novi tednik
števillka 37 • leto XU • cena 350 ain
Celle, 17. septembra 1987
HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
tfspeU SO, ker so
tlobro tlelali
Pomenek o Večeru in novi-
narstvu včeraj in danes.
Stran 13.
Umor zaraili stare
hruške
Sodni epilog tragedije v
Črešnjevcu. Stran 15.
Čistilna naprava bo
tudi zahteven
finančni prolekt
Najprimernejša lokacija je
na Tremarskem polju.
Stran 2.
Kiiy iii da Oživi
naše drolino gospodarstvo?
s posveta s preaseanikl občinskih Izvršnm svetov
če resnično želimo spodbuditi nastajanje novih enot drob-
nega gospodarstva, moramo zanje zagotoviti prostor, začetna
sredstva, sistemske spremembe davčne politike, določil,
povezanih z uvozom, zadružništvom, pogodbenimi organizaci-
jami združenega dela ter lastnino. Odpraviti moramo idejne
prepreke in s štipendiranjem ter izobraževalnim sistemom
poskrbeti za kadre. Najboljša spodbuda pa je lahko dobro
poslovanje že obstoječih obratovalnic. Takšne so osnovne
ugotovitve, ki smo jih slišali na torkovem posvetu s predsed-
niki slovenskih izvršnih svetov občinskih skupščin, ki ga je
sklical republiški komite za drobno gospodarstvo v sodelova-
nju z Gospodarsko zbornico Slovenije.
Žal je tudi ta posvet bolj
izzvenel v prepričevanje že
prepričanih, saj so največji
vsebinski delež razprave pri-
spevali predstavniki zbornic
in obrtniki, predstavnikov
izvršnih svetov pa, razen iz-
\ jem, ni bilo slišati, kljub ne-
sporni ugotovitvi, da je raz-
voj drobnega gospodarstva
. tudi v sedanjih še nedoreče-
nih sistemskih razmerah od-
visen predvsem od posluha
posamezne občine za razvoj
drobnega gospodarstva.
Posvet je bil pravzaprav
logično nadaljevanje letoš-
njih številnih, predvsem po-
litičnih razprav. Junijska se-
ja Centralnega komiteja Zve-
ze komunistov Slovenije o
drobnem  gospodarstvu je
dala sklepe, naloga komiteja,
zbornice in izvršnih svetov
pa je, da jih oživi. Kot je po-
vedal predsednik republi-
škega komiteja za drobno
gospodarstvo Jože Strle, pri-
pravlja delovna skupina na
komiteju in pri Centralnem
komiteju podroben akcijski
program, kako in kdo naj kaj
naredi. Danes je le v tretjini
slovenskih občin prostor na
razpolago takoj, v tretjini se
pripravljajo, v tretjini ni še
nič. Zamisel o oblikovanju
samoupravnih skladov, s ka-
terimi bi zagotavljali začetna
sredstva za nove obratoval-
nice, je stara že dve leti, še
vedno pa ni čisto razjasnje-
no, od kod denar zanje ter za
kakšne namene. Član pred-
sedstva gospodarske zborni-
ce Slovenije Ivan Kukovec
je kot možne vire omenil
proračunske viške, davčne
olajšave, sredstva nerazvitih,
davke kot rezultat koopera-
cij, pa tudi sredstva samou-
pravnih interesnih skupno-
sti materialne proizvodnje.
Občine pa bodo morale raz-
misliti še o razširitvi priznanj
deficitarnih dejavnosti (od če-
sar so odvisne ol^šave) s stori-
tvenih na visoko razvite proiz-
vodne dejavnosti. Sprostiti je
treba zasebno spodbudo na
področju trgovine, pa tudi
penzionov in domače umetne
obrti ter dela na domu. Tudi to
je mogoče vgraditi v planske
dokumente, tako kot na pri-
mer raziskave občinskih razi-
skovalnih skupnosti. Pri delu
jim lahko že precej pomaga in-
formacijski sistem drobnega
gospodarstva, ki se je obliko-
val pri Gospodarski zbornici
Slovenije v sodelovanju s celj-
sko Kovinotehno.
MILENA B. POKLIC
Dva iiis&iia
Ob prazniku občine Mo-
zirje so predali namenu tu-
^> dva pomebna odseka
^est; eden izmed njiju, ki je
*olg 2,7 km, povezuje zad-
Jjo kmetijo v KS Solčava z
dolino. To je Junkerjeva do-
''»ačija, ki ji ta cesta pomeni
Okno v svet. Stala je 67 mi-
'Jonov dinarjev, je maka-
?amska, velik del sredstev
dela je vložil sam kmet
]'lojek, ki je gospodar na
"''»nkarjevem.
Drugi odsek pa je asfalti-
dolg dva kilometra in
povezuje Ljubno z zaselkom
pstke. Na slovesni otvoritvi
J. govoril predsednik Ks
Jj'JUbno Rajko Pinter in pov-
^^rtl: »Ta odsek ceste je bil
dolg do krajanov Rastk
izpred desetih let, ko nam je
zanj zmanjkalo denarja. Če-
prav tudi danes nimamo do-
volj sredstev, nam je uspelo
s skupnimi močmi asfaltirati
ta odsek. Vrednost del znaša
71 miljonov dinarjev, kmetje
iz Rastk in okolice so prispe-
vali 550 kubičnih metrov le-
sa, cestno komunalna skup-
nost Mozirje pa 25 miljonov;
9 miljonov je bilo zagotovlje-
nih iz sredstev amortizacije
cest občine Mozirje, razliko
pa smo pokrili iz sredstev sa-
moprispevka.«
Cesta je široka 5 metrov,
na njej pa je potrebno mo-
dernizirati mostove, s čimer
bodo, kot so obljubili, pričeli
že prihodnjo pomlad.
T. TAVČAR
Košarkarji
z Merxovim
Imenom
Včeraj so predstavniki
sozda Merx in Košarkar-
skega kluba Celje podpi-
sali samoupravni spora-
zum, s katerim ta delovna
organizacija prevzema z
oktobrom pokroviteljstvo
nad celjskimi košarkarji.
Tako bo Košarkarski
klub Celje, kije doslej nosil
ime Libele, naslednji dve
leti nastopal pod imenom
Merx, ki v tem vidi mož-
nost za širše uveljavljanje
svojega imena.
Tekmovanje v prvi B ko-
šarkarski ligi sodi namreč
med večja ligaška tekmo-
vanja pri nas, ki nudijo tudi
veliko propagandnih mož-
nosti. Pri košarkarskem
klubu pa so s tem podpi-
som vs^ delno rešili pro-
blem finančnih sredstev,
saj Libela ne bi mogla iz-
dvojiti toliko denarja zapo-
kroviteljstvo, kot jih klub
potrebuje.
F. P.
Tabor tludsifo
fronte na IVIrzlici
v spomin na množična
zborovanja, shode in izlete
revirskega in savinjskega
prebivalstva med obema
vojnama organizirajo vsa-
ko leto septembra na Mrzli-
ci tabor ljudske fronte. Le-
tošnja proslava bo v nede-
ljo ob 11. uri. Slavnostni go-
vornik bo podpredsednik
republiške konference Soci-
alistične zveze, Jože Šlan-
der, kulturni spored pa to-
krat pripravljajo člani kul-
turno zabavnega društva
Golding iz Prebolda in god-
ba na pihala iz Liboj.
Za udeležence proslave na
Mrzlici bodo organizirani tu-
di avtobusni prevozi do Pod-
meje. Avtobusi bodo vozili
na relacijah Vransko-Tabor,
Gomilsko-Šentrupert-Pod-'
meja, Petrovče-Liboje-Gri-
že-Žalec-Šempeter-Podme-
ja in Andraž-Polzela-Pre-
bold-Podmeja.
Ljudsko frontno gibanje
se je pričelo v tridesetih le-
tih, pravi razmah pa je dobi-
lo v letih 1935 in 1936. Os-
novni pomen gibanja je bila
borba proti fašizmu, za mir,
demokratične svoboščine in
socialno pravičnost. V več-
nacionalni državi, kot je bila
kraljevina Jugoslavija, pa se
je temu pridružila tudi reši-
tev nacionalnega vprašanja.
Za revirsko in savinjsko
prebivalstvo pomeni Mrzlica
eno osrednjih točk Ijudsko-
frontnega gibanja, kjer so se
že leta shajali delavci s svoji-
mi družinami, kjer so vsako
leto praznovali 1. maj, prire-
jali zborovanja in razne ma-
nifestacije.
V nedeljo ste torej vabljeni
na Mrzlico!
