placa 30-40kron, samostojno starejšo gospodinjo, mora razumeti kuhanje, pridelovanje zelenjadi in oskrbovanje vrta in sicer za grofovsko graščino na Italijanskem; znano dobro in trajno mesto Oddeljena natakarica (Extra-madehen) za Gradec, več natakaric na račun, prodajalko za špecerijsko trgovino (voditeljico podružnice) na Štajersko, slugo v gosposko niso v Liubljani itd itd. 275 Pri vaanjiri vprašanjih sc prosi mali ia odgom 0023 WH2 M is proste roke radi bolesni z gostilno In vrtom ob glavni cesti v mestu. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda.« 386 ff Ottoman" papir za cigarete in cigaretne stročnice se hvalijo same;, reklame zanje ni treba. H 424 C. ki*, izvedenec in učitelj »Glasbene matice*' LJUBLJANA ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA Kongresni trg št. 13. Najvefla, najstarejša in edina domaČa tvrtka in izposojevalnica klavirjev in fearinijev. Velikanska zaloga ▼sega glasb, o rod i a, kakor : violin, cMer, kitar, tambnric, harmonik, klarinet itd, najboljim stran itudi Weicheld) ter tnuzikalij. Prodaja na čudovito majhne obroke tudi brez zadatja, tako, da je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu t.pofelniiM ter si na najugodnejši način odplačevanja nabaviti instrument prve vrste. Dvorna firma klavirjev Czapka, Holil & Heitamann, Stelshammer kn RČsler ter HdrOgel in Maubortj tamer. harm.) so svoje zastopstvo za Kranjsko meni poverile in imam le jaz Izključno edini te znamenite instrumente v najv. zalogi in izbiri. 10 letno pismeno jamstvo. Popravila in nglasevanja klavirjev in vseh glasbil po najnižjih cenah. Stari klavirji se najugodnejše jemljejo v zameno. gav* Majnižja iiposojevalnina. -um 277 ir=ir 33 Linhart Izvirna ova sušilnica za hmelj pat. štev. 15081 Lep lokal za trgovino &e odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Cešnika, .*. Lingarjeve ulice v Ljubljani. .*. Natančneje se poizve tam. 170 Krompir najboljšega okusa in zdrav, mlaja i Mli n lom niaHi mnažmi :. oskHive injnhi luni:. pri Ljubljani. 265 Ceno Posteljno Perje Opr. Št. Nc V 11/11. 26t- Dražbeni oklic. Po favni draibi in Is proste roke se bode prodalo dne 27. in 28. januarja 1911 ob 9. uri dopoldne v LJubljani, v skladiščil Tomanova ulice; v pisarni Trdinova ulica K 3; v skladiščih pri Perhavcu in pri An t obu v Sp. Šiški In sicer razne moke, otrobi, vreče, sodi, razno orodje, steklenice, 1 pisalni stroj, električne svetilke, trgovske knjige „Journal", papirni material, razna sobna, pisarniška in skladiščna oprava, dvigala, tehtnice, ročni voziček itd. Reči se smejo ogledati pol ure pred prodajo. •■. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V, dne 14. januarja 1911. S t. 166. 281 je nedvomno najboljša, najsolidnejša in najcenejša su- :: silnica sedanjosti. :: Do danes na Češkem, Moravskem, Štajerskem, Hrvaškem, Ogrskem, v Galiciji, na Nemškem in Ruskem izvršenih nad 11200 m2 površine. 302 Pred ponaredbami se svari. IVAN LINHART, tvornica strojev Rakonice na češkem. Zastopnik: jfljjp jj^ ^(jj ^ ^ y Jj^j jjg 1 kg sivega skubljenega perja K 2 polbeiega K 2*80, belega K 4, finega K 6. najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega 10, K prsnega puha K 12, od 5 kg nadale poštnine prosto. Dovršene postelj? £ff&Sj3SS* nega rdečega, modrega, belega ali rmerie-ga inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika 180x 116cm z2blazinama, velikost80 x 58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K Id, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 350. 4. — Pernice 180x140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90 x 70 ali 80 x 80 cm K 4*50, 5, 5*50. Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm K l£ 15, razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje • Podpisano županstvo razpisuje v^led odloka deželnega odbora v Ljubljani z dne 17. t. m. št. 759 javno ustno zmanjsevalno dražbo za prevzem podiranja hiši št. 198 v Idriji prizidane kleti na sredo 25. januarja 1911 ob 10. dopoldne na licu mesta. gradivo na za Štajersko J L I v Deuenici štev. 1011, Ce&ki les. Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. 2782 Prevzemnik mora stavbo podreti v teku osmih dni in spraviti stavbno določen prostor poleg hiše st. 198 v Idriji. Prevzemnik se mora zavezati, da bo klet podiral tako, da ne bo s tem oškodovan stavbni stan hiše št 198, na katero je naslonjena predmetna klet. Mestno županstvo v Idriji, dne 19. januarja 1911. Župan: Josip Šepetavec 1. r. Sprejme se učenec vešč slovenskega in nem^k-f^n jez Ica, ▼ starosti od 15—16 !er za fotograf* sko obrt pri Ivanu Tischlerju, fotografu na Vrhniki. 250 Sprejmem 283 koncipue Vstop L marca 1911 ali pozneje. Plača po dogovoru. Dr. jforvat, odvetnik v phiju. Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne priporoča Ivo Bajželj Ljubljana Matije Terezije testa 11 (Kolizej). Ra?r>.okar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3-50. — 1000 igel K 2*—. 271 ■ ■■k Zimsko blago vseh vrst, kožuhovino in galoše prožaja po zelo znižanih cenah. 0. JezerM Mestni trg št. 24. Priporoča tudi veliko izbiro perila in možnega blaga za čame /. in gospo5e. /. Ustanovljena leta 1882. Ustanovljena leta 1882. ur l£j .*. Rezervni zaklad .*. nad pol milijona kron. GD Stanje hranilnih vlog m dvajset milijonov kron. 0 I ir~- Kmetska posojilnica regisirovana zadruga z neomejeno zavezo regisirovana zadruga z neomejeno imu ljubljanske okolice v lastnem zadrgnem domo y LfUbliani Dunajska cesta M 18 obrestuje hranilne vloge po čistih 411 brez odbitka rent-0 .*. nega davka. .*. Telefon štev. 185 internrbaii. Račun: pri avstr. puSl. hran.št.828.406 pri ogr. poŠt. hran. St. 19.864. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga. int na zemui po lv4% brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru. Eskomptuje trgovske menice. ■■ mm Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— — M Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000. Irffia Dvozna firma za (al Is na Kranjskem predobro uvedenega Prijazne ponudbe pod 28* n284" na upravništvo »Slov. Naroda«. Usodna prilika! Obrtniki, pozor! Staroznana obcestna gostilna na prometnem, prijaznem, solnčem kraju na Gorenjskem ter zraven pripadajoče veliko gospodarsko poslopje s hlevom in staro kovačnico se odda v najem eventualno nekaj proda vsled drugega opravila. Lega obeh poslopij je lepa, ležita tik velike ceste in vode, zelo pripravno za večje podjetje, tudi več obrtov kot trgovca, mesarja, kovača, kleparja, ključavničarja, krojača, mizarja, kolarja, sedlarja, voznika in enake samostojne obrtnike. Naslov pove upravništvo „Slo\. Naroda". 382 Ženitna ponudba! Miadenič, star 34 let, z več tisoč kronami premoženja se želi seznaniti s kako lastnico posestva Vamor bi 272 se priženil, Tajnost zajamčena. — Po nudbe s pravim imenom in sliko pod „34" na uprav .-. ništvo .SI. Naroda-. .*. i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani d*ini*ka glavnica k 9,ooo.o<1jt\ da \ i ada pri nas nerazumevanje za javno delovanje, ki izvira večji del iz nezmožnosti. To so mi potrdili -že mnogi vodilni politiki in to opažamo posebno sedaj, ko bi bilo treba razdelitve Javnega dela. Treba je tedaj povzdigniti pogum, zbuditi energijo in misliti na uporabljanje mrtveca kapitala. Res je, da .te mdirekteii vpliv vladajočo večine dalekosežen, vendar je pa gotovo, da ga v svoji malodušnosti in nilaenosti — morda i/ same komoid-nosti precenjujemo, mnogo precenjujemo, gospoda! Imamo uradnike, profesorje ha klerikalni, imamo posamezne tudi na naši strani, in če se ti upajo nastopati za svoje ideje javno, nimajo ostali vzroka biti bolj ponižni Ln bolj b ječi. Izobraziti v leni oziru je treba akademike in ze srednješolce. 6e prav po klerikalnem vzoru, kjer katehetje napeljujejo dijake v razne kongregacije in skrivna društva, pozne!] s je stvar mnogo težja, ker ^e je nedelavnost in nezaniinanje že vkmeninilo v posameznih. Vendar pa je še mnogo dobrega v vrstah uase inteligence, kar rabi ?-amo impulza, samo predrami jen je. pa bi bilo zopet aktivno v naši bilanci. , Politična društva, ki zaslednjej ) boij dnevni razvoj sedanjosti niso toliko pripravna — že zaradi krajevne omejenosti — da bi vodila in zasledovala take temeljne ideje in preobrate, kakor pa starejšinska organih zaeija, ki druži bivše dijaki iz vsg Slovenije in ki razštreseni j>o vsem Slovenskem razširjajo v svojih krajih naše skupue ideje. Moralna važnost in korist ie torej, kar priča k u jem o *n\ NUuvj^m-v1 organizacije. Zaves; skupnOsti bi jaeila posadi mezne in bi bila naraven most za akademika v javno življenje. Da pa vsi ljudje niso rojeni za aktivno politiko, je razumljivo in prav. ni pa pravilna popolna brezbrižnost do nie. ko ima vendar vsak državljan nekaj političnih pravic, kat< re zanemarjati ali zlorabljati je škoda narodova in naša. In ravno ti. gospoda, ki bi jim bile politične pravice, posebno volilna pravica, kmalu balast, ti so potrebni mobilizacije ali vsaj moralnega pritiska in nadzorstva. Tak posameznik, ki se popolnoma odcepi od javnosti prav lahko — in to opažamo pri sedanji korupnosti mnogokrat po par letih spanja ali levenja postane drug, postane disident, v političnem oziru ali renegat v narodnem oziru. Morda tak skandal niti v tiste ne pride, za nas pa pomeni le škodo. Ce bi pa tak človek vede da pazj starejše že m. vrši P svo- nanj velik del inteligence -šinska organizacija — pa bi drugače, vsaj iz strahu jo dolžnost. Pa, da preidem iz teoretski ji izvajanj k praktičnemu načrtu! Jmamo že slarejšinstvo, trebi pa ga je okrepiti in povečati. Nekaj gospodov starejSin je nad vse vestnih in celo aktivni člani imajo pri njih težko borbo glede pridnejšega delovanja in zanimanja za društvo. Ude-U znjejo se vsakega, sestanka, občnih zborov in sploh dela v prid društvu. Drugi ><■ zadovole > plačevanjem svoga prispevka. Tretji pa so SpToh pozabili na društvo in je vsaka v 7. med nami pretrgana. Xais namen pa j«', da jib zopet pridobimo društvu. Pr oblagati jili z dolžnostmi, bi ne bilo pametno, ker imajo starejšine mnogo drugega posla, drugič bo pa tudi krajevno fcako ločeni, da bi bilo izvrševanje kakih specijalnih dolžnosti do društva zelo otežkočeuo. Toliko pa je le treba, da ostane neizogibna dolžnost vsakega starejšine, da redim plača društvu svoj letni prispevek in se udelež; letno enkrat rednega oljčnega zbora. To je minimum, ki pa le zadošča, da dosežemo, kar smo prej razpravljali o važnosti starejŠinstva Glede starejšinskega ^mo že govorili, poudarjamo le se enkrat, da je možnost društvenega poslovanja v veliki meri odvisna od rednega dohajanja tega prispevka Udeležba na občnem zboru je pa potrebna že iz