JANEZ VEDENIK
Kdor zdravo živi, ne Icadi!
Pod tem geslom in v orga-
nizaciji Slovenskega zdrav-
niškega društva ter Rdeče-
ga križa Slovenije poteka
teden boja proti kajenju.
Kljub dolgoletnim priza-
devanjem, da bi vsaj omejili,
če že ne odpravili kajenje, le-
to ogroža vse več ljudi. Še
posebej nas mora skrbeti ka-
jenje otrok in mladine, ki si
že v odraščanju usodno kva-
rijo zdravje.
Znanstvenih dokazov o
usodni škodljivosti kajenja
ne more nihče več ovreči. Ti
nam dokazujejo, da je kaje-
nje škodljivo tako za kadilce,
kot tudi za tiste, ki jih le-ti
ogrožajo. Prav tako vemo, da
lahko z opuščanjem kajenja
preprečimo njegove številne
kvarne posledice. Zlasti po-
membno pa je, da mladi
sploh ne začnejo kaditi! To
pa bomo dosegli samo z vsa-
kodnevnimi prizadevanji in
delom nas vseh in ne le ti-
stih, ki jim je to službena
dolžnost.
Tudi najnovejša raziskava
o razširjenosti ksOenja in nje-
govih posledic pri sloven-
skih zdravnikih je pokazala,
da še vedno kadi 30 odstot-
kov zdravnikov in 20 odstot-
kov zdravnic, da je v 15-let-
nem obdobju umrlo 15 od-
stotkov kadilcev in le 5 od-
stotkov nekadilcev tako, da
je bila povprečna življenjska
doba moških nekadilcev 69
let, moških kadilcev pa le 62
let, le da so bili pri slednjih
značilno pogostejših pljučni
rak, srčni infarkt ter druge
bolezni dihal in prebavil.
Zato je potrebno pri vsak-
danjem delu, poklicnem in
javnem, vztrajno ter z zgle-
dom, govorjeno in pisano be-
sedo opozarjati na nevarno-
sti kajenja. Tudi s tem bomo
dajah zdravju vrednost, ki
mu gre in večali odgovor-
nost do lastnega zdravja ter
zdravja skupnosti.
UM
2. STRAN - NOVI TEDNIK
17. SEPTEMBER
Čistilna naprava bo tudi zahteven finančni projekt
Nalprimerneiša lokacija Je na Tremarskem poUu
o centralni čistilni napra-
vi v Celju se že dolgo govo-
ri. Vnesena je tudi v dolgo-
ročne načrte celjske občine,
konkretneje pa so v Celju o
njej začeli razmišljati zad-
nje leto; predvsem po »za-
slugi« savskih elektrarn,
ker je eden bistvenih pogo-
jev za grdnjo elektrarn či-
stejša Sava in njeni pritoki.
V tem srednjeročnem ob-
dobju naj bi na porečju Sa-
ve zrastlo 11 čistilnih na-
prav, med njimi tudi
celjska.
V celjski občini so že bile
javne razprave v prizadetih
krajevnih skupnostih, stro-
kovna analiza pa naj bi -poka-
zala, katera lokacija je pri-
mernejša. Zaenkrat so pred-
lagani dve lokaciji: ob sotoč-
ju Savinje in Voglajne ter na
Tremarskem polju.
Javne razprave so bile v
krajevnih skupnostih Alja-
žev hrib, Pod gradom in
Center; skupno so pripraviU
pet razprav. Po ocenah, ki so
jih izdelali v Razvojnem cen-
tru, in po zaključkih, ki sle-
dijo iz javne razprave, je lo-
kacija na Tremarskem polju
primernejša. Smrad ali ropot
iz čistilne naprave pri tem ni-
sta najpomembnejša razloga
takšne odločitve, pač pa
strokovnjaki ugotavljajo, da
objekt ne sodi v bivalno oko-
lje. Sicer pa so v elaboratu
obdelani vsi ekološki vplivi
naprave in zanje je označe-
nih 200 do 300 metrov varo-
valnih pasov. Tudi teren je
na Tremarskem polju pri-
mernejši, saj zavzema napra-
va približno 3 hektare povr-
šin. Gre za južni del polja, ki
je nerodoviten in neobdelan.
To je bila namreč ena izmed
pripomb krajanov Tremerja,
ko so v razpravi menili, da bi
morali najti variantno loka-
cijo. Objekt je po njihovem
neprimeren tako arhitekton-
sko kot oblikovno za Tre-
merje. Zaradi vseh teh na-
sprotovanj zagotavljajo na
Komiteju za urejanje prosto-
ra in varstvo okolja, da bodo
že pri načrtovanju vplive na
okolje zmanjšali do najmanj-
še možne mere in da lokacija
na Tremarskem polju pome-
ni enako zaščito kot bi jo
predvideli ob lokaciji na so-
točju. Vse to bo vgrajeno že v
projektno nalogo.
V postopek bo torej šla lo-
kacija čistilne naprave na
Tremarskem polju, približno
leto in pol pa naj bi trajalo,
da bo izdelan lokacijski na-
črt. Hkrati morajo izdelati
ureditveni načrt celotnega
kompleksa, ki predvideva
prestavitev ceste, gradnjo
vodovoda, torej urejanje ce-
lotne infrastrukture. Po ter-
minskem načrtu naj bi v prvi
polovici leta 1989 začeh na-
pravo tudi graditi.
Investitor je celjska Ko-
munala, kjer so oblikovali
posebno delovno skupino, ki
pripravlja vse potrebno;
opravljajo meritve odpadnih
voda, sestavljajo kataster
onesnaževalcev, da ugotovi-
jo, kaj bodo morali v delov-
nih organizacijah narediti,
da ločijo odpadne vode. Či-
stilna naprava bo namreč
zgrajena za komunalne od-
plake, kar pomeni, da snovi,
ki se jih biološko ne da oči-
stiti, ne sodijo na napravo.
Ta naj bi zajela celotno Celje,
segla do Drešinje vasi, zajela
predvidene pozidave v Za-
gradu in na Polulah, zaen-
krat pa je v načrte vključena
tudi ŠkoQa vas z Etolom,
kjer pa dogovori še niso kon-
čani.
Finančno pomeni čistilna
naprava velik zalogaj za Ce-
lje, saj bi po približnih oce-
nah trenutno stala milijardo
dinarjev, njena zmogljivost
pa bi bila približno 150 tisoč
populacijskih enot. V Celju
bi morali zbrati 40 odstotkov
tega denaija, ostalo pa naj bi
.prispevala republiška zveza
vodnih skupnosti, kar velja
kot dogovor za vse čistilne
naprave na porečju Save.
Kako zbrati v Celju potreben
denar, pa je še vprašanje. Na
Komunah so izdelali pred-
log, da. bi v času priprav na
gradnjo povečevali ceno ka-
nališčine, za gradnjo pa bi
manjkajoči denar dobiU s
prispevkom iz bruto osebne-
ga dohodka. S povečeva-
njem cene kanalščine bi
zbrali 80 odstotkov denarja,
ki ga potrebujejo. Vendar pa
so vse to še predlogi, o kate-
rih bodo še razpravljali. Vse-
kakor pa ne želijo najemati
kreditov.
Breme bo torej na posa-
meznih porabnikih, saj dru-
gega vira financiranja zaen-
krat ni. Ker je do začetka
gradnje še nekaj let, pomeni,
da bo že sedaj ogromna
predračunska vrednost ob-
jekta še večja. Vsekakor pa
Celje čistilno napravo potre-
buje, to pa pomeni, da bodo
morale biti vse priprave in
projekti izdelani tako, da bo
kasneje tudi delovala.
T. CVIRN
Tržna iogiica s
poieni pod nogami
Zakaj Ikom na natečaju ni uspel?
Za gradnjo štiristano-
vanjskega bloka v Bistrici
ob Sotli je samoupravna
stanovanjska skupnost ob-
čine Šmarje pri Jelšah pred
slabim mesecem dni razpi-
sala javni natečaj, na kate-
rega se je med drugim prija-
vil tudi Ikom iz Šmarja, de-
lovna organizacija, v kateri
združujejo delo kovinarji,
zidarji, steklarji, pleskarji,
kleparji, instalaterji in ke-
ramičarji.
Zgodilo se je, da so se v
stanovanjski skupnosti odlo-
čili za temeljno organizacijo
celjskega Ingrada v Rogaški
Slatini, kljub temu, da je
Ikom zadostil vsem potre-
bam in zahtevam natečaja,
za nameček pa je bil še naj-
cenejši izvajalec. S takšno
odločitvijo pa se, jasno, v
Ikomu ne morejo sprijazniti.
Izračun stroškov gradnje
kaže, da bi Ikom vsako sta-
novanje v omenjenem bloku
zgradil za sto tisoč dinarjev
ceneje od Ingrada ob tem, da
je tudi finančna konstrukcija
v skladu z zahtevami nateča-
ja. Najmanj, kar se človek pri
tem vpraša je, čemu sploh
natečaj?
V Ikomu so pričakovali
uradno sporočilo samo-
upravne stanovanjske skup-
nosti o rezultatu natečaja z
obrazložitvijo, zakaj so se od-
ločili za drugega izvajalca.
Ker tega ni bilo, so dobili
ustni odgovor, da njihova
ocena ni bila realna, da so,
preprosto rečeno, prepoceni
in da jim gradnje ne morejo
zaupati.
Na takšno oceno pa v Iko-
mu ne morejo pristati. Pravi-
jo, da je vsa njihova doku-
mentacija, ki so jo predložiU
za natečaj, realna in dobro
pretehtana. Najbolj jih moti
nezaupanje.
Res je, da je bil Ikom še
pred dvema letoma delovna
organizacija, ki so jo pestile
izgube zaradi slabe organiza-
cije dela, kadrovskih razpr-
tij, slabih delovnih navad in
podobnega. Zaradi vse slab-
šega gospodarjenja in po-
manjkanja del je sledil zača-
sen ukrep družbenega var-
stva. Res je tudi, da se je
Ikom v razmeroma kratkem
času izkopal iz izgub, se sa-
moupravno reorganiziral, te-
meljito spremenil organiza-
cijo dela, se kadrovsko okre-
pil, tako da je danes Ikom
delovna organizacija, ki do-
bro gospodari in je v vsakem
pogledu uspešna, zlasti zad-
nje leto.
Ker uradnega odgovora v
zvezi z natečajem ni bilo, bo
Ikom poiskal odgovor dele-
gatske baze na zasedanju
skupščine samoupravne in-
teresne skupnosti občine
Šmarje pri Jelšah. »Kako naj
pojasnim delavcem, da niso
dobili dela, kljub temu, da so
biU naši pogoji boljši od In-
gradovih? Na kakšen način
naj jih motiviram?« se spra-
šuje Dušan Drača, direktor
Ikoma, in dodaja: »Poleg
nižje cene smo jim ponudili
tudi za dva meseca krajši rok
za izgradnjo, kot je bil dolo-
čen v natečaju. Vse to mi da-
je misliti, da sem bil pred
dvema letoma, ko sem prev-
zel delovno organizacijo, ki
je bila takrat v obupnerh sta-
nju, žrtveno jagnje, ker ta-
krat ni nihče verjel, da se bo
Ikom izkopal. Zdaj, ko do-
bro delamo, ko smo uspeli,
nam, izgleda, nekdo meče
polena pod noge.«
V Ikomu pa ne zahtevajo,
da jim nekdo nekaj pokloni.
Vse hočejo zaslužiti z delom,
z znanjem, z dobro organiza-
cijo dela. In če so zaradi tega
boljši od drugih, jim družba
takšen status mora priznati.
Ikom so tržne razmere prisi-
lile, da morajo biti dobri in
zlasti cenejši, če hočejo
uspeti. »Cena, ki smo jo po-
nudili, je naša ekonomska
cena,« zatrjuje Dušan Drača.
Se v samoupravni stano-
vanjski skupnosti občine
Šmarje pri Jelšah zavedajo, s
čigavim denarjem razpolaga-
jo? Z družbenimi sredstvi bi
veljalo ravnati čim bolj go-
spodarno, zlasti danes, ko na
stanovanja čaka armada
mladih ljudi, družin, ki jim
res ne more biti vseeno, ko-
likšna je cena kvadratnega
metra stanovanjske povr-
šine.
MARJELA AGREŽ
IViozirsico gospodarstvo se
ioteva pomemhniii investicij
Optimizem zbujajo dobri gospotiarskl rezultati
Letošnji praznik mozir-
ske občine je potekal v zna-
menju prenekaterih prido-
bitev, o čemer smo pisali v
prejšnji številki. O nekate-
rih pa poročamo tudi v da-
našnji, ob zaključku praz-
novanja pa smo za pogovor
zaprosili predsednika skup-
ščine občine Antona Boršt-
naka.
Kako pa bi ocenili trenut-
ne gospodarske razmere v
občini?
A. Borštnak: »Polletni in
osemmesečni gospodarski
rezultati vzbujajo dobršno
mero optimizma. Predvsem
je pomembno, da tri najmoč-
nejše organizacije združene-
ga dela Gorenje Glin, Elkroj
in Gorenje Mali gospodinj-
ski aparati dobro gospodari-
jo, ob tem pa razmišljajo tudi
o pomembnih naložbah. Pre-
tekla leta smo za naložbe v
občini namenjah manj kot
osem odstotkov družbenega
proizvoda, kar je bilo izred-
no malo. Sedaj pa je v Gore-
nju Mah gospodinjski apara-
ti v teku izredno velika na-
ložba, v Elkroju se priprav-
ljajo na izgradnjo osrednjega
skladišča, ki bo elektronsko
krmiljeno in v celoti avtoma-
tizirano, medtem ko v Glinu
uvajajo nove proizvodne
programe in se pripravljajo
na velika vlaganja v predela-
vo masivnega lesa.«
Bistveno boljše gospodar-
ske rezultate kot v preteklo-
sti ste v občini dosegli lani
in zlasti letos. Kaj velja še
posebej omeniti?
A. Borštnak: »V prvi vrsti
bi omenil izredno veliko ko-
ličinsko rast proizvodnje in
močno povečan izvoz. Ob
tem pa se novi in izvozno na-
ravnani programi šele uve-
ljavljajo. Poudaril bi rad tudi
to, da je prvič v zgodovdni
stopnja rasti dohodka višja
kot v Sloveniji.«
Kako pa ocenjujete go-
spodarjenje v nekaterih
manjših delovnih kolek-
tivih?
A. Borštnak: »Temu bo
treba v bodoče namenjati
več pozornosti, saj se ubada-
jo s prenekaterimi težavami.
Ocenjujem, da predvsem za-
to, ker nimajo pravih proiz-
vodnih programov in vse
preveč zaostajajo za na-
predkom.«
O gospodarjenju v občini
ter o razvojnih načrtih so go-
vorili tudi na slavnostnem
zasedanju zborov mozirske
občinske skupščine^ ki je bi-
lo v soboto v Novi Štifti, po-
delili pa so tudi občinska
priznanja.
JANEZ VEDENIK
O volitvali, delnicaii in še čem
Teze za razprave na mlailinskem festivalu v Celju
Slovenski mladinci se bodo od 25.
do 27. septembra sestali na Mladin-
skem festivalu v Celju in se v sekcij-
skih razpravah dotaknili številnih
najaktualnejših vprašanj v družbi.
Govorih bodo o dilemah in doseda-
njih mnenjih iz razprav o spremembah
volilnega sistema. Gre za postopek
kandidiranja, kjer je treba zagotoviti
čim večji vpliv volilcev in s tem večjo
demokratičnost. Pri tem gre tudi za
številna vprašanja o prednosti nepo-
srednih ali posrednih volitev, o vlogi
delegatov in o voUtvah nosilcev posa-
meznih odgovornih funkcij (odprte in
zaprte liste, odpoklic, mandat...).
Ena od razprav bo obravnavala vpra-
šanje delnic in obveznic ter tržnega
gospodarstva v našem sistemu. V fi-
nančnem svetu namreč poznajo različ-
ne načine aktiviranja finančnih sred-
stev prebivalstva: posredno preko
bank in neposredno z nakupi in proda-
jo vrednostnih papirjev. Ker delnice
zahtevajo soupravljanje, nasprotujejo
našemu dosedanjemu razumevanju
samoupravljanja. Dosedanja norma-
tivna praksa dopušča uvedbo obvez-
nic, vendar so rezultati pičli. Mladinci
zato menijo, da je edina možnost uva-
janja vrednostnih papirjev kot finanč-
nih sredstev reševanja krize in normal-
nega funkcioniranja tržnega gospodar-
stva povezana z ekonomsko reformo.
Mladi na festivalu v Celju ne bodo
mogli mimo kmetijske problematike.