razmerja člana do društva. Redni občni Zbor je shod vseh društvenikov, ki si voli novi odbor, se posvetuje o delovanju v prihodnjem prispevka letu in dela sploh za društvo najvažnejše sklepe. Tu je potrebno, da .slišimo :,vojt; starejšine, ki iz prakse gotovo lahko povedo važnih stvari, treba je obnoviti stik rednih članov s starejši nami in teh med sabo, treba je poglobiti zavest skupnosti in s tem se navdušiti za nov trud prihodnjega dela. Poj m starejšine pa je pri nas nekoliko širji, ko navadno. Starejšine so namreč, kakor sledi tudi iz poslovnika: 1. oni absolvirani akademiki, ki so bili tekom vse studijske dobe ali vsr. j tekom enega leta te dobe v društvu, 2. pa tudi oni absolvirani akademiki, ki so imeli z društvom ozke stike, ali se sploh brigajo za društvo in njegov proč vit. Formalno je prijaviti starejšin-ctvo odboru društva.ki da pristopi vsemu legitimacijo in društveni trak. Pri tej priliki naj še omenim, da tudi neakademiki aiso " izključeni iz našega drušva, saj poznajo naša pravila ustanovnike, ki plačajo enkrat n Saj 20 K v društvene namene in podpornike, ki plačajo vsaj - K na leto v društvene namene. Gospodje, tudi te institucije si moramo izrabiti v društveno korist in zato vas prosim, agitujte za društvo. Ne samo novih rednih članov, kaieriin se mora prištevati vsak kranjski uarodno-na-preden akademik, tudi novih slarcj-šin, u.staiu>> uikov m podpornikov moramo dobiti. Večajmo, utrjujmo » Savo«! Konča\am, gospoda, iu kot n sume naj mi bo dovoljeno še enkrat poudarjati važnost proevita našega dijaštva za vso slovensko javnost. .Lepo Življenje Se je pričelo v naših vrstah, agilnost, ki obljublja mnogo in ima tudi veliko nalogo. Zdi se mi, da prihaja čas, ko bo Slovenec zopet lahko svobodno dihal, mislil in govoril in mi smo predhodniki tega časa, ki ga l>rioravljamo. ^Majhni so začetki, nevidni onim, ki niso posvečeui, a treba je bilo pričeti prav spodaj pri dnu. kajti vsi poskusi preobraziti starejše so se ponesrečili. Nova generacija mora zrasli, ne v boju s sttiro, kakor je bila v zadnjem času navada pri nas, ampak v medsebojnem dopolnenju, y razvitku, v napredku in v i/pohu-nju tega, kar niso mogli izkončati oni kateri naslednjemu. Lk pa je naša naloga, lepa ravno-tak/Tivoli>Figam« vsem onim, ki si iščejo boljšo polo- vico. Zena, ki jo vzame miaai nioz med 25. in 28. letom, je navadno 21 let stara in včasih celo manj, poleg tega je brez izkušnje, pač pa graci-jozna, elegantna, dobro vzojena, vendar pa ne vselej nadarjena. Moški v teh letih imajo skoro vedno isti ideal. Zato pa svetujem vsakemu, ki so misli oženiti, da naj ne gleda toliko na zunanjost. Zlasti pa naj nik-do ne poroči lepotice." Ona ti vzame ra\ nodušnosl in se poroči s teboj navalno le zaradi matenjalnega dobička. Nekaj časa si pač v devetih nebesih, ljudje te zavidajo, s časom pa se začneš kosati svojega koraka od dne do dne bolj jasno spoznava; njene napake, ki zatemn - vedno bol, njeno lepoto, tako da končno te njem lastnosti sploh več ne vidiš. Druga če, popolnoma drugače pa je z ostud no, resnično ostudno žensko! Izprvi te odbija njena ostudnost. Xe daj st motiti! Že \uy kratkem času boš opa zil v tej ost udu ost i barmonič nih fragmentov,, nekaj lepega v na smehu ali nekaj očarujočega v izra zu oči, kar te priklene na njo. ifordJ ji padajo lasje v zapeljivih valovih morda je uho ljubko zaokroženo. Ta ko spoznanje, čim bolj te preseneti tembolj te vzradosti. Vse te lepote, ki jih •>\n\z{^ i i sam, so tvoja c.lim last. Ce si misliš srečo tako, tla ima" v svoji bližini nekaj nedolžnega, kar potrebuje tvojo pompe, potem je v tem oziru najboljši1, če si nabavil kraljička. Poznam več slučajev, dš so moiki, ki so se poročili % mladim]"! ženami, katere so ljubi}! iz vse|pa srca, razodeli svoje skjrbi starejšiir« znanim damam. Ne i>orlje v veliki družbi, da se ti ne izpremeni fetiša v nekaj, kar ni muz* j in ne hotel. Tudi ni dobro če se poročiš 3 damo ki j( preveč snažna. Cfe imaš gostilno ali. h>»te!, je to morda dobro, če si pa literat ali kaj podobnega boš kmalu sit te njene pretirane snažnosti. Tedaj, žena, ki si jo moraš izvoliti, na, bo kolikor mogoče ostudna, brez dru-' žabnili talentov in se ne sme mnogo; brigati za svojo mrtvo okolico. Zakaj sprejema Angleški anarhiste. »Matin« prinaša sledeči zelo aktualni članek iz peresa Le Rouxa. 27 let je od tedaj preteklo, — Evropo so vznemirjali pogosti nihili-slični napadi — ko sem dobil od Dnu-' deta majhno italijanski) knjigo, ki jo je bil sestavi! ruski terorist, stanujoč tedaj v švh-i. Sklenil sem knjige prevesti in sem stoju? z Avtorjem za radi nekaterih p^r^\TW>ti v stik LV. znai sem ga samo pod imenom SN&p njak. — Pozneje, ko >e v »Švici ni ču til*več varnega, je prišef za dva dn v Pariz, da odpotuje od tam na An gleško. Stanoval je tedaj eno noč pr meni in na željo Alfonza Daudet sem mu ga pri peljal tud. na njegov P« seštvo v Champrosavj Daudet j pwd takrat ravno »Tartarina v Al pah« in je potreboval študijo za pra vega nibilista. Daudcr je Stepnjak« prav spretno hsnrašal, ia pa j-pripovedoval svoje doživljaje ka kor bi govoril o nekem svojer prrjatelju. Izvedeli pa smo pozneje da je govoril le o samem sebi ter po pisal umor generala Mezeneeva, pe terburškega polic ijskegi: pre fekt v Zelo zanimivo je pripovedoval Step njak. kalo* se je bližal generalu rok v roki s svojini prija te I r-m, ko je Me zencev izstopil iz svoje kočij m Nevskem prospektu. Tudi general j imel spremljevalca. Iv> sta se ob para srečala, se je Stepnjak okrenJ na desno, lako «Ia jv stal generalu na sproti ter mie porinil nož v prsi. Ske čila sta potem s prijateljem v voz ii v nekaj trenutkih >ia že bila na ko lodvoru in v vlaku, ki ju je odpelja na varno. Daudet se je zgrozil nad t povestjo in rekel: »Vi ste ostudni. Zelo je zadela ta opazka Stepnjaka i? odgovoril je s tresočim glasom: »Ne nismo grozni. Hočem vain to dokaza ti. Čudili se boste. Voz, ki je odpelja morilca, se je vozil zelo hitro. Koči jaž pa j<* Vendar udrihtd po konju Tedaj pa gage prijel m«>rile<- za rok' tu mu branil: >Xe bij živali, ki i tal stori, kar moreU: -----In vem, da je bi io(u*ilee zadovoljen, a dovoljeno trpinčiti one ga. in naj bo tudi samo žival, ki stori, kar je v njegovi moči. Takoj fjr tem pogovoru se je Stepnjak odpeljal na Angleško. Srečal sem ga pbanejr v Londonu v neki gosti in i, ker m" svojega stanovanja ni hotel povedati in tedaj mi je pravil o svojem razgovoru z nekim policijskim funkcijo-nar jem. Ta je pride) nekega dne k njemu i 11 mu je rekel: »Dobro pozna mo vaše življenje in Angleška ščiti inozemske )>olitične zločince samo zato, ker imamo mi kraljevsko rodbino, ki jo hočemo varovati s svojo testno krvjo pred napadi anarhistov Mi anarhistov ne preganjamo samo iz tega vzroka, da imajo zavetišče kjer se jim ni treba bati zasledova nja, nasprotno pa^ zahtevamo od anarhi&tov, da upoštevajo, naša čustva do kraljeve hiše. Prvi poskus anarhistov storiti članu nase vladarske hiše kaj zalega, bi-imel za posledico kruto in brezobzirno preganjanje vseh nevarnih elementov. Sedaj pa, ko so kršili nekateri anarhisti brezbesedni pakt z angleško policijo, jim je ta tudi prav drastično in na način, ki ga ne morejo napačno razumeti, pokazala, da resno misli ui>o-števati vsa sredstva, in tudi skrajno silo, kakršne bi niti v vojni ne uporabljali, da pokaže anarhistom svojo moč. Ljudevit Borovnik Tuči na r^ruh mazati se pusti noua uoljna jedilna mast in pomaga tako prihraniti u gospočirijstuu ueliko čznarja, ker ni samo najboljša, temueč s tudi najcenejša jedilna mast. # puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsaiunrrstmla posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pre* delale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro zvrsuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-/alnici in od mene preizkušene. — lluatro-57 vant ceniki zastonj. V najem se daje gostilna s koncesijo za točenje žganja v Trnovem na Notranjskem. Nahaja se v hiši ležeći neposredno tik ceste do cerkve. Pripravljena je posebno za obrtnika (mizarja, kolarja, kovača, čevljarja) itd. odnosno za trgovsko izobraženega, ki bi imel inaio detajlno trgovino mešanega blaga in slednjemu bi bil Že postranski zaslužek zagotovljen. Potrebna kavcija po dogovoru. — Gostilna odda se s 15* junijem t. 1. Ponudbe je poslati na S. Jenko Podejrad-Istra, kjer se dobe tudi natančnejše informacije. t8o je nedosežnega učinka kot sredstvo za pranje i m vlaknom perila je pa popolnoma neškodljiv. — Dobiva se po vseh boljših trgovinah fn pa v tvornici 3 1857 mila v Celovcu. Od leta 1868 se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo i pripo-očajj odtiiri ^drivnikf. Alfi v vsth evrup^kUi tiriavab z aditčaiin a^petom aporablid prod vsake vrste izpuščajem dalje preti zlasti proti krunknias m-tjtw tu pard?. :.-pn^cJtcni, rdečici oa nosa, bttfim patenju nog, losktfdzn »a ^lavi in fcna. Bergerje¥0 kotranovo mlia ima v sebi 40 odstotkov lesnega kotrana iu se razlikcji Msifcno ud vicn dra^:ii tetranouh mil, ki se nahajaj j v trgovini Pri poltnih boleznih ratite jako aspešno Bergerjevo kotranovo žvepleno milo. K»t blažje kotranovo milo za odpravljanje vse nesnage s polti, ^-ruti opuščajem na MtH in ^'.aii pri otred'j, ISku; ledi kot Tie»adkhii:.vb tesactićno milo zs umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo sluzi Bergerjevo giicerinovo-kotranovo milo, v katereo' : 35 odstotkov gltccrina :n ki jc parfumurano. hot odlično srtdsno 2a glavo rubi dalje z Izvrstnim ospetom Bergerjevo boraksovo milo in sicer proti ooreem, ogorenju, pegam mozoljem in drugim neprilikam kože. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 80 vin. Zahtevajte po lekartah In /adevalh tr^orinul tzJcljacno Bergerjevo kotranuv zuaa in paiite na pole«; stoječo varstv enoamnmko in na poiecstoieCi firmin podpis G. Hell & to. nd 1 etiketi. OdHkovan s častno diplomu zli na Dnnajo !8S3 in lato svetinjo na svetovne razstavi v Parizu 1900 Vsa draga medic, in hlgieu. mila 2namkc Berger so naštela v navodila, ki sc pridene vsakenn m!!n. Ha debelo: 0. Hell & Comp., Dunaj, I.r Blberstrasau i. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milan Leustek, Rit. Mr. Josip Čizmar, i. Mayr, G. Piccoli, U. pB. Trnk6zy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1075 ohranijo ^ (evlje elegantie. Ohranitev zdravega želodca ■iHT.ti i'. .'.»> :".:u» t ohranitvi, p Ji v o- •va.i.: ; in -.a- .vuivjf. •-. prebavlien.iA t«r out..