Ekstenziviranje kmetijske proizvod-
nje, neustrezna davčna politika, vedno
večje izgube v družbenem sektorju,
sprememba zemljiškega maksimuma,
nujnost profesionalizacije kmetijstva,
ekonomske zakonitosti v kmetijstvu,
zdravo okolje in pridelava hrane - vse
to so vprašanja, ki naj bi jih podrobne-
je obdelah v razpravi o položaju kme-
tijstva in njegovem nadaljnjem raz-
voju.
Razprave o ekologiji so v zadnjem
letu v Sloveniji postale zelo aktualne
in slišali jih bomo tudi na festivalu v
Celju. Kakšne naj bi bile osnovne zna-
čilnosti razvoja Slovenije, ki bi zado-
stile prostorskim in ekološkim značil-
nostim krajine, bodo med drugim raz-
mišljali mladinci. Govorili bodo o tem,
katere projekte je nujno uresničiti gle-
de na stopnjo onesnaženosti sloven-
skega okolja in kakšne so pri tem mož-
nosti združenega dela. Spraševali pa
se bodo tudi, ali bo razreševanje ekolo-
ških problemov postalo eden osnov-
nih selekcijskih kriterijev razvoja slo-
venskega gospodarstva. i
Ker smo bili v poletnih mesecih prP
če zaplembam Mladine in Katedre, bo
gotovo odmevna razprava o svobodi
obveščanja. V njej nameravajo preve;
riti zakon o javnem obveščanju, zlasti
člene, ki govore o deliktu mišljenja
Pri zaplembah se bodo dotaknili poli-
tičnih razlogov zanje in sodne prakse
Del razprave pa bodo posvetili tudi
vprašanjem socialnega položaja in po-
gojev dela novinarjev, njihove uspo-
sobljenosti in vpUva ter ugleda.
Seveda pa na festivalu mladi ne bo-
do mogli mimo vprašanj lastne organi-
zacije. Ena od razprav se bo zato uk-
varjala z dogajanjem okrog štafete
mladosti. O tem je bilo že veliko pove;
danega, zato so dobrodošli predlogi, k'
govorijo o tem, kako praznovati Da"
mladosti na drugačen način (jugoslo-
vanska srečanja mladih v umetnosti'
znanosti, ekonomiji. . ., namesto zak-
ljučne prireditve na stadionu m uiti'
medialni projekt, štafetna pahca bi bi-
la tam, kjer si jo žele ...).
tc
Še vedno o
polletnih
rezultatih
gospodarjenja
Glede na to, da so se
zadnjega posveta s člani
celjskega izvršnega sve.
ta udeležili številni vo.
dilni delavci celjskih ko-
lektivov, smo upraviče.
no pričakovali najnovej.
še ocene gospodarjenja v
občini oziroma vsaj na-
povedi. Pa so namesto
tega govorili le o poUet
nem uresničevanju reso-
lucijskih ciljev.
Tako smo ponovno sij.
šali, da nekaterih resolu-
cijskih ciljev v občini ni-
so dosegli, predvsem to
velja za industrijsko pro-
izvodnjo. Izvoz je bil ob
polletju boljši kot v ena-
kem lanskem obdobju.
Zaskrbljuje pa, da je de-
lež naložb v družbenem
prihodku premajhen, v
čemer Celje zaostaja tako
za regijo kot za republiko.
Tudi struktura vlaganj ni
ustrezna, saj je premalo
novih naložb, veliko več
pa posodobitev in obnov.
V nadaljevanju so go-
vorili o aferi Agrokomerc
in vodilne delavce celj-
skih kolektivov seznanili
z razreševanjem zapletov.
Predvsem pa so se zavzeli
za spremembe v denarno-
posojilni politiki in zahte-
vali učinkovitejše infor-
miranje znotraj Ljubljan-
ske banke.
Predsednik celjskega
izvršnega sveta Miloš Pe-
šec je na koncu udeležen-
ce opozoril, da morajo
svoje samoupravne spo-
razume uskladiti z zako-
nom o ugotavljanju skup-
nega prihodka do 25. sep-
tembra, da bodo lahko
osebne dohodke delili v
skladu z določili zakona.
Sicer jih bodo morali iz-
plačati tako, kot velja za
izgubarje. Priporočilo se-
je je bilo, naj v delovnih
organizacijah izdelajo po-
skusne izračune po novi
metodologiji, da jih kas-
nejši izračuni ne bi prese-
netili.
TC
Posredovalnica z veliko
izbiro - mali oglasi v
Novem tedniku
17. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Donat Mg v tujini dobro
piačujejo
Potrošnja mineralnih vod oziroma pijač v Jugosla-
viji-se ne povečuje, kljub temu pa so v tozdu Polnil-
nica Zdravilišča iz Rogaške Slatine zadovoljni z
letošnjo osemmesečno proizvodnjo in prodajo. Pro-
dali so več kot v lanskem enaken«sobdobju, četudi je
avgustovska krivulja, zaradi kislega vremena,
občutno padla.
Zdravilne mineralne vode Donat Mg so do konca
avgusta prodali 16 milijonov sto tisoč steklenic (en
odstotek več kot lani), namizne mineralne vode Roga-
ška 12 milijonov in pol steklenic (5 odstotkov več) ter
osvežilne nizkokalorične pijače Trimvit polčetrti mili-
jon steklenic (22 odstotkov več kot lani v osmih me-
secih.)
Prejšnji torek je v Švico, k tvrdki Migros, odpotovala
prva pošiljka, 40 tisoč litrov Donata Mg, po pogodbi pa
naj bi do konca leta Migrosu prodali 400 tisoč litrov te
pijače.
Sicer pa naj bi temeljna organizacija Polnilnica iz
Rogaške Slatine do konca leta po načrtu izvozila tri in
pol milijona litrov, upajo pa, da ga bodo presegli, s tem
pa z izvozom dosegli dobrih 8 odstotkov skupne reali-
zacije. Ker dosegajo^na tujih tržiščih (Avstrija, Italija,
Zahodna Nemčija, Švedska, Švica) ugodne cene, je
izvoz tudi dohodkovno zanimiv.
M. AGREŽ
Za vse morajo veijati enaici normativi
ElkroJ uspešno Izvaža In tudi veliko vlaga v drugih republikah
Na slovesnosti ob 40-let-
nici Elkroja je bil slavnost-
ni govornik član predsed-
stva SRS Andrej Marine.
Elkroj je danes ena izmed
najuspešnejših konfekcij-
skih tovarn v Jugoslaviji,
eno izmed osnovnih vodil
pa je predvsem skrb za ne-
nehno kakovost izdelkov,
kar se potrjuje tudi s proda-
jo na zahtevna zahodno-
vropska tržišča in drugam,
kamor izvozijo domala po-
lovico proizvodnje. Za El-
kroj pa je značilno tudi to,
da je precej vlagal v druge
jugoslovanske republike.
Matični kolektiv je dobil
sodelavce v Bosni in Herce-
govini, Vojvodini, Srbiji,
Črni gori in drugod.
Andrej Marine je med dru-
gim dejal, da je pogoj za so-
delovanje ta, da morajo za
vse partnerje veljati enaki
standardi in normativi kot za
matični kolektiv in nadalje-
val: »Sami se odločate, s
kom boste sodeTovali in tudi
sami nosite posledice za pra-
vilnost odločitev. Takšne ve-
zi so po navadi trajnejše in
uspešnejše kot pa tiste, ki
nastajajo pod nekakšnimi
pritiski dejavnikov zunaj ko-
lektiva. Takšen pristop k raz-
vojnim vprašanjem je skla-
den z^ našimi družbenimi na-
čeli. Širi se združevanje dela
in sredstev, povezovanje in
integracija na celotnem ju-
goslovanskem prostoru. Vse
skupaj ima še poseben po-
men, ko gre za manj razvite
republike in Kosovo. Slove-
nija že dolga let^zastopa sta-
lišče, da je pomoč preko fon-
da za manj razvite ekonom-
sko neučinkovita in ni v inte-
resu niti razvitejših delov Ju-
goslavije niti manj razvitih.
Med delavce, ki dajejo po-
moč in delavce, ki to pomoč
prejemajo, se po starem si-
stemu vrinjata administraci-
Attdrej Marine
ja in birokracija, ki namesto
skupnega tveganja in intere-
sa vsiljujeta rešitve, ki so
ekonomsko neučinkovite.
Dokaz, da je pomoč preko
združevanja dela in sredstev
mnogo bolj učinkovita, je tu-
di dejstvo, da so ta čas vse
naložbe iz Slovenije, ki so bi-
le uresničene na takšen na-
čin, gospodarsko uspešne.«
V nadaljevanju je Andrej
Marine govoril o razmerah v
Jugoslaviji, ki so izredno kri-
tične. Krizo bi bilo treba iz-
koristiti za to, da bi iz zaostri-
tev in konfliktov, ki jih pora-
ja, v gospodarjenju uveljavili
znanje, sposobnost in inova-
tivnost. Tudi v socializmu
samoupravnega tipa mora-
mo spoštovati gospodarske
zakonitosti in pravni red.
Prav tako pomemben del
izhoda iz krize pa pomeni na-
predek samoupravljanja v
kolektivih in demokratizaci-
ja celotnega javnega življe-
nja. Ob koncu pa je Andrej
Marine čestital delavcem El-
kroja za uspehe, ki jih dose-
JANEZ VEDENIK
Bodo pralni stroji bolj zanesljivi?
v Slovenski Bistrici le Gorenje pričelo izUelovail programatorje
Gorenjeva delovna orga-
nizacija Gospodinjski apa-
rati je minuli petek v Slo-
venski Bistrici pričela izde-
lovati programatorje za
pralne stroje. Programator-
je so doslej kupovali od Is-
kre in Čajevca, vendar z nji-
hovo kvaliteto niso bili za-
dovoljni. S proizvodnjo v
devetdesetčlanskem kolek-
tivu bodo pokrili lastne po-
trebe po tem vitalnem delu
pralnega stroja, prodajali
pa jih bodo tudi Elektron-
ski industriji v Niš in ce-
tinjskemu Obodu.
Obrat za izdelovanje pro-
gramatorjev je sicer poskus-
no pričel z delom že prvega
avgusta, zdaj pa naj bi izdela-
li dnevno do dva tisoč različ-
nih tipov programatorjev.
Slovenska Bistrica je sitem
obratom pridobila devetde-
set novih delovnih mest, za-
to je s slabo desetino sred-
stev tudi sofinancirala Gore-
njevo naložbo. Le-ta je stala
kar 845 milijonov dinarjev.
Gorenje Gospodinjski apa-
rati izdelajo letno okoh 380
tisoč pralnih strojev, prav to-
liko potrebujejo seveda tudi
programatorjev, nekaj pa jih
potrebuje tudi Gorenjev
Servis.
Ladislav Grdina, predsed-
nik poslovodnega odbora Go-
renja Gospodinjski aparati,
ob otvoritvi nove enote: »Za-
vedamo se, da le nenehna rast
kakovosti omogoča dolgoroč-
no in tržno aktivno nastopa-
nje na vseh, tako domačih kot
tujih trgih. Zato postavljamo
našim obratom in kooperan-
tom zahtevo, da se na enak
način kot mi nenehno uporab-
ljajo za dolgoročno sodelova-
nje na edinih možnih temeljih
- kakovostni izdelavi kompo-
nent. Le tako bomo lahko za-
gotavljali času primerno kva-
liteto končnih izdelkov. Ena-
ke zahteve postavljamo tudi
pred obrat, ki ga odpiramo
danes.«
V skladu z Gorenjevo notra-
njo preureditvijo, flnančnimi
in kadrovskimi okrepitvami
ter z razširitvijo svojih pro-
gramov v zadnjih letih, so na-
stali tudi vsi pogoji za tehnič-
no in tehnološko moderniza-
cijo njihovih enot. Tako bodo
že letos na Muti posodobili
proizvodnjo traktorjev, pove-
čali zmogljivosti in posodobi-
li proizvodnjo malih gospo-
dinjskih aparatov v Nazarjih,
v Gorenjevem slovenjegra-
škem Fecru bodo pričeli izde-
lovati cevi iz nerjavečega je-
kla, v Djakovici pa moderni-
zirali proizvodnjo elektromo-
torjev.
Obrat v Slovenski Bistrici je
le ena izmed potrditev Gore-
njeve današnje usmeritve, ki
temelji na razvojni in program-
ski zaokrožitvi, kar pomeni vi-
soko specializacijo proizvod-
nje, znanja in gospodarske mo-
či. Ob tem skušajo delo kar
najbolj približati delavcu ozi-
roma organizirati proizvodnjo
tam, kjer je nezaposlenost ena
izmed sodobnih težav.
BRANE PIANO
German Rigelnik, predsednik kolektivnega poslovodnega
"fgana sozda Gorenje, se je po otvoritve z nekaterimi
''e/avci pogovoril o njihovem delu.
ilniifatni program
v darilni embaiaži
^ Podsreai odprli obrat Dekoria
^ okviru predstavitve \
J^^zvojnih dosežkov ob praz-;
^'ku občine Šmarje pri Jel- i
so v petek v Podsredi|
^«prli prostore novega 1
?^»"ata darilne embalaže te- \
pljne   organizacije   »De- i
« Kozje. Gre za naložbo, |
■' je bila v programu razvo- \
^ Steklarne Boris Kidrič
"logaške Slatine. ]
J, Delavci Dekorja so prosto-«
stari šoh v Podsredi, kil
bili opuščeni in dotrajani, ]
j^'^^dili z udarniškim delom, i
je naložbo precej poceni-:^
q/ 2a stroje oziroma opremo]
p^!~3t5 pa so lani odšteli tri in i
^ ' rnilijone dinarjev. V no-]
l^j^ obratu bo v začetku de- j
1^ osem delavcev, ki so se«
dela priučili ali izšolali.;
za dopolnitev k uni-i
katnemu programu z ime-
nom Gry, ki ga uspešno širi-
jo v temeljni organizaciji v
Kozjem. Ker je ta program
zahtevnejši, terja tudi temu
primerno in bolj zahtevno
embalažo, ki jo bodo uporab-
ljali tudi za del rednega pro-
grama steklarjev oziroma
brusilcev iz Kozjega in Roga-
ške Slatine. V embalaži, kot
jo sedaj izdelujejo v Podsre-
di, bodo specialne serije veli-
ko lažje in bolje predstavljali
kupcem in naročnikom. Za
program darilne embalaže so
izvedeli tudi že izven naših
meja, zanj se zanimajo zlasti
kupci v Italiji in na Japon-
skem, zato vidijo prav v tem
programu veliko možnosti
za uveljavitev in zaslužek.
M. A.
V žaisici Gradnji manj naložb, pa
vseeno uspešno gospodarijo
Na slavnostnem zboru delavcev 250-članskega kolek-
tiva Gradnje iz Latkove vasi pri Preboldu, so poudaril,
da so gospodarski rezultati, ki jih dosegajo letos, izredno
dobri. Nadpovprečne rezultate v tej industriji gradbe-
nega materiala pa dosegajo kljub neugodnim razmeram
na trgu.
Da so rezultati zares dobri, potrjuje nekaj konkretnih
podatkov; v osmih mesecih letošnjega leta se je fizični
obseg proizvodnje povečal za osem odstotkov in tole ob
dvoodstotnem povečanju števila zaposlenih. Produktiv-
nost je bila za pet odstotkov večja kot v enakem lanskem
obdobju, količinska prodaja pa za osem odstotkov. Doho-
dek delavca je bil glede na slovensko povprečje večji za
sedem, glede na dejavnost pa za 31 odstotkov, stopnja
akumulativnosti, ki znaša v Sloveniji 3,2, v dejavnosti pa
2,4 odstotka, pa je bila v Gradnji v osmih mesecih kar 10,9
odstotna. Pomembno je, da so v Gradnji avgusta dosegli
tudi največjo prodajo in to za okrog 950 milijonov di-
narjev.
Pa vendarle vsi ti uspehi niso samo plod ustreznega
proizvodnega programa, pač pa tudi boljše organizacije
dela in vse bolj razvite inovativne dejavnosti, kakovosti
izdelkov ter dobre obdelave trga. Izrednega pomena je
osvajanje nove proizvodnje, zlasti armirano betonskih
prostostoječih dimnikov. Vse večjo vlogo dobiva tudi raz-
vojni team, ki se vedno bolj ukvarja ne le s kratkoročnimi,
pač pa tudi dolgoročnimi nalogami, spregledati pa ne gre
tudi sodelovanja z znanstveno raziskovalnimi instituci-
jami.
Ob 34-letnici Gradnje so prizadevnim delavcem podelili
tudi plakete in priznanja. Plakete so prejeli Ivan Galič,
Jože Jorda in Marija Krajnc, priznanja pa Alojz Braniša,
Marjan Car, Antonija Hrovat, Jože Mastnak in Marjeta
Žagar, podelili pa so tudi priznanja za deset, dvajset in
tridesetletno delo v Gradnji.