- ....u»! /upni . telesnega zaprtja. Prcizbuteno, :^ izbrano najboljših in najbolj učinkujoci'u irlvav Inih ^eliac -krhno iiripravljeiio, teL ubnjajoce, prebavo po-spesnjoOp »11 volj o otivajaio->» tlom*ct' zdravilo* ki ztannjiule In odatrj»-{a znane nasledka ne- untrnostJ, slak« diete, prehlajesoiti tn zoprnega telesnega zaprtja, n. pr. gorečtco. nap«. njanie, preslico tverltev kisline ter krcae bo- lefitnc, |e SS. BALSMM ZA ŽXLOA£C Is lekarne B. Fragner v Pragi. ^ * varilo! ™- - ^ ^ Vsi deU savoi-nlne nosijo oblastvena »varovano varstveno znamko. Glavna zaloga s lekarna B. FRAGNER, c n kr. dverai aokevrteij ,f*ri črnem or^<, Praga Mala strm 283. Oftl Riradovi alke. lUtaeiflS>ale as poeti vsak 1 cele steklenica II, | sslt.. ■ P«>«^iS»S |K> pOŠtl d»bit« 1 »»Jo stekl*-aa eao valiko otokie-»ioo, aa K 4-10 dve »eltki ateklmiei, aa K %S- i velike tfekl. as k* pa « kalinih saekleaic postotna prosto na vta postajo A. stro-ogr. asonerkHc. Vliajjai: mmu ka. am. e. G. Pfcsfi. j^. nspre 1 K nicu ako K U*il» lepi, spala vsa! - Dobiva a* pri Francu Kollmannu. z arondirano, zelo pripravno za leio-viScanje, pičlo uro od Ljubljane, 178 je ceno na prodaj. Pogleda in poizve se v Savijah št 28 (Vila Sonc) pošta Jezica pri Ljubljani. s prakso pri najemo nskih in industrij skih stavbah 267 se sprejme 11. marcem ? trajno službo. Ponudbe v nemškem jeziku s navedbo zahteve plače na stavbno tvrdko Jo>ip V. r&riag, Trbovlje. naj se blagovolijo obrniti do mene. Jaz jih dajem po znižanih cenah, znano je pa obče, da so avtomatični gramofoni znamke -Kal- liope« najboljši in najtrpežnejši. Ploče stanejo komad (25 cm premer), na obe strani svirajoče 250—3 50 K, vsakovrstne slovenske. Priporočam se za naročila Ivan Bajielj, Ljubljana, KolizeJ. Stampilije vseh vrst za nrade, drcsf ?a, trgovca ita. Anton Čeme graver lo Sede i o vate) J kavenkovia stampiUi Ljub!iona,Sv. Petrac.6. Coaiki Iranko. 235 11 A. KUMST . J LJablJaaa j 1 Židovska ulioa štev. 4. I Velika zaloga obuval I Ustnega izdelka sa daaaa, gospod« , *) ln otrok« le vedno na Ubero. j i • 3, Vsakršna narotiU se izvršujejo tocoo to e> po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in & 3 zaznamojejo. — Pri zunanjih naročilih naj t * st blagovoli vzorce poslati. 40 Z Ja^^vvvv^v^vr#v*r#«*rv^rv*«;» 0. F. JURflttK, prvi in edini cesko-alovenskl uglase* valeč klavirjev ln trgovec v fiubljani, poljanska cesta 13. Priporočajo se klavirji, planini in harmoniji nepre-sežni po dobri kakovosti glasu in sol.dni sestavi. V^a v to stroko spadajoča poplavila kakor ludi ugtaševanje vseh sistemov klavirjev izvršuje po jako nUivih brezkon-kurenčnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare klavirje v račun za najvišje cene, ako se pri njej kupi nov klavir. Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. »Glasbeni Matici* in drugim slovenskim zavodom uglašuje klavirje edinole koncesicniraita i«rd perje! Najbolj« r>ški naknpni vir. 2615 S BVmsch Kg sivega, dobrega, pulieneca 2 K ; b šc^a * 4 * K; pnrna polbelega 2 8« K; belrga 4 K; b« lega puhastega 5 10 K; kg vtlefintgt snežna bel« ga, pulje- nega, 6 40 K 8 K; kg nuha, si ega 6 K, 7 K, belega, finega 'O K: na fint-js- p? sni puh i i K. Nar< rila »d 5 !.»* naprej franko. ISotcvlieneposnue dr ega, belega ali rumenega nankinga, rer-nica 180 c n d Iga, 20 C u ftiroka, z dvema agtavoicarna, 80 cm dlg, 60 cm str, polnjena 2 novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K: napol puh /0 K; puh 4 K; posamezne pernice 0 K, 1 K. 4 K. 16 K, »glavnice 3 K, 3 50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, llb cm Sir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja sc po povzetju, od 12 K naprej i ranko. L'«hko se franko zam< nja za neugajaioće se vrne denar Nata čni cenovniki gratis in franko. S. BenlKh. Delen n it. 767. Češka Lastniki tovarn za onoko In cement zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke K. Hovotiti Specijalne tovarne strojev za keramika in livarni Praga-Visočany Opreme za * rožne peci, transmisije, po« sode za impregnovanje tepenke L t. d. Na vpogled mnogo priporočil. 3820 Gromtfofli od 25 kron naprej. Dobi se tudi na mesečne obroke. Zanievajte taksj brezplačna m v. grsiEcfcnov is remin pi&st FB. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg štev. 26. Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene 1 kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske oprave. Naprodaj Ima več lepih i ■ i lin i........ Onih I ročnih del TOKI JADER v LJubljani, Židovska ulica Stev. 5. Predtiskarija Montiranje :•: | Plisiranje :-::-: MOBtibj IlipInlZntUittaji učenec ki mora biti dober v računstvu in pisavi, pri: 150 Hitni Tim. JnoKe. hmjtti TOIFL0* CALAHDA CEVLON ČAJ oo Najbolje za zoba Jlarodna knjigarna v fjttbljani Prešernova ulica štev. 7. t t t m k k k k k k k priporoča kanceliski, koncephti, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir Kasete s pisemskim papirjem. trgovske knjige v vseh velikost h, crtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. 08]emaine knjižice poc^nih Zalaoga šolsih zvezkov in risank. Zavitke za nrate v vseh velikostih -Velika izber — vsak »tsarnlsklk aotrebsthm, svinčnikov, paraš, peresnlnav, radirk, kamenčkov, tablic, taMs, črnila Itd. Jarve za sole In umetnike. - lazgleJnice- pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najf nejših. /Ibumi za slike in kpisike, vezane v plis in v usnje — poezilske Imige. — podobice za otroke. Cesai okvirčki za razglelake. Usalic ieskZ tritotniki, palete, risalu ravtiU, tile, {opite. 'JMttTk thWkt Perje za poatelje in puh priporoča po najnižjih cenah 1^. M ITI Pred Škofijo itew. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. j zlatar v Ljubljani nasproti glavne pošte priporoča sviji trgovino vsakovrstne zlatnine ter pretiti žepnih nr. f astna uelavnica. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Solidna in reeina postrežba i i Ustanovljeno 1845. I parno barvarstvo ter kemično čiščenje in snaženje oblek. Apretura sukna. :jos.reich: ■Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4. ■ Sprejemahsce Šeknburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. Ljubljana, Dunajska cesto 13 Szberna zalopa namiznih in nastropnih svetilk najnovejše vrste po niskih cenah m a> * a a. a a a a a a a a a m a> a a a a a a e> Važno! za Važno! gospodinje, trgovceinživinorejce. MoJbol in ln naivne iu pourežba M drogve, kemikalife, sallića cve-ti«, korenin« Itd. tudi po Kneippn, ustne vode ln sobni prašek, rioie olle, redllne in posipalne moke sa otroke, dišave, mila in sploh vse toaletna predmete, fotografi ćne a ♦ t ta a aparata in potrebščine kimrgična obveslls vsake vrste, sredstva sa dasinlekcMo, vosek ln paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rini in koajaka. — Zaloga svežih nUneralnik vod In soli za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol al, aoUtar, eeofan. kolmos. apno Ud. - Vnanja naročila se izvršujejo ločno in solidno. Drogerije a a a a I ANTON KANCI Ljubljana. Židovska nlka št t. t' iBseifa po natvisfi eenl raiai tetiici Z (rele), cvetje, kereaiae, leneaa. škarje ItaV/Z m^a^a^a^e»»»»^a^a»»»»ea Isarj on trsovsKI sotrnđnlK Špecerist in ž^lezninar, vojaščine prost, bi rad premenka stornira je študirala to vprašanje do 20. sembra 1910. Takrat pa je prišla šele do spoznanja, da zakonska predloga ni formalno pravilno sestavljena in da ima nekaj pomanjkljivosti, ki gosposki zbornici niso bile všeč Zakonska predloga se je vrnila -0. decembra 1910 posvetovalni Ijudsko-gospodarski komisiji in na ta način je bilo nemogoče, da bi bil stopil zakon v veljavo že s 1. januarjem 1911. 14. januarja t, 1. pa %Se je šesta!.! Tjudskogospodarska komisija gosposke zbornice na posvetovanj* te^ra zakonskega nacrta, ki ga je plenum gosposke zbornice 20. m. m. zavrgel. Teh posvetovanj se je udeleži! tudi trgovinski minister dr. Weiskirchner, sekcijski šef dr. Mataja in ministeri-jaini svetnik pl. Gasteiger kot zastopniki vlade. Vnela se je dolga debata o dodatkih, ki jih je skh-nila komisija k zakonski predlogi in vsi ti dodatki so se morali Črtati. Končno se je sklenilo sprejeti predlogo v prvotni obliki, kot dan pa, kdaj naj bi stopil za-non v veljavo, se je določil 1. januar 1912., tedaj samo 14 dni pred onim U rminom. katerega je mednarodna \om>ija določila kot skrajni termin. Ta svoj korak opravičuje komNi-ia s tem, da je tr^ba dati velikim podjetjem ch urediti in pripraviti vse potrebno za tako »novotarijo«, kakor se radi izražajo visoki denarni tr«»-spodje-Vendar ta izgovor ne bo držal. Velika podjetja so bila pripravljena, da -ropi novi zakon v veljavo žo s 1. januarjem 1911. in zato je ta zagovor popolnoma prazen. Pozdraviti bi bilo, ce bi bila ime-ln avstrijska vlada vsaj toliko časti-i term osti, da bi bila pri uvedbi tega zakona hotela biti med vsemi velesilami, ki jih veže pogodba, vsaj med zadnjimi, ne t»a. da si šteje v posebno čast, da brilira kot zadnja v uvedbi zakona o ženskem nočnem delu . Z Ženska volilna pravica na Danskem. Danska vlada je predloži-ki po,>lanhki zbornici zakonski načrt u izpremembi ustave, v katerem je tbsežena tudi politična volilna j*ra-riea žensk, ki je starejša nego 25 let. Volilno pravico v občinske zastope jo dobile danske žene pred par leti. Zanimivo je, da ta načrt predlaga vlada, ki je v svojem jedru mimo liberalna in nekateri njeni člani še pred nedavnim časom pri nadali konservativni stranki. Zakonski načrt bo vsled tega nedvomno sprejet. 2 Potrebno žensko društvo. Iz Bv I grada poročajo: Več na j ugled ne j-*ib dam je ustanovilo društvo, katerega članice so solidarično izjavile, da ne bodo več nosile dragocenih toalet in dragocenega lišpa. 