JANEZ VEDENIK
POGLED V SVET
Trnova pot Pereza de Cueilarja
1
Piše Slobodan Vujanovič
Dovolj argumentov za svoje prepriča-
nje so imeli tisti, ki so pred potjo gene-
ralnega sekretarja Združenih narodov
Pereza de Cueilarja v Bagdad in Tehe-
, ran trdili, da je uspeh njegovega poslan-
stva »zadnje upanje* za mimo rešitev
sedemletne vojne med Irakom in Ira-
nom. Ne le da spopadi na fronti in tan-
kerska vojna s krajšimi presledki besni-
jo z nezmanjšano močjo, marveč se je
zaradi prisotnosti tujih ladij v Zalivu
nevarnost za razširjenje spopadov moč-
no povečala.
A prav zaradi istih okoliščin so bila
enako utemeljena tudi predvidevanja,
da nima De Cuellar skoraj nikakršnih
možnosti prepričati obe državi, naj ne-
mudoma sprejmeta julijsko resolucijo
varnostnega sveta o iraško-iranski voj-
ni. Ta, kot je znano, zahteva takojšnjo
prekinitev spopadov, umik obeh strani
na meje izpred leta 1980 in imenovanje
neodvisne komisije, ki bi ocenila odgo-
vornost za vojno.
Bagdad sicer izraža načelno priprav-
ljenost za sprejem resolucije, vendar je
prav z nedavno ponovno sprožitvijo tan-
kerske vojne v Zalivu dal vedeti, da v _
»pogovoru* z Iranom še zmeraj bolj za-
upa orožju kakor diplomaciji in da hoče
najbrž izsiliti bodisi vojaško intervenci-
jo Zahoda ali pa mednarodni embargo
za izvoz orožja Iranu.
Iranski voditelji pa so De Cuellarju
povedali, da se jim zdi resolucija sicer
»najboljša doslej*, obenem pa so pono-
vili tudi dosledno iransko stališče, da je
najprej treba ožigosati Irak kot agresor-\
ja v tej vojni (s tem v zvezi je tudi pre-,
pričanje Teherana, da je treba iraškega j
predsednika Sadama Huseina in njegov
režim ostro »kaznovati* oziroma mu
preprečiti sklenitev »častnega* miru).
Medtem ko po končani mirovni poti
generalnega sekretarja OZN v diplomat-
skih krogih sodijo, da ta ne bo prinesla j
bistvenih sprememb v vojimed država-\
ma, je Perez de Cuellar o njenih izidih
dejal: »Nisem ne optimist ne pesimist.*
Zakaj ni optimist, je razumljivo. Kar
zadeva resolucijo, bo najbrž v najbolj-
šem primeru dosegel le večtedensko aii,^
večmesečno diplomatsko »ruvanje*.
Obe strani pa se bosta raje spustili v
nove spopade, kakor tvegali, da si na-
sprotnik »opomore*.
Vendar De Cuellar očitno ni niti pov-
sem pesimističnih pogledov. Čeprav
Irak stopnjuje pritiske na Iran, si gotovo
želi konca te izčrpavajoče in krvave voj-
ne, v kateri so zmagovalci le prekupče-
valci z orožjem. Teheran pa bo, v prime-
ru dokončne zavrnitve resolucije var-
nostnega sveta, moral resneje računati z
možnostjo mednarodnega embarga za
izvoz orožja Iranu, vsaj ZDA in njenih
zaveznikov. Vedno bolj pa ga pesti tudi
protiiransko razpoloženje arabskih dr-
žav, zlasti po krvavih dogodkih v Meki.
Delegacija Arabske lige se je pred ne-
davnim mudila tudi v Moskvi, iščoč sov-
jetsko podporo embargu dobave orožja
Iranu.
Najnevarnejše orožje in dvorezen meč
je v tem trenutku nedvomno kopičenje
tujih ladij v Zalivu. Poslanstvo več kot
60 tujih ladij (ameriških, britanskih, ita-
lijanskih, belgijskih, japonskih in dru-
gih) je na tanki meji med mirovnim in
vojaškim. Vsi se strinjajo, da lahko zdaj
tudi najmanjša iskra zaneti grozovit
požar.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
17. SEPTEMBER
Davčni sistem ne vzpodbuja razvola
Na zveznem posvetu o vlogi davkov In prispevkov za razvoj drobnega
gospodarstva so zabtevall večjo enotnost, objektivnost In stabilnost zakonodaje
Drobno gospodarstvo se v Jugosla-
viji ne razvija tako kot je zapisano v
številnih dokumentih in kot je po-
trebno za hitrejši razvoj celotnega
gospodarstva. Med ovire, ki jih je po-
trebno še odpraviti, sodi tudi vpliv
davkov in prispevkov. To je dodobra
potrdil posvet, ki sta ga v Celju v
času sejma sklicala sekcija za druž-
benoekonomska gibanja in razvojno
politiko pri zvezni konferenci sociali-
stične zveze in Zveza obrtnih zdru-
ženj Slovenije.
Posvet je pokazal, da jugoslovanski
davčni sistem ne omogoča dinamične-
ga gospodarskega razvoja. Pravzaprav
težko govorimo o jugoslovanskem
davčnem sistemu, saj ima vsaka repu-
blika in avtonomna pokrajina svoj si-
stem, še večje razlike pa nastajajo pri
njegovem uresničevanju v posamez-
nih občinah. S sistemom, kakršen je,
ni zadovoljen nihče, kakšen pa naj bi
bil, o tem so mnenja še različna.
Skupno vsem zahtevam, ki jih je bi-
lo mogoče slišati na posvetu je, da mo-
ra postati zakonodaja na tem področju
bolj enotna, bolj objektivna in zlasti
bolj stabilna. Zanimivo je, da so osred-
njo pozornost namenili davkom, če-
prav bolj kot ti bremenijo drobno go-
spodarstvo prispevki. V Jugoslaviji je
njihovo razmerje 30:70 v korist pri-
spevkov, v Sloveniji celo 23:77. To po-
meni, da je pospeševanje nadaljnjega
razvoja drobnega gospodarstva v veli-
ki meri tudi odgovornost samouprav-
nih interesnih skupnosti.
Podatki, ki jih je na posvetu predsta-
vil namestnik zveznega sekretarja za
finance Vuk Ognjanovič in predstav-
nica Ekonomskega centra Maribor Ro-
mana Pajenk potrjujejo, da je drobno
gospodarstvo v resnici bolj obreme-
njeno z družbenii dajatvami kot veli-
ko. Še največje razlike so ravno pri
samostojnih obrtnikih, kijih družbene
obveznosti bremenijo kar za 40 odstot-
kov bolj kot združeno delo.
Zahteva po izenačevanju pogojev
poslovanja je upravičena, zaradi veli-
kih razlik med republikami in pokraji-
nama pa tudi zahteva po izenačevanju
vsaj nekaterih osnovnih pogojev. Po-
leg družbenih dogovorov, ki na zvezni
ravni določajo nekatere skupne osno-
ve, a jih nihče ne upošteva, pričakujejo
več od predlaganega ustavnega
amandmaja, ki predvideva uvedbo
enotnih osnov davčnega sistema in
davčnih osnov ter delovanja služb
družbenega prihodka. Prav tako so na
posvetu predlagali, da v okviru javne
razprave o spremembi ustave dorečejo
tudi vprašanja, povezana z opredeli-
tvami lastnine.
Prizadevanja za vpliv na oblikova-
nje politike razvoja drobnega gospo-
darstva bi naj v bodoče okrepila zve-
za samostojnih gospodarstvenikov
Jugoslavije. Prejšnji teden se je ob
sejmu sestal inciativni odbor, ki ga
sestavljajo predstavniki obrtniških
združenj in organizacij iz vseh repu-
blik in pokrajin. Nova zveza bi naj
bila po več kot treh letih priprav in
cesto brezplodnih razprav ustanov-
ljena še letos, delovala pa bi v okviru
Gospodarske zbornice Jugoslavije.
Poleg ostalih številnih nalog, bi naj
sodelovala tudi pri pripravi spre-
memb na področju davčne zakonoda-
je v Jugoslaviji.
Razpravo s posveta v Celju bodo
predstavili tudi na akcijski konferenci
Centralnega komiteja Zveze komuni-
stov Jugoslavije, ki bo 8. in 9. oktobra
v Celju o nalogah komunistov za hi-
trejši razvoj drobnega gospodarstva.
MILENA B. POKLIC
Peto srečanje deiavcev olirti Slovenija
Ob nJem obširno o še vedno neenakopravnem položaju delavcev obrti v Jugoslaviji
v soboto se je v Celju
zbralo skoraj 2800 delavcev
obrti Slovenije na tradici-
onalnem delovnem in tova-
riškem srečanju. Srečanje
je bilo že petič, vendar pr-
vič ne le za delavce zaposle-
ne pri samostojnih obrtni-
kih, temveč tudi za delavce
združenega dela drobnega
gospodarstva. Srečanje je
bilo na Teharjih z bogatim
kulturno-zabavnim progra-
mom, zbranim pa je sprego-
voril član predsedstva re-
publiškega sveta Zveze sin-
dikatov Slovenije Vladimir
Brolih. Na srečanju so pode-
lili priznanja in plakete re-
publiškega odbora sindika-
ta delavcev obrti. Med dru-
gimi je z celjskega območja
to priznanje prejel sekretar
medobčinskega sveta celj-
skih sindikatov Franci Vrb-
njak.
Vsebinski del srečanja je
bil že v petek v Laškem na
seji zveznega odbora sindi-
kata delavcev komunale in
obrti Jugoslavije ter na po-
svetu predstavnikov repu-
blik in pokrajin o položaju
delavcev obrti Jugoslavije.
Delo je vodil predsednik
zveznega odbora Josip Ko-
lar. Osnovna ugotovitev
obeh srečanj je bila, da se
drobno gospodarstvo razvija
po posameznih republikah
različno ter da se položaj v
njem zaposlenih delavcev
slabša.
Čeprav je nekaterih repu-
blikah v zadnjem letu opaziti
rahle razvojne premike, pa
pri nas, po mnenju razprav-
Ijalcev, še vedno namenjamo
premalo skrbi drobnemu go-
spodarstvu. Vedno se obra-
čamo na velike in si v skrbi
zanje privoščimo tudi nedo-
pustno socializacijo izgub na
plečih sposobnih, v glavnem
manjših enot gospodarjenja.
Vse težave drobnega gospo-
darstva pa se neposredno
odražajo na položaju v njem
zaposlenih delavcev. Bilo je
sicer veliko sestankov, raz-
govorov in obljub, razen ne-
kaj malega v Slo;^eniji pa re-
zultatov ni bilo. V Jugoslavi-
ji se je število obratovalnic
zmanjšalo, zmanjšalo pa se
je tudi število delavcev v
njih.
Sindikati, vključno z zvez-
nim odborom, so doslej pre-
malo naredili za spremembo
položaja delavcev. Na Hrva-
škem so v zadnjem letu sicer
uspeli izoblikovati ustrezno
kolektivno pogodbo, ki ureja
celoto delovnih razmerij za
delavce, zaposlene pri obrt-
nikih. V Sloveniji je-kolek-
tivna pogodba že potrebna
spremembe, saj še ne zago-
tavlja resnične enakoprav-
nosti delavcev v osebnem in
v združenem delu. Bolj kot
vsebina pa prizadeva delav-
ce njeno nepoznavanje. Sin-
dikati imajo pri tem še veli-
ko dela, saj je prav od uresni-
čevanja kolektivne pogodbe
odvisno nadaljnje včlanjeva-
nje delavcev v sindikat. Da-
nes je od 26.000 delavcev v
obrti le 10.000 delavcev včla-
njenih v sindikat.
MILENA B. POKLIC
Z naslonjačem proti stresu
Da je počitek učinkovito
zdravilo proti stresu, bi la-
ično lahko pritrdili, saj nas
predvsem hitrost in tempo
življenja pripeljeta do
stresnih situacij.
Če k počitku dodamo še
masažo, »glasbeno« terapijo,
vibracijo in pregrevanje de-
lov telesa, se pred nadležno
in vse bolj pogosto boleznijo
današnjega časa lahko še laž-
je branimo. In če je tako, po-
tem je UFO naslonjač pravš-
nja zadeva za to. V izdelek, ki
je sicer fotelj serijskega pro-
grama Slovenijalesa iz Rado-
melj, je avtor Vih Poznik
vgradil naprave za vibracijo
in masažo v hrbtnem, sedež-
nem in nožnem delu, naslon
fotelja pa ima v višini glave
vgrajena stereo zvočnika, ki
ju je možno priključiti na ra-
dio, kasetofon, magnetofon.
Pri počitku lahko ob masa-
ži in vibraciji tako posluša-
mo še kaseto za avtogeni tre-
ning aU glasbo, v sistem pa je
vgrajena posebna ELMAG
naprava, ki s pomočjo izme-
ničnih elektromagnetskih
polj nizkih frekvenc pomaga
premagovati psihosomatske
težave, nespečnost, razne
glavobole, stres in podobno.
In cena? OkoU 180 starih mi-
lijončkov. Delavski razred se
za množične nakupe še ni
navdušil posebej, ker pa gre
tudi za medicinsko koristno
zadevo, ki bi jo seveda p^i-
voščiU vsakomur, lahko upa-
mo, dajo bo delavec koristil
vsaj na stroške »sociale«.
Upamo pa tudi, da si bo
naslonjač Vilija Poznika,
kooperanta Hmezadove DO
Agrina in njene temeljne or-
ganizacije kooperantov Me-
ga, utrl pot na tuje tržišče.
Na sejmu je ta novost prejela
srebrno plaketo mesta Celje,
Vih Poznik pa je prejel tudi
2. nagrado Zveze obrtnih
združenj Slovenije za inova-
cijo.
RP
Podeljena sejemska priznanja
Na letošnjem, 20. mednarodnem obrtnem sejmu
Celju so že na večer prvega dne, odprtega za obiskovale^
(v petek), podelili vsa sejemska priznanja. Zavod ŠRc
Golovec je letos prvič podelil posebni priznanji za vse,
stransko in ustvarjalno pomoč soorganizatorjemj
sejemske prireditve Zvezi obrtnih združenj in Spioj.
nemu združenju drobnega gospodarstva Slovenije, po^g"
lili pa so tudi nagrade za inovacije, plakete za kako!
vostni izdelek ter Lobetove nagrade in plakete mesu
Celja.
Strokovna komisija Zveze obrtnih združenj Slovenije
pregledala in ocenila vse prijavljene inovacije, letos pa so
podelili pet nagrad. Prijavljenih inovacij je bilo nekaj
manj kot prejšnja leta, saj so se obrtniki z inovativnii^i
izdelki predstavili že na spomladanskem specializiranem
sejmu Ideja 87. Sejemska komisija, kije ocenjevala kako.
vostne' izdelke, je imela med vsemi komisijami skorajda
najtežje delo, sgj so morali med prijavljenimi izdelki pode.
liti plakete v vse obrtne dejavnosti, upoštevali pa so tudi
to, da se med nagrajenci pojavlj^o novi obrtniki iz različ.
nih krajev. Letos so plaketo za kakovostni izdelek prvif
podelili tudi tuji firmi; prejela jo je firma Siems-Klein Kg
iz Avstrije. Odločih so se, daje med prijavljenimi izdelki-
nekatere razstavne prostore pa so obiskali tudi naknadno
- 5 takšnih izdelkov, ki zaslužijo zlate plakete, 12 srebrne
in 9 bronaste plakete. Pri ocenjevanju in pregledovanju
razstavljenih izdelkov so imeh člani komisije kar precej
dela, saj obrtniki svojih izdelkov niso prijavili pravočasno,
Zato so se letos na sejmu tudi odločili, da vnesejo v pravil,
nik o delu sejemske komisije in podeljevanju plaket nekaj
sprememb, prva pa bo ta, da bodo prihodnje leto ocenje-
vali le vnaprej prijavljene izdelke, naknadnih prijav pa ne
bodo upoštevali.
Komisija celjske Kovinotehne in Medobčinske gospo-
darske zbornice Celje je letos drugič ocenjevala izdelke, ki
so jih obrtniki prijavili na razpis Lobetovih nagrad. Prija-
vilo se je 26 proizv^alcev, podelili pa so dve drugi in eno
tretjo nagrado izdelkom, ki najbolj ustrezajo celovitemu
vključevaryu inovacijske dejavnosti v razvoj poslovnega
procesa. Posebna komisija pa je ocenjevala tudi izdelke, ki
so jih obrtniki prijavili na razpis za plakete mesta Celja,
celjski Izvršni svet pa je podelil 4 zlate in 5 srebrnih plaket.