2 Predolge ijrle v klobukih. Kako nevarne so dolge igle V damskih klobukih, se je pokazalo iznova pred tednom v Moravski Ostra vi. Ko je hotel sprevodnik cestne železnice po- magati neki dami na vos, je ta sade* la s svojo dolgo iglo, ki je nezavarovana gledala čez rob klobuka, sprevodnika v oko ter mu jo težko poškodovala. Občinski svet je sklenil po» tem z ozirorn na ta dogodek, prepovedati damam nositi predolge igle, ter jim zagrozil v nasprotnem slučaju z denarno globo 20 K, oziroma 24 ur za]>ora. Kavno tako je pred enim tednom sklical višji mestni glavar v Budimpešti, Boda, več pisateljic in drugih odličnih dam budimpeštanske družbe na enketo, ki se je bavil i z odpravo dolgih igel na klobukih. Vse dame skoro so se izrekle proti uporabi takih igel in na podlagi podatkov, ki jih je spravila ua dan ta anketa, se je sklenilo, da se prepove damam nositi predolge igle, ki nimajo osti zavarovane s tulcem. Ta svarila veljajo seveda tudi za naše damo, in ne bi bilo pozdraviti tega samo iz stališča varnosti pred ranjenjem, marveč je tudi zelo neestetično, če strle osti igel, — videla sem enkrat kar šest takih merilnih instrumentov na enem samem klobuku, — kakor irni čez rob klobuka. Ko bi bile te bodice še enako dolge in enakomerno razvrščene, bi napravilo to morda še vtisk, kakor da ima ona dama jeklen nimbus okrog glave, tako pa je kakor bodeča Deda. Ž. IVipu.stitev žena kot zagovornic pri mladinskih sodiščih. Prve ženske zagovornice, ki jih bomo videli v Avstriji, ne bodo imele jnristične izobrazbe. Pravosodno ministrstvo je liamree odredilo, tla se dopuščajo pred mladinska sodišč;j v >lučaju, da ni mogoče dobiti odvetnika ali odvetniškega kandidata, ?udi sposobne OSebs brez juristične izobrazbe, med njimi tudi ženske kot zagovorniki. Vendar pa to najbrže ne bo trajalo dolgo, in videli bomo pred sodišči tudi ženske, ki bodo imele tudi juristič-no izobrazbo, Naaeaj minister <\ je dal namreč pred kratkim oddati od vseh jurističaih fakultet v Avstriji mnenje glede pripuščaoja žen>k k ju-rističnim študijam. Vst-kakor pa še ni gotovo ali bodo smele polecr stara iev, ki spadajo pred mladinska sodišča, nastopati kot zagovornik: ia zastopniki tudi v drugih zadevah. Darila. Družba sv. Cirila *n Metoda v Ljubljani jo imela meseca decembra 1. sledeče prispevke i. s.: I. Prispevki iz nabiralnikov; A. Krševan, Gradišče 6 K 90 v; dr. K. Dereani, Gorica 5 K; podružnica Bazovica i. r>. Gospodarsko društvo 9 K 5S v. pri Lipi^ 4 K 38 v. skupaj 13 K 7»> v; A. Kofol. ć«povan 16 K 6tJ v: M. Lončar. Tržič S K 62 v; podr. St. Pavel iz nabir. Pikri, Za-oier 7 K oo v; Fr. tkrhmit, st. Jernej i. s. Reeelj K, Bakše 1 K 31 v. Polamj 76 v, skupaj 28 K 07 v; Kramer. .-t, Peter 16 K; F. Majzelj. Bela cerkev 41 X; nabiralniki v Šiški i. s. pri Kankertu 1 K 92 t, pri Raci 4 K 50 v, ofalnidi 11 K, pri AoCniku H K 92 v. pri Zajcu 1 K 12 v, pri Celarcu 1 K. pri Lufc^žieu 1 K 36 v, pri Zrinftku 6 K 93 vin.: Fr. Som, Sv. Lovronc i. s. BreSeetj » krone 72 v, Finzgar 1 K tO v, skupaj r, K 12 v: A. Spreicer, Črnomelj ? K; podr. Mokronog i. s. Strel o K 7-5 v. žlajpah 1 K b0 vin., F. Majcea - K 33 v, MotžpIj 2 K 63 r. skupaj 12 K 31 v; trnovsko župnišcV*. tu 13 kron; A. Pogačnik, Podnart 10 K: F. Pogačnik, Doorav.i h K; m. podr. Maribor i. >, Narodni dom 16 K. pri po£ti 23 K. pri ćol-nikovi 2 K. pri Rapocu 1 K, gost. Sparovk: v Padovi 2 K, skupaj 11 K; A. Volk, Su-borjo 2 K 30 v; Jv. SupanOič, &marU> i. p. «',radt 20 K 36 v, Habjan 6 K 20 v, >kupaj 26 K 50 v: gest. pri Auerju, tu 3 K 15 v; gostilna pri GolobOku, tu 71 v; gostilna pri Zl>ui ribi, tu K 7»> v; trg. Krapfš. i J K 03 v; upravni^tvo Narodne tiskarne, tu 4 K 23 v: gost. pri Lipi, tu 4 K 60 v; ' ra f i ka .lurh Rodlk 5 K 3+ v, gost. Raca- 2 K 71 v, Dobrila 5 K 40 v, Poćkaj 1 K 82 v, 2rjav 1 K 20 v, botri Kozina 2 K 21 v. hotel Adrija 1 K 12 v, sku paj 42 K 46 v; dr. Ferdo Kunej, St. Pet« r 7 K* M. Ukmar, Avb vin F-^dlera t'* K 42 v. čitalnica 17 K 80 ▼In!! Peter 48 K 60 v. skupaj 79 K 57 v; A. Gabrsćek. Gorica 12 K 27 v; J. Rahne, Brdo \a nabir. na Prevojih 17 K; Jos. Kie-menCic, Sv. Trojica 13 K 70 v; Fr. Snšter-fti«. Zapuže nad Ljubljano l K 40 v; pri Prajerjii, Turjak 20 K 90 v; podmsalca Sodratiea i. & Fsjdisa 17 K, Mfholtt 1 K. Oampa 1 K, Bartol 1 K 30 v, skopaj 20 K 30 v; podružnica Polzela 10 K; M. Fatur. Zagorje 7 K; Fr. Podgornik, Vrtov in 1 K 64 v; A. T ur k. Višnja gora Z K 20 v; rest. Zlati Jelen, Gorica 5 Ki A. Brezovuik, Vojnik 6 K 60 v; podr. Grosuplje i. s. Rns 2 K 34 v, Habe 1 K 12 V, Gale 41 v, Mežnar 53 vin., skupaj 4 K 40 v; trafika Nagode, tu I K 10 v; gost, pri Klavnici, tu 8 K; A Hren, M u ta, mlada Nada nabrala 12 K 40 v; hotel »Ilirija«, tu 4 K 36 v; pri Kroni. , tu 4 K 40 v; trafika južni kolodvor, tu 1 K; ženska podr. Šiška i. s. hotel Vega 7 K 08 v pri Kankertu 1 K 82 v. pri Raci 4 K 24 v pri Ančniku 1 K 40 v, Kersie 3 K 61 v, Zaje 60 v, Breskvar 2 K 16 v, Zrimsek 4 K 56 v, skupaj 25 K 47 v; trafika Dolenc, tu 2 K 10 v; J. Rakovec, tu 2 K 66 v; H. čermelj Krtovin 3 K 41 v; L. Cvetnic. tu 4 K 30 v; M. Senčar, Mala Nedelja i. s. v gostilni 4 kroue 08 v, v trgovini S K 16 v, skupaj li krou 18 v; M. Verli, Cerknica i. s. Strgulc 1 K, Verli 2 K 44 v, 2umer 8 K 57 v, sku paj 15 K 01 v; podr. SredišCo, i. s. Galič £ krone 83 v. Zabavnik 5 K 71 v, posojilnica Sv, Bollank 2 K 12 v, Horv it t* K 92 v. Zi-daric 6 K 64 v, sinko 14 K, Robić 3 K 30 v, skupaj 42 k 59 v; gosL Kozakova, tu 6 K 10 v; gost. Mrak, tu 27 K; gost. Kavčič, tu 5 K 26 v; kavarna Ilirija, tu 10 K 50 v; podr. m. Sv. Juri ob juž. žclczuicl i. 8. Breznik 4 K 56 v, Kincl 70 v, Nendl 3 k 53 v, rest. pri kolodvoru 1 k 13 v, Vrečko II 17 T, skupaj 16 K 09 v; A. Sever, Semič i. s, gost. Sepaher 1 K 14 v, Drganc 60 v, Zure 1 k 36 v, skupaj 3 K 10 v; m. podr. Idrija i. s. k. pi- Prem»rstein 31 k, Bacnor 1 K 40 v, skupaj 32 K 40 v; A. J. Vrtovec. Tolmin 15 k 60 v; podr. Skocjan i. s. P. Dur java 1 k 60 v, Zupet 3 K 40 v. Zalokar 1 K 40 v. cinkale - k. skupaj 11 k 10 v; ženska podi. Ptuj i. s. Senčar 8 k 17 v. Marinček 2 k 36 v, skupaj 10 K 53 v; podr. Lonjer i. s. pri Kladerju 6 k. pri Fer-Ijugi 1 k 75 v, pri Zupanu 6 K 30 v, za 1 nabiralnik 7 k, skupaj 21 k 05 v; m. podr. Radovljica i. s. Avguštin 4 K 27 v, Homan 14 k 26 v. Dolžan 13 k 32 v, skupaj 32 K 35 v; m. podr. Idrija, nabr. Kavčič 7 k 20 vin.; kavarna Austria, tu 24 k 50 v; m. podr. Celje i- s. Narodni dem 4 k, pri Belem volu 2 k, Ploj 4 k. skupaj 10 k; A. Gastl. Stoben 11 k 30 v; F. Cehovin, Braniča 6 K; gotrt. oonžek, Sp. f-if-ka 5 k 10 v; gost. A. Pogačnik, tu I K 44 v; gost, Kali-šek. Fužine 10 k 26 v; Fr. Ja!en, Brdo i. s. Bere 3 k. Kompare 6 k 01 v, Koritnik 97 vm.. skupaj 15 k 08 v; m. podr. Postojna i. s. Piki j k 17 v, F. Paternost 25 k 57 v, Burger 2 k 77 v, Ar ko 23 k 34 v. Cen rin 2 K, Jurca 2 k 70 v, J. Pat-most 4 k 11 v, Baraga 5 K 64 v. skupaj 67 K 30 v; m. podr. Maribor i. s. Narodni dom 11 k. pri Pošti 10 k, Ig. Auer 4 K, skupaj 25 k; ž. podr. Cerkno i. s. Stravs 11 k, Tušar 1 k 70 v. Obid 1 k 80 v, Makuc 1 k 52 v. Jurman 7 kron 30 v, Tavš 4 k. skupaj 33 k 32 v; J. Krže, Slovenji gradeč i. s. Narodni dom 19 krou 06 v. Kac 3 k 5S v, Pirnat 2 k 30 v, skupaj 24 K 94 v; m. podr. Idrija i. s. nabr. Kobal 6 K 24 v; ž. podr. Gornji grad 13 k: m. podr. Krško i. s. Gregorić 24 k 10 v. Fesatar o k, Haasfta m k 20 v, skupaj 47 K 30 v; podr. Lokavec i. s. štebar J, K S5 v, Rebek 2 K OS v, Vidmar 1 K 61 v, Bevk 12 v. skupaj 6 K 96 v; Jos. Komlja-nec. Ptuj nabr. Braeič 2 K 79 v; m. podr. Ljutomer i. s. Sever i0 v. Sršen 1 K 30 v, skupaj 2 K; M. Ribnikar. Žužemberk i. s. Poka l K 66 v. Kline 6 K 33 v. J. Pehani >K S6 v, F. Pehani 17 K 54 v, skupaj 34 K 39 v: A. Stepic. Črnomelj i. s kavarna 3 K. Sknbie 3 K 10 v, Stepše Z K. skupaj 11 K lov; gosf. Sever, Sv. Toula'f 3 K 50 v; pri Sorčiču, Kapele 5 K 36 v; Iv. Vidmar, Kapele 4 K 20 v; L. Petovar, Ivanjkovci 3 K 52 v; gosL Muha, Lokev 5 K; Toman Orc-hek, Moravče i. s. Toman 17 K. Orehek S kron 1-j v. skupu j 25 K 16 v; gost. Konšek, Trojane 11 K 79 v; podružnica Sv. Križ pri Trstu i. s. Magajna 11 K 20 \, Kožuh 7 K 13 v, Bizin 4 K 1^0 v. Sedmak 2 K 44 v. Košuta 1 K 60 v, prejšnja društvena gostilna 1 K 14 V, skupaj 27 K 71 v; gostil. Gruden, Vinio 16 K SO v; m. podr. Kranj i. s. kavarna Geiger 41 K 70 v, kavama Jager 30 kron Jrt v, V. Benedik 11 K 5C v. Mihelić (Bekselj) 10 K 80 v, F. Benedik (Joštar) 5 K 40 v, Jereb 4 K 12 v. Potušek 2 K 50 vin . skupaj 106 K 22 v: gost. Nardin, Mar. Magd. Sp. Trst S K 21 v; P. Turk, tu 13 K 70 v; pri Babnlku, Vodmat 21 K: trafika Mrzlikar. tu 4 K 69 v; A. Genr.ek, Sv. Ivan L s. Narodni dom 11 K 64 v. učit, krožek 19 K 60 v, gosp. društvo Ferd«_uič 3 K, Sa* ban na Vita vi 11 K 20 v. živec pri Francu 9 k -. sosL Brišček 13 K. Kober, gost. Bali,, a 6 K 10 v, skupaj 77 K 44 v; I. Vr-šCaj. Trst i. s. Grotta Balkan *7 K 50 v, Kosi« r>l K 76 v. rn*t. Balkan 1 K 79 v, Go-renjec 8 K. kavarna Comcrcio 50 K 12 v. gospa Bieek 39 K 25 v. pii Francu 50 K 25 v, kavarna Balkau 52 K 80 v, Babnik 3 krom . slov. čitalnica 1 K 60 v, Birsa 9 K, skupaj 346 K 10 v; podr. Kranjska gora i. s. Pefric 4 K 30 v, Kavalar 3 K 30 v, hotel Mangart 1 K 80 v, hotel Razor 6 K 60 v, botel Razor 3 K 56 v. skupej 19 K 66 v: I. Hafner, tu 2 K; J. Pavdek, tu 4 K 3* v; iružbena pisarna, tu 4 K; Pivnica Laški rg 2 K; rn. nodr. Novo mesvo i. s. Rozman 144 K 36 v, Ferlič 92 K 30 v. Tuček 43 K, -tembur 31 K, Gačnik 25 K 40 v. mumeno--nn 23 K. pri škrlju 20 K. Krištof 18 K 50 /in.. Jakše 14 K, Žgur 13 K 56 v. kavarna Central 7 K 60 v, skupaj 43,2 K 50 v; špi-ler, Št. Peter 1 K 80 v: Kocraur, St. Peter JI K; Zafred, št. Peter t K 70 v; Mazelh, Gradec 12 K; pri Sodčku, tu 10 K 70 v; Marčan. tu 4 K 90 v; goet. Bolte, tu 4 K 30 v; gost. Sever, Št. Peter 5 K; Ravnikar, Catei 54 v: G. Pekle. Praga 25 K; podružnica Matenjavas i. s. Kanale 10 K 80 v. Darjavs 11 K, žnideršič 28 K. skupaj 49 K 30 v; g. K. Mehora, Sv. Peter na Krasu 65 kron in sicer so darovali: Ivan Arhar. St. Peter 2 kroni: M. Brin-s-.k, St. Peter 1 K; I. Kaffon št. Peter 1 K; j. Stepančič. St. Peter 1 K: I. Cerne. št. Peter 2 K; A. Zelenik, št. Peter 2 K; A. Keniv, Ostrožno brdo 1 K: G. Jager, St. Peter 1 K: J. Zaplata, ŠL Peter 1 K; I. Modrijan, št. Peter 1 K; V. Papež. št. Peter 1 K; M. Medica, Št. Peter 3 K; Neimeno van, št. Peter 1 K; T. Vilhar. št. Peter 1 krono; Ig. Vidic, Petelinje 1 K; Lovro Bra tofe. Petelinje 1 K; M. Nadrah, Trnje 2 K; G. Z*Ie. Trnje 1 K; Fr. Ančin. Trnje 3 K; Fr. Margon, Trnje 1 K; R- Justin, Trnje 1 krono: Iv. Borgoč, Klenik 1 K, A. Robec, Radohova ras 1 K; Fr. Sever, št Peter 2 ( kroni; Iv. Domicelj, Nova sušica 1 K; M. Sever, St. Peter 1 K; L Vodenlk, št Peter 1 K A. Kocmur, St. Peter 2 K; A. Habjan. št Peter 1 K; J. Medica, št. Peter 2 K: Fr. Geržina. št Peter 2 K; lv. Karba, St. Peter 1 K; M. Karba, št Peter 1 K; V. Janežu št Peter 1 K; !v. Frole, št Peter 2 kroni: K. Mehora, št. Peter 1 K; D. Cea-nik. Knežak 1 K; A. škofic št Peter 1 K; A. Oswald. št Peter 2 K: Neimenovan, št Peter 1 K: F. špilar ,6t. Peter 2 K; M. Zafred, št Peter 1 K; 1. Cenčič, St Peter 1 krono; E. Cvetnic, St Peter 1 K: M. Kalan, št. Petar 1 K: A. Domicelj. Zasorje 2 kroni: O. Silllteh. št Peter 1 K; Nelmo-novao, St. Petar 1 K; A. Bole, st. Peter 1 • krono; A, Petrovič, št. Petar 1 K; J. Gori-šek, št. Peter 1 K. II. Prispevki podružnic: a) Kranjsko: Mokroeo* 18 K 53 v: Kal 10 K; Bled 35 K 40 v; Idrija ž. 136 K 56 r; Ljubljana šentpeterska ž. 26 K 10 v; Jesenice ž. 6 K; Črnomelj m. 62 K; Moravče 100 K; Grosuplje 24 K; Vrhnika 106 K; šiska t. 139 K 20 v: Ljubljana sentjakob-sko-trnovska ž. 255 K 34 v; Jeseniška občina 100 K; Kočevje 136 K 73 v; Logatec a. 98 K; Planina 100 K: Kranj m. 40 K: Kranj ž. 77 K; Ljubljana sentpeterska m. 34 K: Novo mesto ž. 35 K; Moste 270 K* Postojna m. 100 K; Krško m. 20 K; Trojane 60 K 20 v; Radovljica ž. 70 K in 7 K, skupaj 77 K; škofja Loka 40 K; Kranjska gora 74 K; Idrija m. 1 K 25. 2 K, 46 K, skupaj 4» K 25 v; Zagorje 106 K; Radeče 41 kron. 29 v; Ljubljana, prva ljublj. 466 K; Novo mesto m. 170 K; Metlika 30 K; Matenjavas 462 K 20 v, skupaj 3565 K 80 v. b) štajersko: št. Peter 91 K 48 v: Maribor m. 20 K. 15 K. 19 K. 50 K. skupaj 104 K; Kozje 80 K; Velenje 70 K; Ljutomer m. 12 K, 19 K 43 v, skupaj 31 K 43 v: Ptuj m. 17 K, L'4 K. skupaj 41 K; Vransko 24 K; Šmarje 100 K; Rogatec 70 K; Slov. Gradec 30 K; Središče. 178 K 92 v: Ormož m. 37 K 40 v; Sv. Juri m. 6 K 81 v in 100 kron 33 v. skupaj 107 K 14 v; Gabrjo 94 K 11 v; Gornji grad m. 61 K: Ptuj ž. 142 K 40 v in 50 K, skupaj 192 K 40 v; Celje m. 34 K 64 v; Slov. Bistrica 80 K 80 v; Brežice m. 50 K; Ljutomer ž. 55 K; Gornji grad ž. 99 K: škofja ves 9 K in 2 K, skupaj 11 K; Petrovce 66 K 80 v; Velika Plrešica 4 K; Laski trg 30 K 60 v; Trbovlje m. 147 K; Podsroda 57 K 65 v; Gradec izvenakad. 10 kron 92 v; Gor. Radgona 72 K 12 v, skupaj 2332 K 11 v "e) Koroško: Tolsti vrl? 19 K 60 v; BlaccL-oče 100 K; Borovi j-• 50 K, skupaj 169 K 60 v. d) Primorska: Vrtojba S K; Gorica m. 150 K in 50 K, skupaj 200 K; Ri-henberg 65 K 40 v; Kanal 33 K 96 v; Gorica ž. 114 K 86 v; Greta-Rojan 500 K; Lonjer 105 K 20 v; Komen 47 K 23 v; Cepovan 51 kron 60 v; Lokavec 47 K 20 v; Brje 55 K 40 v; Sv. Ivan 346 K; Kozina 120 K; Ajdovščina m. 84 K: Sežana m. 262 K 15 v, skupaj 2041 K. III. Zbirka časopisov i. s.! sJutro*, tu 13 K 31 v; cGorenjeCi, Kranj 12 K 25 v; ■ Slov. Narod«, tu 539 K 33 v, skupaj 564 K S9 v. IV. Prispevki za obrambeni sklad: Fr. Papst, Celje 5 K; J. Štefan. Zagreb 5 K; E. Kristan, tu 10 K; *.Slov. trojica dunajske okolice^ 40 K; županstvo Kanal 40 K; Eiem. Gradec 10 K; M. Lj. Novak, Gradec S K; J. Bregant, Maribor 3 K 40 v; L. Petovar, Ivanjkovci 5 K; L. Cvetnic, tu 5 K; Iva Sabcdin, Sv. Ivan 5 K; slovenski profesorji ljubljanska realke 200 K; Janko vitez Bleiweis Trsteniški, tu 5 K; A. 2iberna, Trst 5 K; A. Kozlevčar, Trst 100 K; ćeška obec, tu (po Slov. Narodu«.) 50 K; železniški uradniki južnega kolodvora, tu II. kamen 200 K; ženska in moška podružnica šentpeterska, tu 10 K; mestno županstvo Idrija 200 K: R. Osvald. St Peter 6*3 K; Iv. Murnik, tu (po ,Slov. Narodu 100 K; Ig. Lah, Sarajevo 100 K; neimenovan Sv. Križ pri Trstu 50 K; Marinič Fr.. Sv. Bolfenk 40 K; Strelec Iv.. Sv. Andraž 50 K: čoki Ign.. Kostrivnic? 42 K; moška podružnica Logatec 200 K; ženska podružnica Logatec 200 K; podružnica Sv. Lenart 200 K; tarokisti rodbin Močnik - Orožen in njih gostje 50 K; moška podružnica Kranj 10 K; slovensko omizje, Gracioc 22 K; Presveta I. skupina (Mirko in Jai;ko Vrancič* 20 K: podružnica Lokovec 130 K; podružnica Kranjska gora 35 K; Svetivanski rodoljubi - diletantje 79 K SI v; dr. Jos. cer-veng. Cerknica 40 K. V. Razni prispevki: J. Kenda, Kavže. nabrale dekleta 24 kron 30 v; lv. Hočevar, Sreditčev, dar 10 K; J. V. v B. v pokritje deficita 3 K 70 v: Vi-drova tovarna v Pragi 100 K; Fr. Kos. Gorica, za koledar 20 K; županstvo Veliki Gaber 2G K: A. M. Bežen, nabral pri dijaškem sestanku na Koroškem 5 K; Gojmir in Dušan Pipenbacher. Ljubljana, za Miklavža 10 K; vesela družba v Rudniku 3 K 46 v; A. Hndoveraik. tu. nabral narodnega davka 27 K; Minka Perpar, Tolmin, darilo 5 K: Stalna družba pri Kraljicu v Višnji gori za Miklavža 6 K: narodni davkoplačevalci v Rakeku 13 K: K. Dolenc, Modling 4 K; Stanka in Cirilek Blaž, Mozirje dar 6 K 15 vin.: gospodarsko in napredno društvo za st. Jakob v Ljubljani, zbirko pri Ribiču 9 krou; Franci ml., tu nabral pri Kavčiču 2 kroni 40 v; M. P., tu za Strelove podkve iz Mokronoga 4 K; B. Muller. Zagorje, za bo-žičnico malčkom 4 K: županstvo Bloke 10 kron; Minka Mithaus. št. Ilj, nabrala 22 K; prostovoljno gasilno društvo. Trbovlje, dobiček od Miklavževega večera 24 K; županstvo Ajdovščina 50 K; Adolf in Aleks. Jakobi, Dunaj, prispevek od cigaretnega papirja 74 K 64 v; Maks Zalokar. tu prispevek od droži 60 K; M. Klobučar, tu, odkupnina novoletnih voščil 2 K 70 v; II. Arko, Sevnica, nabrala na odhodnici Fr. Grnušiča 8 K 60 v; deca otroškega vrtca na Jesenicah, darovali 6 K 60 v; Jaro Na« glav, Trbovlje za Miklavžev večer, vplačal inženir TurnSek 5 K; za prodane brošure 3 K; skupaj 7 K: A. Os»et- Gustajn. nabral v gostilni pri KronI 1 K 20 v; F. Stnbelj, Šmarje, v veseli družbi pri Gruntarju, nabrali 10 K; pozabljeni dar sv. Miklavža 3 krone 40 v; A. Mikuž. Sv. I uetja .ob otvoritvi kolodvorske restavracije, nabral 7 K 62 v; socijalni odsek zveze slov. štajerskih učiteljev, Celje, zbirko 60 K: M. Guštin, Metlika, meeto božičnih in novoletnih darov 30 K; posojilnica Trnovo, Notranjsko 50 K; A. škabrne, tu prispevek od družbenega platna 200 K; podružnica Cleveland št 24 je 48 K 50 v; Adrej Oset Tolsti vrh, nabral po vinarjih 3 K 20 v; A. Mladič, Šmarje, mesto venca A. Jagovte 20 K; Anica Poljanaek. Brežice (od M. Jurko) 2 K: trnovski mohorjani v Ljubljani po župniku J. Vrhovniku 4 K 56 v; V. Dolenc. Cerknica, dobitek neke družbo od nadeto državne srečke 8 K 80 v: V. Weixl. Maribor, prispevek od družbenega črnila 20 K; Mira Oofova Olševk za božičnico v mali družbi, nabrala 3 K 21 v; Prva češka zavarovalnica v Trstu 175 K 56 v; dr. Bergmanova Ciril ■ Metodova godba nabrala v hotelu Tivoli 10 K; Kuntrič - vampa. Rudolfovo 6 K, in potniki 4 K, sknpaj 10 K: Strelski krožek ^Centrum« 13 K 30 v, P. Magdič. prispevek od narodnih znakov 150 K; županstvo Kranlska gora 20 K: na občnem zboru narodne čitalnice v Kanalu ? K 14 v; nekdo iz Ricmanj 2 K; F. Pilnaček. Kralj. Hradec, prispevek od toaletnega mila 150 K; v gostilni pri Kališelru v Fužina*, nabranih 3 I krone 80 v; dijak, tu 1 K: Krnil Pakia, Sv. Križ, mesto novoletnih voščil 3 K; posojilnica Metlika 20 K; Iv. Perdan, tu, prispevek od družbenih užigalic 983 K 20 v; Marica Golarjeva, od tovarfiic tobačno tovarne 6 K: Amalija žerjav, mesto venca Antona Jagovicu v Krškem 10 K: Ant Bartel, tu, nabral sa novo leto 20 K: F. Mravljak. Sv. Aston, meeto novoletnih voščil 2 K; J. Ve- i dem jak, mesto venca J. Soštaričn 10 K; M. Seidl, Novo mesto 20 K; VI. Vidmar, Pnlj 5 K; Kolinska tovarna od družbene kave 1700 K: posojilnica Trebnje 20 K; petletni Daci Jereb, tu, nabral 5 K; banka P. Dunaj za prejete premijske liste 5 K; čitalnica Ormož, mesto venca C. Geršaka 50 kron. Učenec 14 let star, močan, iz boljše hiše, sc sprejme takoj v trgovino meš. blaga, tvrdka Anton Verbič 164 Sevnica ob Savi. POZORI SJBJT" Nainovejši :d sajtmeHi "^(H pletilni stroj za jopice, nogavice, in druge pletenine nuni v>akomur hrez rallike trafen in dober zaslužek. Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 232 Franc Kos mehanična industrija pletenfa modne konfekcije v Ljnliliaiii. Sodna olfca St bv. 3. Prospekti in ceniki brezplačno. Vsi oni, ki trpijo na kaš ju, bronhijalnem kataru ter na zastarelem in zanemarjenem revmatizmu naj čitajo sledeče. 2 lahko vestjo spričujem, daje zdravilo od j Goudron-a de Guvot* uspešno sredstvo in deluje kar najbolje proti boleznim, za katere ie bilo priporočeno. Ze več let sem bil napadan od nekega krvničnega kašlja, ki je začenjal redno v jeseni in je dospel po zimi do take stopinje da sem potreboval celo poletje da sem sc okrepčal, da*lravno me ta kašelj ni nikoli popolnoma zapustil. No dobro »Goudron de Guyot<* prekaša v^e druge preparate, sirupe, pastilje i. t. d. Potem ko sem zavzel samo nekaj, je tako močan kašelj, ki mi je večkrat, lomljenje provzročal in me je prisilil, da sem moral cele noči sedeč prebdeti, ta popolnoma prenehal; in zato jaz na lem mestu izražam svojo hvaležnost. Vse moje zdravljenje je trajalo deset dni in ono zdravilo mi je zadobilo popolno zdravje, za katero sem se boril več let. Vsi oni, ki so v istem stanu, naj se zatečejo k temu sredstvu, jaz sem gotov, da sc Franc Bergheim. bodo potem veselili z menoj, ker 2adobiu bodo zopet mirno spanje in dober tek, edimr dva faktorja za si pridobiti telesno moč. Jaz sem pripravljen zgoraj omenjeno potrditi s prisego in izrekam še enkrat svojo hvaležnost izumitelju tega zdravila. Naslovljen: Franc Bergheim, Kosslaru, Nemčija, 3. febr. 18%. Zaporedno uživanje zdravila »Goudron-Guyot« v vseh jedilih, v množini kavine žlice na vsak kozarec vode ali kakoršne si bodi pijače, ki se jo navadno pije, zadostuje, da ozdravi najhujši revmatizem in najbolj zastarele bronkite. Večkrat se namerava ustaviti napredek jetike in ozdraviti jo. ker katran ustavi razdelitev tuberkelnov v pljučah uničujoč bacile, ki so vzrok te razdelitve. Priprosto, toda resnično. Najmanjši zanemarjen revmatizem ima lahko za posledico bronkite in zato ne moremo nikoli zadostno priporočiti bolnim, naj si v začetku pomagajo z zdravilom »Gou-dron-Guyot«. Ako bi se Vam hotelo prodajati ta ali oni produkt namesto pravega »Goudron-Gu-yot« ne zaupajte, ker se gre edinole za dobiček. Je brezpogojno potrebno, če hoče kdo ozdraviti od bronkitov, katarjev, starih in zanemarjenih revmatizmov in jetike, da zahteva pravi »Goudron Guvot«. Dela se iz Katrama, neke posebne vrste obrežne smreke, ki rase na Norveškem in je napravljeno od izumitelja raztopliivega katramajin to zadostuje v dokaz, da je uspešneje kot vsaka podobna sredstva. K zaključku, za preprečiti \sake zmešnjave, pazite na znamko. Pravi 7»Goudron-Guyot« ima ime Guyot natiskano v velikih Črkah in svoj podpis v treh barvah: v vijoličasti, zeleni in rudeči počrez kot naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš. Zdravljenje stane samo 10 vin. na dan in tudi ozdravi. P. T. — Oni. k! se ne morejo privaditi okusu katrama, lanko nadomestijo »Goudron-Guyot« s »Krogljicami Guyot« iz norveškega katrama obrežne smreke, vzemši po dve aH tri krogljice pri vsaki jedi. Na ta način sJ lahko pridobe iste zdravstvene učinke in tudi enako zdravje. Zavzete pred jedjo In tudi vmes, te krogljice so lahko prebavljive skupno z jedrni in delujejo kar najbolje na želodec in telo sploh. Prave »Krogljice Guvot« so bele In podpis Guvot Je črno natiskan na vsaki krogljici. Glavna zaloga: Maison Frere, 19, rac Jacob, Pariš Nadalje se še dobiva v lekarnah: Gabri«! Piccoli. Sušnik, Ub. pl. Trn-*o«y in v vseh boljših lekarnah. lisTanovijeao IIH. Bali se pnsai. XXXXXXKXXXXX»XXXXXXXXXXXXXXXX X X X X X X X X X X X X X X TROPINE kot najbolju, uajizdatiiejj in oajcenejo kimu mlečni 2i?ini. konjem In preiičem priporoča tovarna olja ČIČ 148 edvodah. Orehovc tropine vsebujejo 5d"0 proteiua in maščobe, torej trikrat vet kakor pšenični otrobi. Cena zmletim tropinam je K 18- - za 500 kg | vrećo vred. Z v novake vicrce in navodila. K SCK E JC:;%:T~t,\\.JS ? ini Edina zaloga mm XKKKKXKXKXKXXXXX zalm čevljev v Lj ubij ar, ■ poleg kavarne „pri Slonu". Pa?ite natančno na firmo. '»sap- 74 v Ilirski Bisi-r^sei priporoča svoje izde ke kakor: razssvrssse Cfivi, tla« korae plošče 7 vseh barvah, vsa vrsls okraskov, podboje vrst !n clssa, aagrobas sjomealkC; allar|e3 csmentno opc&e, marmoilrsne m asradne stopnic, Upe is sploh vse v to stroko spadajoče p?e&s&te. naročila so tanft Mn in po najiiZih kmI. — tinti izdillov ji IzSoma. U St 111/V. u. RA 207 Podpisani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1888, 1889, 1890 in 1892, ki stopijo letcs v naborna, odnosno črnovojna leta, naznanja: 1. da se bo dne 1* februarja oh 3. yrS dog»* *rrš§§o žre anje v smislu § 32 vojnih predpisov I. del v mestnem vojaškem uradu, IVIe-tni dom, I. nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1890} in torej letos pridejo prvič k naboru. 2. da so od 23. januarja do 1. februarja imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsakteremu na ogled. Kdor opai kak pogreiek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno aH Lstno naznani tukajšnjemu uradu ; 3. da so od 23 januarja do 1. februarja v omenjenem uradu imeniki domačih in tujih, leta 1892 rojenih, letos v črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški naj sc pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu Mestni magistrat w Ljubljani 9 dre 9. januarja 1931. 2a oskrbovanje občinskih opravil nesla Ljubljane začasno postavljeni c. kr. diittac vlade svetnik Laschan t t. Jvan jax in sin v Ljublj:irt9 Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo ornih lml®u* ft-, 338 Šivalni stroji za rodbino in obrt. Brezplačni kurzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji „ADLER". Ključavničarstvo Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip st 8. Reichova hiša. Velika zaloga štedilnik ognjišč. Izvrstno in solidno dele. Cene zmerne. Popravila se s s točno izvršujejo. : s ^»MnMnniiv Največja zalua umnu do oajiioeiSih otroških vozičkov ln navadne do aaiiiaejae žime. M. Palčič v Ljubljani. ftezaaita ointaikoiR so fisšil}. s f»m\\m. krojač prve vrste se nabaja sedaj v lastni hiši \\m Jožela testa i konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve. Troraia zaloga najfineji aig!. in franc. specijalitet blaga. (kite) do3ga preveza. ■ poidolga preveza LratHa preveza K 5"— 7" — „ ti vete „12-- nežno svetle ('Jlond) in sive SS*/, dražje priporoča S. StrmoH, brivec in iasnićar, tjabljana, pod Trančo št. 1, (zraven čevljarskega mostu). Izdeluje vsa Sasničarska tfeBa solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1164 Odlikovana Prva kranSska blsolrjev Ljubljana Hilšarjeva ulica 5 Recherjeva hiša m i ti o i m < i a f m SL 5" • Priporoča svoje prve vrtite, za vsa podnebja solidno narejene planin«, klavirje in harmonije tudi samolgralnc m gotov denar, na delna odplačila ali napoeodo. Poprave in uglaftevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. Največja tvornica m avstrljnsi C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljsko premogokopne dmžbo v Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-eement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadluiljnfočl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in izpričevala 205 rasnih uradov in naj slo vi te jših tvrdi: so na razpolago. Centralni urad: Dunaj. I., Maximilianstrasse 9. Izvolite pisati po vzorce! I. J. MM in trat. MitnA. teško. izvozna trgovina blaga in rokodelnih izdelkov priporoča v preizkušeni h in vrlo znanih kakovostih plesno blago, opreme za neveste damast, kanafas, Hayliekovo tkanino, žepne robce, brisače, namizne ta kavne garniture, platno. JUoino blago. Sukno. 1 kos HaviičkGve tkanine »Kvčtuše« 23 m za 16 K. 1 kos Havličkove tkanine 15 m za K 10*50. Zavoje s 40 m letnih in zimskih okusno odbranih ostankov za 18 K franko po povzetju. Od ostankov se ne pošiljajo vzorci. Vzorci franko. Vzemite si najboljše! Samo pri nas pristno. z modernimi velikimi brzopamiki iz Ljubljane tez Mmim v tieiHork je proga ed Star Line deča zvezda Na naših parni k ih Finlanč, Srscniaad, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samiand, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Anrwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz £jnbljane vsak crek popoldne Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat ćes Kanado v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani. Kolodvorska ulica odslej odjužnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tišlerja", ■t; «v> "d£V ' S Deca roma okrog doma, broš. . K Naše domače živali, broš. . . „ Noetova barka broš.....„ Kaj pripoveduje Čarovnica, broš „ „ n n na lepenki m Podobe iz živalstva, broS..... „ n (Leporello) a Paviuša in nuša......„ PalCki Poljanci......„ Radost malih, broš.....„ Snegulčica, broš......„ m na lepenki . . „ Trnjeva rožica......„ Vesela mladina, bros.....„ Vesela dnižbica......., Zlata radost.......„ n (Leporello) . . . „ Živali naše prijateljice, breš. . „ Modri .fanko......... Knjige za slikanje: Tuckov, Zaklad za otroke . . K » Otroški vrtec . . . « » Za kratek čas ... „ m Mladi umetniki . . . m Mladinski spisi: Amicis: Srce, 4 zvezki a 40 h K Andersen: Pravljice za mladino, vez.........n Brinnr: Medvedji lov. Ćukova gostija, kart. . . . . . „ Campe: Odkritje Amerike . . ^ Cegnar Yi.\ Babica. Povest. . * Cigler Janez: Sreča v nesreči . „ Freuenfeld Jos.: Venček pravljic in pripovedk.....„ Gangl Kng. Pisanice . . . „ » » Zbrani spisi za mladino „ Hubad Fran: Pripovedke za mladino 1. in 11. zv. a 40 h —•24 —•40 1-50 1- 20 2- 40 —•80 1-50 1-60 360 —•40 1- 20 2- 40 —•60 —.80 —•70 —•40 1*50 —-70 2.40 1 — I — 1 — 1 — 1-60 1 — —•80 2'— 1-20 —•76 —•40 —•50 !.— —•80 m z< V KnjižicazamIadino21,24zv. a K —.5« 13, 14, 26,29,30, 31 zvez. a I*— 27 in 28 zvezek a . . . „ 2*— V Kapitan Žar ali klet v tihem morju, vez.......„ 1 -24 Kočevar F.: Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest . , „ —*8( Kosi Ant.: Zlate jagode. Zbirka basni, vez.......„ Spisi Krištofa Šmida: Ljudevit Hrastar: Gobček . . „ —*8< Jozafai: Kraljevi sin Indije . . „ —-8( Pridni Janezek in hudobni Mihec „ Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu.......„ —46( Slavček...........— -61 Ferdinand........„ —-9( Jagnje. Starček z gore . . . „ —-8< Pirhi. Ivan turški suženj. Krščanska obitelj......„ —-Si Hmeljevo cvetje. Marijina podoba „ —-8( I.udovik, mladi izseljeneec . . „ —-8( Najboljša dedščina. Les ni križ . —-6( Roza Jelodvorska, broša . . „ —.81 h »» vezan . . . „ 2-— Sveti večer.......„ —*8( Sto malih pripoved za mladost . „ —-8< Nedolžnost preganjana in poveli- čana........., —*4( Nove pravljice iz 100! noč, vez. t, 2*— Spisi Mišjakovega Jalčka, vez. . „ !•— Rapi A.: Mladini, vez. . . . „ 1*— » » Dane, vez.....„ 1,— Trost Ivo: V srca globini. Povest, vezana.......„ 1*— Na rakovo nogo, vez, . . . , „ — •$< Zupančič Oton: Pisanice. Pesmi za mladino —*8( Narodna knjigarna v Ljubljani Prešernova ulica stev. 7. 1706 D2C 3Y 65^0 ae samo indastrijske stroke, nego za vsa črtala* dela v rodbini, se lahko dobivajo pri aas. Pazite na to, da kupujete v naših prodaialnican. Naie prodaialnice njeni kaaaln. prunaiamican, njom ■uuvl SINGER Co. d. d. za šivalne stroje. Kočevje, Glavni trg štev. 79. eDilna ognjišča „£riumph" ?a gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 |et so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta; Sledilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog 2040 franko proti doposlani znamki. Tvornica za štedilna ognjišča Triumph S. golSschmiDt S sin, Vels 18, gorenje Avstrijsko Hotel Tro&esinger v Celovcu Velikovška cesta štev. 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. = Tukaj dobijo lepe, snatne in ^ pozimi zakurjene sobe po i K do 5 K, oUusae Jedli do bro pijaco po ceni. Veliko dvorišče za vozove in trije Hlevi za konje. Za zabavo bluzi kupe, po zimi zakurjen«. — po hi mn H miMm VftO. V tem hotelu se nahaja vsak dan prijetna slovenska dražba, posebno ob sredah zvečer. Velike dvorane za shode in veselice. lastnik: 3van Jflilloirg. Na kolodvoru pričakuje gostov do-. —■- mači omnitms. Hčimška glavnica: k eo.ooo.oao-— Rezervni in varnostni zaklad: E 16.000.000. — Centrala y Pragi Ustanovljena I. 1868. Polila iMrie iiai Bančni prostori v Trstu: Via S. NLcolo 30. .a. ■•■ M^sialmca: Via Nuova 29. Telefon št. 21—57. Podružnice v Brnu, Budjejevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu, Moravski Ostravi, Olomucu, Pardubicah, Plznju, Prostjejovu, Taboru, Dunaju, Herreng. 12. izvršuje vse bančne posle. Obrestuje vloge na složni knjižici po 4cj° na tekočem računu po dogovoru. Kupuje ia prodaja vrednostne papirje, devize in va-iute. Daje predujem na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbne in carinske kre« j d*ie. Daje proinese za vsa žrebanja. Zavaruje s-sčke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema borzna naroči«a ter se rada udeležuje s svojim kapitalom na dobrih in naprednih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslov: Zivnostenska, Trst. I I Ljiiaoa 01.7. 56 puškar priporoča svojo veliko zaloge raznovrstnih šk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeških stroge preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno pripo ručam lahke tro cevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin gSJT po najnižjih cenah. Popravila in naročbe se izvršujelo tečne in sanesijive. Cenovniki na znhtevanje zastonj In poštnine presta. krojač Ljubljana, Sv. Petra c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in piašcev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd. Obleke po nieri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. « f Vsak dan sveže pi*i|)OI*OČ2 O m s s s e s % s •J Stari trg št 21. 5« ČaBež v Ljubljani Mestni trg št. 14 poleg Irbani/eve manuf. trgovine priporoča slamnike tepite. razno moško perilo, kravate, ovratnike iti iti Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. O □ □ OlQ DIOID □inlDlDlOlniDlD Brata EBERL Prodajalnicas Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". Li 243 Delavnica s Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Združeni čevljarji V Ljubljani, VVolfova ulica št. 14. Odlikovani na mednarodni rautavi na Duaajn 1.1900. priporočajo svrjo bogato zalego obuval za zimsko sezijo. Vse vrste moških, damskih in Otroških Čevljev la tne^a in tujega izd^ika. Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi. Specialisti za prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja ^ naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike, cn Slovenski optični zavod cj o FR ZAJEC 2832 Ljubljana, Stari trg štev. 26 priporoča veliko zalego raznih oča1, ščipalcev, toplomer j ev, barometrov, daljnogledov itd. — Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu V strokovnjaško dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v :: očala in v ščipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno. :: Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižice, naprsne igle itd. r* oj e £• "5 e £3 m xxxxxx xxxxxx xx xx Najnižje cene. xxxxxx xxxkxx ~xx xx xx xx Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237 xx xx xx xx xxxxx*€ xxxxkx za spalne in jedilne sobo, salone In gosposke sobe. Preproge, z&storji, modreci na vzme t žimnaH modreci, otroški vozički itd. o ■ pa NajsoUdnejše blago. xxxxx xxxx IZ 3267 Bremna Up NewYork s cesarskimi brzopatniki „KAISSR WILH£LM<<9 „KRONPBJJfZ WILHELBiul „KA1SER V1LHELM d. GBOSSE". Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni« » Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrotinega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v LJubljani edino le pri .35 nasproti obceznani gostilni wpn starem Tišlerju". Odkod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek ta soboto. — Vsa_ pojasnila, ki se tikalo potovanja, točno ta brezplačno. — m Postrežba poštena, realna ta solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meksiko. Kalifornija ^ Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oreron in Washingtoa nudi naše društvo oosehnn ugodno in izredno ceno čez ealvesten. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. mw Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimorain na vse ostale dele sveta kak^r Al • raiilljo. Kibo. Bienos-Aires, Cofoabo. Slngapore ? Avstralijo, itd DD 4454^1 64 8718 29 0654 SVETOVNOSLAVNI B^ANCA tvrdke Fratelli Branca v Milanu edine in izključne lastnice tajnosti o pripravljanju |e najuspešnejša želodčna grenčlca na svetu! Nestrpljiva v vsaki družini! — Dobiva se v Ljubljani pri: J. Bu/zoliniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznika, m prodajalka za trgovino mešanega blaga na deželi Kje, pove upravn. »Slovenskega Naroda.« Nastop takoj* 249 M ne pomoga! iimii so It •i ER Ljubljana 3067 Sodnijska ulica št. 5. Unllorma za uradnika kancelista. jako fina, se ceno proda. Ponudbe na Mar GO Kruhu*, vdova c* kr. sod. kancelista, Vidom ob Savi, Štajersko. 208 NIGRIN (Fernolendt) je najboljše čistilo za čevlje. Dobiva se povsod. Ka tak) razstavi na Dunaju otlikevana 1 ztito i«erii|o Vinko jtiajdič Izvrstne, izborno vzhajalne špiritne drože franko na vsako postno ali brzojavno postajo Mchsc Mcy:r preje baron Durareicherjeva tvornica špirita in droža v Savskem JKLrcfn. 4353 uperf o&f jfl it ir.eralni in animalni najbolj preizkušeno najbolj zaresljivo |osf orovo - kis insko gnojilo za ne zemlje Vsebina strogo zajančena. Jamstvo za najhitrejši učinek. Malv:šji donos. • Za sp-mladnjo setev neutrpljivo. — mm akove, kalijeve in scl'tmie supcr'csate debavraje vse tvnraiu za umetna gnojila, kn;fora!ci, kmntijske zad.nge in dro^tra. Pisarna v Pragi, Pfikopv Stev. 17. m m v (Kranjsko) Največja proizvajjnja prignano naj l)oijših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo \z najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko v ude v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Zastopstva in zaloge: 6d V Ljubljani: Podgradn, Trnovem, Roćevjn, Trstu Gorici, Celovcu, Beljaku, Belcanu, Ino mostu. Tri-dentu, Zadru, Spljetu, Crcegnovent, Kotoru, Sarajevu in Pulju. Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj. Berite to takoj! Prvi znaki težke obolelosti so bolečine in (ežkočo v mišicah in živcih. Narava je dala človeku živce, da more misliti, čutiti in vživati. Ni pa hotela narava, da bi provzrcčali živci človeku bolečine. Vsaka bolečina in vsaka bolehnost je gotovo znamenje nevarnosti. Saj ni treba, da bi morala slediti vsaki boiezni takoj smrt, vsaka bolezen pa provzroči lahko trajne, težke bolečine in tudi mučno smrt Eden največjih izumov zadnjega časa stremi za tem. da na prav enostaven način okrepča živce in osveži kri, kar stori, da prebije telo z lahkoto vsako bolezen. To je način zdravljenja, katerega uporaba je zelo enostavna. Ne rabi se nobeno zdravilo, nobeno mazilo, noben aparat ali pa takozvana zdravilna gimnastika, marveč ta metoda je zelo enostavna, ki smo jo povzeli po naravi. Zdravniki in profesorji so uporabljali že ta način zdravljenja v korist trpečemu človeštva in so se izrazili zelo priznavajoče o nji. Zdi se mi, da ima ta metoda velik pomen za človeštvo. Berite eno onih številnih priznanj, ki prihajajo vsak dan izumitelju: = v znanje! = Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v d» brem stanju, za časa rabe pa se ogn ti mnogim stroškom, pu-»ti naj svoje kolo v zim>ki srziji skrbno pregledati, očUtitt ter v primerno tempe-nranem prostoru shtaniti. V>e to preskrbi proti mali odškodnini, prjmpr^n prostor pa da na razpolago brezplačno tvrdka K. ČAMERMK specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli ljub'jana Dunajska cesta 9. Velecenjeni gospod! V prijetno dolžnost si štejem, da vam naznanim veselo vest, ki bo tudi vas zelo veselila. Kakor sem omenil že v svojem prvem pismu, so izjavili zdravniki, da so mi dnevi že šteti- Bljuval sem kri, bil strašno nervozen in nevrasteničcn in sem jedila zelo slabo prebav-fisl, tedaj sem spoznal, da se mi bliža konec. Sel sem k vet zdravnikom, da mi rešijo življenje, toda vse je bilo zastonj- Ko sem bral v časopisih poročila, kako blagodejno vpliva vaša metoda na človeški organizem, vem se obrnil do vas 5 prošnjo, da mi sporočite natančnejše. Držim se vaših navodil in to z dobrim uspehom in se bom tega držai tudi v prihodnjosii. Že ;ez nekaj dni sem nehal bljuvati kri, sem dobil slast do jedi in sem se počutil od dne do dne boljšega. Samo to obžalujem, da se nisem dal prej fotografirati, da bi se videlo kakšen sem bil takrat, ko so mi bili dnevi že šteti in kakšen sem danes. Priporočam se vam najtoplejše in želim, da objavite to moje pismo s polnim imenom. S spoštovanjem Prior Oragičević. Te vrstice je dobil izumitelj od tega čislanega duhovna, ne da bi ga bil za to prosil in popolnoma prostovoljno, če tudi izumitelj pisca teh vrstic ni nikdar poznal. Izumitelj je sestavil knjigo, pisano priprosto in poljudno, ki jo sedaj razpošilja popolnoma brezplačno, da uvede to metodo. Če se ravnate nekaj Časa po tej metodi, boste zdravi,in čili in imeli zdrave živce ter svežo kri. Če uporabljate to metodo vsako leto nekaj časa se boste ohranili telasno in duševno čilega. Zahtevajte interesantno in podučno knjigo t<4:oj, predno zmanjka eksemplarov, ki jih razpoš ljamo zastonj. Piš.te dopisnico in napišite ime in naslov zelo razločno na Franc Graefe Budimpešta odd. 474, Sommergasse 1. ? Zakaj ? bi se vsakdo moral prepričati o solidnosti tkalnice inrazpošiljalnice §nQi Kiejcar. Mntka tt 9213 na Češkem? Vsakomu pošljemo brošuro in veliko zbirko platnine in pavolnine gratis in franko. Vse opreme in oprave. Za po-izkušnjo naročite šest rjuh Ia !a 150 200 za K 14•—. t rade* me od t, zjutraj d« 7. nećer UST^EDHf BAHKA PIAZZAdei M J.tfc V trstu POHTEROSSO 2 Osre&uja b«nka ćeikib branUuic. uloge lit knjižice premijske vloge i VLOGE II TEKOČEM UU in iuk mm mmmli Oddelek za vadije in kavcije. < o -s t e tratine ure ud b.zjatraj do 7. r?ecer i Mi prilika za pstort Ameriko je in ostane z novimi perntki 121 Prav spretna knjigovodka slovenščine in ftalijanščine zmožna v besedi in pisavi se sprejme v službo proti dobri plači. — Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo zahtevane plače pod „A. Z. 841 If* na anoneno ekspedicijo Kienreicb, Gradec. želi službo v špecerijski ali mešani trgov ni v mestu ali na deželi. — Ponu^bf pod »Trgovski pomočnik Št. 100" na upravništvo »SiOvenskega Naroda«. 197 Bela stara vina, počenši o9 48 X, cviček in črna vina, slivovico, slavonsko rakijo priporoča .'. lih. EbeDspger. Belovar, HrvaŠko .". 254 Varstvena znamka: Sidro. 179 9 liniment. Capsici comp. Nadomestilo za J priznano izborno, bolečine tolažeče in od \ a jalno mazilo ob prehlajenjn itd. po 80 h, K 140 in 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jem »ejo le originalne steklenice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri „Zlatem levu" s i Pragi, Eliščroa i. 5 sova. Pišite takoj S | Knjiga zastonj! | velikani: Kaiserjn Auguste Victoria. 25.000 ton Amerika...... 24.000 „ Cleveland...... 20.000 „ Cincinnati...... 20,000 Pres. Lincoln..... 20.000 „ Pres. Grant..... 20.000 „ Jrezp'ačna pojastrla daje FR SEUNIG Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 28. v Drnišu v Dalmaciji sprejema hranilne vloge od K 2— do K 100.000— proti 5°,- obrestovanju, ter povrača zneske do K 5.0UO brez odpovedi, zneske do K 20.000-— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. - Za polletno izplača vanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice. — Dopisovanje v slovenskem in hrvaSkem jeziku. 3825 Za varnost hranilnih vlog in njih ofcre-stovanfe jamči občina Drniš. Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorju Turbe generatorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-Iočnice in žarnice vseh vrst preje Kolben in dr. Praga-Uysočany 2377 Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Mart i novega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt,) i Herbabnylev podfosforokisli (Oblastveno varovano.) opneno železnntl jlrop Ze 40 let zdravniško preizkušen* in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za slabotne otroke. Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. P u r j o d a I Jodev sarsaparillni preparat čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in kre in deluje proti vnetju. Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in s.rsaparillnl izdelki. Steklenica K 2 20, po pošti 40 h več za zavoj. S^!SS£S£ Dp- Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit" .S^S^fe, (HERlAINT-jtf natltinlk). Zaloge pri gg. lekarnarjih v Ljubljani In Novem mestu. 14 . ti J 90 1 23 066^ CJ4 lidćlovattij foitf Franc Visjan Ljubljana, Kolodvorska ulica 25 pri poru ca svojo bogato zalogo novih in i. raMinnUi VOZOV. Išče se za takojšnji nastop za Kranjsko in Štajersko manufakturne stroke slovenščine in nemščine vešč v govoru in pisavi. — Ponudbe v slovenskem ali nemškem jeziku z natančnimi referencami in navedbo zahtevane plače pod , R 200 W. T. 6845" na auončno ekspedicijo Rudolf Mosse, Dunaj l. 75 j Prešernovih ulicah štev. 5. flajrla zaioga moiltiD. damskih in mm £evij8¥. ievijov za Iawn-tennis io pristcloi gutali goli!;:-, čevljov. Elegavsirsa in Jako skrbna izvr&iev po vseh con^h. 8171 ■ ter m & Bi oblastveno potrjena potovalna pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 18. V novi hiši „Kmetske posoiilmce", nasproti gostilne pri „Ffgcvca" Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe avr isžnja zrJaja tudi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake 1863 in preskrbi okrezne vozovnice (Rundreisebiliets). * t£BR9 I !9 B B11 * *tmnm la^s^s m 118 a«s P razen prodajalne pisarne 3 šentjonške preniogok. dražbe J v Šelenburgovi ulici ?T g g I. nađstr., sledeče tvrdke: ■ Fr. Babic, Dolenjska cesta; B ? E. Kavč č, Prešernova ulica; J ^ Lesko« le & Meden, Jurčičev g i§ irg; I. Mencinger, Sv. Petra c; B ■ B. Se\ar. Sv. Jakoba trg; Urad, ■ gospodar, društvo, Kongresni g trg: Naročila in denar za q b premog za Šiško sp refema ■ J 1 ik, trgovec v Spod. 9 a Šiški. Za sprejemanje naročil, £jj b kakor tudi za inkasiranje je pj ■ B opravičen gosp. Josip SS ■ ■ ^ Baraga. G ŽJ H 6 Izurstn iiunll prtmoe! ■ Po aaafizi. izvedeni po c. kr. geo!og«čne n drzavner. zavodu :ia Dunaju potem po dr. A. Plu^su, profesorju kemične tehnologije na c. kr. visoki soli la poljedelstvo ru Dunaju in končno po laboratoriju ..Združenih mo-steckc-dnchco*skih ruoar,«;;} revirje.* ima šentjanski premog 4059 4733 kalorij in 7*96— 11*57 pepela in se potemtakem mere vzporejati z najboljšim ceikim. Cena mn je 2 S 40 a za ICiO kilogr.; tedaj nžž£a. kot cen^ vsakega druoega premoga. Kdo%* je kdaj hurU z njim, ne Ojs&ssf i ga nikdar vež. s: a m m m B t: S) ■ ■ B *- r r B B ■ ■ ■ ■ Iflfiaa 268 23a3B*fiB ■■ ■■■pMipi wfs~fejra ■ • B • ' I ■■ ■■■■■II B Ustenavtjsno leta I9G0 Odlikovana: farni 191/*. vb? 1 undono i 905. Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi Zunanja nanfila se inrSojejo um in foton. Cene Urez konkurence. V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere ™1 g* ■ |p LJubljana a IbLIll Mestni trg 1112. Avgust Repič sodar v Liabliaai 40 : RHulisu iliu it. 16 i* tona).'. izdeluje, popravlja ta prodaja vsakovrstne sode po oainitjib cenah. Blaž Jesenko LJubljana, Stari trg 11 priporoča klobuke cilindre, čepice itd. == najnovejše fasone----- po najnižji ceni. 51 fa S" Najcenejše domaČega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov JJos. IIicfmar Ljubljana Pred Školiio 19, Stari trg 4 Prešernova ulica 4. ythli?/f \c*i/jc< ćebre; pv ceni in ziu/nc&i/jw petercitt nojt&petornejo vŽjuMjuni iJiclodvcrske u/ice^đ. *J±y/A< 't>r*ifrutL7\y€isnilct (Sq/c .**ftl"yi^HTlt> l X. Kaiser ^tiskan I v Liobijani, Šnl2DHoroove ulice št. 61 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov mm pmrrtsn, vseh del koles (bkiklov) kakor totfi omvalnl ogenj po tiainižjih cenah. Pno; BlfiaBBtil lidkloi tetu h irJl.iL "C5 I Predno se Novo! Ilustrovan t ljudje preskrbe s pariškimi higienskimi predmeti, naj rabijo samo zanesljive znamke, tucat po 4, 6, 10, 12 kron. 2 gumija za vzorec za 1 K, tudi v znamkah, in poučen katalog se priloži vsaki pošiljatvi. Vsak tucat se pred oddajo preizkusi in opremi s plombo. BBjf" Pošlje se skrivaj. "VI EdvaPli Redlichf trgovina x gumastim blagom. Dunaj Vlf Gumpendorferstrasse 28|31. 4(U1 3091 T0RLEY = TALISMAN = E GASIMO-RESERVE = 3C Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrirana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v £jubljani, Jflarije Cerezje cesta st. 11 (3£3li«j). Zaloga pohištira lastnega Izdelka In tapetniškega blaga. izvršuje vsa mizarska stavbna dela. ►o 9 J L it 3C 3 G N kdar več V Življenju! ne naletite na to redko priliko! gmW SamO K 6"90 stane le pri meni pristna double zlata »izredno ploščata« žepna ura s 350 mičnimi nakitnimi predmeti samo K 6*90. 1 mična, elegantna, 14 karatna double zlata »izredno ploščata« remorvtoarka na Mdro, švicarska, ki je od pristnega zlata ni razločiti; 36urna, natančno idoča s kletnim jamstvom, amerikanska d< uble zlata žepna verižica, 2 elegantna prstana za moške in dame, garnitura 3*, double zlatih manšetnih in ovratniških gumbov, žtpni noiek, tridelen, eleg.svilnata kravata nafnovejše oblike, kravatna igla s ponarejenim kamnom, mična pariška damska troška, zadnja novost, eleg. usnjata denarnica, par amerikanskih butonov s p' narejenimi brilj.*nti, prekrasen kolier za na vrat ali za v lase z orient. bi-eri, salonski album z najlepšimi pogledi sveta, 3 vedežev\!ci, jako zabavni, 72 angi. jeklenih pisalnih peres in še 250 različnih stvari zastonj. Vse skupaj z elegantno „izredno ploščato . 14 karatno couble zlato žepno uro, ki je sama vredna dvakrat loliko, K 6 90. Pošilja po povvetju ali denar naprej 262 Alebs. Jungervdrtfi, Dane| V., Wiedner Bauptstrasse 113 D, Ne&ieto lalivalnih pisem in opetovanih naročil. Kdor naroči 2 zavitka, mu za* stonj pridenem prima angi. bntev. Za neugajatoče denar takoj nazaj. Riziko torej po- polnoma izključen. Ustanovljeno 1853. SJopliam&CD. družba z omej. zavezo tvornica za stroje in železolivnica Ouml X|i, Gudrunstr. 159 grade za specialiteto: polne jarme vsth vrst za parne m vorinr ža^e, ise stroje za obdelovanje lesa S Urcžpe žage, trakovne 2age Stroje za oblanje, stroje za skobijen je (Frasmai-chine), stroje za luščenjc furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije. Prospekti proračuni stroškov obisk inženirja zastonj. 192 Priporoča se \^ v M. Kristoiič-Bučar Start trg it 28, LJnblJana, nasproti Kalaznlka. WtF* Zadnja moda BLUZE : KRILA FINE KOSTIME — NOČNE HAUE na nova vpeljana« Urmmnm VRHNE JOPE — PLAŠČI — PELERINE v vsakem blagu, barvi in §mmmnU tnal po mari. BV Ilajfinajfta In kompletne "BJBJ OBLEKICE — PLAŠČKI — PELERINCE WW •» krstu, .prava. ~W§ Perilo, predpasniki, moderci. otroški klobučki, kapice vuka «r.f. ia «r*tao felof. tac aoUaaih tm PoiUlam um Izbir« tadl po pe«L ^764 30 Delniška družba združenih pivovaren Žal največja slovenska pivovarna, priporoča 1464 i in Laški trg v Ljubljani. svoja svetla in črna piva. Ravnateljstvo v Laškem trgu PAT vseh dežela izposluje inženir 35 m, oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju Vl.9 Marlahilferatraaae et. 37. Porotne prstane 4345 kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni * FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 26. Pošiljam ceaiks brezplačno. lan A. Feldstein vljudno priporoča svojo 186 knjigoveznico Radeckega cesta 12. . Čeme (Mk uvdir. trura i mm in ^OJr zaprisežen idrijski urita. 2» £jubljana, Voljove ulice št. 3. Velika zaloga juvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih nr, uhanov, prstanov, verižic in očal itd. Blago pnre mit. Solidna postrežba. Cene na jm/jc. Revmatizem, protin, nevralgije in ozebline veikrat proveročajo neznosne holećine Za sijih liitro pomirjenjc in poto!ai:en;e, za oplahnjerije oteMiu in obi.ovo preniičnosu členkov ter od;tra-njcr.je občutka ijargolcnja učinkuje preseneiJjiTo ---— raucaljivo--- ■ JC betedna zn&aika (uaenioloaalitJ-"ej Uslraa kostanjev livlećakj, pri eter* njti, ma&ira>n;ii ler v aokladki^. 1 lonček i K. Ako poSljete i. a prej K i 3o dobite 1 lonček \ > » » K5-— > Slončkov J ~~ §. » » » K 9-'* 10» j - ° Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerja lekarni, c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-III., štv. 203. j Pazite na ime izdelka iti I zaloge v izdelovalca. J lekarnah V Ljubljani: lekarne Jos. M*yr, dr. O. Piccoli, Jos. Ćfimaf. Za prevzet}* cesijskitn potom terjatve neke posojilnice, ki je vknjiiena na posestvu v vrednosti 100.000 K — L loco f t f 1 ■ ■ B M \m posolilo 15.000 K. tok mola n ihrtstu tura po dtianra. 1 Kdor želi denar dobro izkoristiti, naj vpošije ponudbo na upravn. „Slov. Naroda1 pod šifro „Varan denar11. 231 1(51151 f51f5Half51 NAJODIICNEJSA ZNAMKA LE V IZVIRNI POLNITVI obiska f Sne 2Gjiifijja iSOJ M OETi CHANDON ustanovljene 1J43 ^vEpernaijp Qm £r dvorna m fiomorna ^oSavifeJjcL* liralj an%f Svorna cfobavifetja- &7Zajrfj2ejiši šampajijeo č/rancoški izdefeH Sencrafci revrezenfant£) C&eiBman- Nuncij M- L K A ^ G U A 8. Sklicevanje izrednega občnega zbora delničarjev C. Kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt. Vsled sklepa upravnega sveta z dne 17. januarja 1911 se vrši v četrtek, 2. marca 1911, ob 11. dop. v veliki slavnostni dvorani društva avstr. inženirjev in arhitektov (L, Eschenbachgasse 9] izredni oirini z&or delničarjev t. Kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt. T}ro7l\ftt>\ flflt*9Mt19M0* Predlo2 zvišanja sedanje delniške glavnice od 120 milijonov na 150 milijonov kron potom izdaje 93.750 na 320 kron nora. se glasečih delnic riCUmCi UUl wYlldYK • izpremembe tozadevnih odstavkov pravil ter sklepanje o podrobnostih glede emisije novih delnic. Vabi se tem potom one gospode delničarje, kateri imajo pravico do glasovanja in kateri želijo se udeležiti občnega zbora, da najkasneje do 1. februarja t. I.9 kot zadnjem pc pravilih določenem roku, svoje delnice s kuponi vred ali pa delnice nadomestujoče depotne liste deponirajo, in sicer: na Dunaju pri likvidaturi zavoda (1., Am Hof 6) ob delavnikih od 9.—12. ure, v Bolcanu, Bregencu, Brnu, Celovcu, Feldkirchu, Gorici, Jablanicah, Inomoitu, Karlovih Varih, Liberceh, LJUBLJANI, Lvovu, Mor Ostravi, Olomucu. Opavi, Pulju, Pragi, Toplicah na Češkem, Trstu in Warnsdorfu pri podružnicah zavoda, v Buda-Pešti pri Ogrski sploini kreditni banki, v Berolinu pri ravnateljstvu diskontne družbe ali pri banki za trgovino in industrijo, ali pri tvrd k i S. Bleichroder, ali pri Mendelsohn & Co. v Vratislavi pri Šlezljskem bančnem društvu ali pri tvrdki E. Heimann, v Brazdanih pri Splošnem nemškem kreditnem zavodu, oddelek Draždane, v Frankobrodu o. M. pri ravnateljstvu diskontne družbe ali pri podružnici banke za trgovino in industrijo, v Hamburgu pri Severnonemški banki v Hamburgu, ali pri L. Behrens A Sdhne ali pri M. N. V/arburg St Co., v Koloniji pri Šal. Oppenheim jr. aV Co, v Lipskem pri Splošnem nemškem kreditnem zavodu, v Monakovem pri Bavaraki hipotekami in menični banki ali pri Merck, Finck * Co., v Parisu pri De Rothachild Freres. izroči petindvajset strani legitimacije izpolniti in lastnoročno podpisati. ...... Oni gospodje delničarji, kateri pridejo torej po pooblastilu v posest glasov, imajo njim izročene legitimacije (pooblastilne listine) najkasneje cn dan pred občnim zborom oddat ravnateljstvu Isti se radi tega vabijo, da izročijo svoje lastne in pa njim prenesene legitimacije od dne 24. februarja do vštetega 1. marca t. 1. pri likvidaturi zavoda ob zgoraj označenih urah, d* oreimejo legitimacijo, katera izkazuje skupno število od njih zastopanih glasov. Na Dunaju, dne 17. januarja 1911. C. El*. ffil. *YlM|SU kTOflUtlll MVOH Z8 tPgOVlllO lil Obrt Laetaiaa la tkk »Naroeae tkkaraee.