Nagrade za inovacije
Med 24 prijavljenimi inovacijami je 1. nagrado prejel
Janez Oven iz Obrtnega združenja Ljubljana Vič-Rudnik
za avtomatsko kontrolno napravo enosmernih električnih
motorjev, 2. nagrado Vili Poznik iz OZ Celje za razvoj
medicinskih rehabilitacijskih pripomočkov, 3. nagrado
Slavko Horvat iz Obrtne zadruge Panorama Ptuj za hidra-
vlični stroj s programskim krmiljenjem za litje, 4. nagrado
Janez Jenko iz OZ Jesenice za razvoj novega drsnega
profila, 5. nagrado pa sta si razdelila Edvin Ribič iz OZ
Ljubljana Vič-Rudnik za razvoj polnilne linije z avtomat-
skimi omejevalnimi napravami ter Karel Zeljko iz OZ
Novo mesto za izvedbo tiristorske regulacije tokov v
razredu 10 tisoč amperov in tokovnih stabilizacij izhoda.
Plakete za kakovostni izdelek
Zlate plakete so prejeli Kovinotehna Celje, Lesnina
Ljubljana, Rado in Jože Likar, Bojan Vrtovec in Angel
Žigon iz OZ Ajdovščina, dr. Stanislav Plevnik iz OZ Zora
Domžale ter Milan Podlipec iz OZ Vrhnika.
Lobetove nagrade
Med 26 obrtniki, ki so prijavili svoje izdelke, sta drugi
nagradi prejeli Rudolf Kerš iz Celja za varnostno signalno
napravo za zaznavanje nedopustnega nagiba traktorjev in
terenskih vozil in Darko Simeršek, dipl. ing. arh. iz Ljub-
ljane za spojni element za sestavljanje cevi, 3. nagrado pa
je prejel Branko Stanta iz Mežice za stroj za dolžinski
razrez drobnega lesa.
Plakete mesta Celje
Zlate plakete mesta Celja so prejeli Miro Žnideršič iz
Ljubljane za hladno elasto-bitumensko zalivno maso
Texalit in vročo elasto-bitumensko maso Texabit, Ivan
Gomilšek iz Ptuja za stožčasto planetno gonilo. Stane
Jakša iz Ljubljane za program univerzalnih elektroventi-
lov ter OZ Železopromet iz Ljubljane za razvoj računalni-
ško krmiljenih strojev.
Rifijeva novost: Meri 5
Iz Gornjega grada, iz delavnice Tonija Riflja je tudi letos na celjski sejem prip>eljal n^'
motorček, vespa MERI 5. Če kratico prevedemo, pomenita prvi dve črki Merx (ki skrbi
prodajo) drugi dve sta začetni črki priimka inovatorja iz Gornjega grada, petica pa govori'
tem, daje nov motor petbrzinec. Tudi oblika, kije tako kot vse ostalo sad domišljije Ton^
Riflja, je nekaj čisto novega. Maska motorja je zasnovana tako, da ščiti voznikove roke pi*
dežjem, vetrom ter zimskim mrazom. ,,
Sicer pa je Meri 5 za zdaj še poizkusni motor. V kratkem bodo izdelali še nekaj testih
prototipov, redna proizvodnja pa bo stekla v začetku prihodnjega leta. Cena? Približno ^
dva torija, pravi avtor. In še osebna izkaznica Učne vespe: dolžina 170 cm, višina do sede*
80 cm, najvišja višina 115 cm, največja širina 73 cm, Tomosov motor 50 ccm poraba ^
100 km je 1,8 litra. Meri 5 je »narejena« samo iz domačih materialov. ^
17. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
pobuda Obrtnikov
za enotno zvezo
pobuda o ustanovitvi zve-
samostojnih gospodar-
stvenikov Jugoslavije in
njihovih zadrug, ki so jo
oblikovali slovenski obrtni-
lii, je že v njihovih občin-
skih obrtnih združenjih na-
letela na različna mnenja.
IVinoga »za«, nekatera tudi
»proti«.
Jasno jih je bilo razbrati na
posvetu vseh predsednikov
občinskih obrtnih združenj
Slovenije, ki je bil med obrt-
nim sejmom v Celju. Posa-
mezni razpravljalci so nam-
reč menili, da bodo obrtniki
težko zmogli obremenitve za
financiranje delovanja novo-
ustanovljene zveze, drugi
spet pa so izražali bojazen,
da se bo zveza razrasla v bi-
rokratsko institucijo, ki ne
bo uresničevala interesov ju-
goslovanskih obrtnikov in
bo zato premalo učinkovita.
Tudi na seji izvršilnega od-
bora Zveze obrtnih združenj
Slovenije je bilo slišati po-
dobne pomisleke, čeprav
mnenj zoper ustanovitev
zveze samostojnih gospodar-
stvenikov Jugoslavije ni bi-
lo. Člani tega telesa so na-
mreč menili, da je pobuda
umestna in da bi jo bilo ne-
smiselno zatreti zaradi načel-
nih pomislekov, ki pa izhaja-
jo iz izkušenj o neučinkovi-
tosti delu podobnih asoci-
acij. V zvezi s tem so člani
izvršilnega odbora Zveze
obrtnih združenj Slovenije
ostro obsodili cirkularno pi-
smo, ki so ga oblikovali v
zvezi s pobudo kranjski obrt-
niki in ga razposlali v vsa ob-
činska obrtna združenja Slo-
venije. V njem so zapisaU, da
so proti ustanovitvi zveze na
ravni Jugoslavije tudi zato,
ker dvomijo, da bo imela sa-
mo predvidenih pet zaposle-
nih in naj bi uspešno zasto-
pala interesov vseh obrt-
nikov.
Razprava v izvršilnem od-
boru ZOZS in tudi na posve-
tu predsednikov občinskih
obrtnih združenj pa je bila
vendarle sklenjena z odloči-
tvijo, da se nadaljuje z začeto
aktivnostjo za ustanovitev
zveze samostojnih gospodar-
stvenikov Jugoslavije in nji-
hovih obrtnih zadrug. Tudi
zato, da bi v vseh republikah
in pokrajinah vsaj do neke
mere vzpostavili učinkovito
organiziranost ^|^nikov,
spodbudili razvoj zasebnega
dela in njegov interes uvelja-
vil v Gospodarski zbornici
Jugoslavije. Vendar so se ob
tem dogovorili, da bodo v
Sloveniji še do konca mese-
ca podaljšali razpravo o os-
Predsedniki obrtnih zdru-
ženj in člani izvršilnega od-
bora njihove zveze se zavze-
majo tudi za spremembe v
zakonu o obračunavanju in
plačevanju prispevkov za
zadovoljevanje skupnih po-
treb na področju družbenih
dejavnosti. Republiški
skupščini bodo predlagali
amandma, po katerem naj
bi namesto dosedanjega 70-
odstotnega povrečnega
osebnega dohodka v Slove-
niji postala višina zavaro-
valne osnove tisti temelj,
po katerem bi izračunaval
prispevke obrtnikov za-
družbene dejavnosti.
nutku sporazuma za ustano-
vitev zveze ter s tem odprli
še dodatno možnost za raz-
čiščevanje morebitnih nejas-
nosti.
D. STAMEJČIČ
I. DRAME
Novi TurboZeta
Prodajno servisna organizacija Avto Celje je na sejmu svojim kupcem predstavila novo
Zastavino družino kamionov TurboZeta. Velika novost teh kamionov je nov motor s turbo
polnilcem, ki je lažji in močnejši, poraba goriva pa je manjša. Novi kamioni imajo izpopol-
njen zavorni in izpušni sistem, večji je rezervoar za gorivo (90 litrski), v Zastavi pa so
poskrbeh tudi za udobje voznika in lep izgled vozila. ID, Foto: E. MASNEC
Man] nesreč s traictorji
Rudolf Kerš iz Celja, ki si
deli drugo Lobetovo nagra-
do na letošnjem sejmu obr-
ti, in Jože Bider, kmet iz Dol
Suhe pri Rečici, dobitnik
bronaste plakete za kako-
vostni izdelek, sta dva na-
grajenca na letošnjem sej-
mu, ki bi jima posebno na-
grado verjetno podelili tudi
kmetje. Njune inovacije so
namreč takšne, da omogo-
čajo varnejše in lažje delo s
traktorji in njihovimi prik-
ljučki.
V Sloveniji je vsako leto
veliko nesreč s traktorji,
mnogo jih zaradi tega, ker jih
je pokopal pod seboj traktor,
umre. Tudi zaradi tega je ne-
razumljivo, da je trajalo kar
pet let, preden so mlini naše
birokracije tudi uradno pri-
žgali zeleno luč oziroma
sprejeli patent Rudolfa Ker-
ša iz Celja, ki je že leta 1982
na patentnem zavodu prija-
vil novost: varnostno signal-
no napravo za zaznavanje ne-
dopustnega nagiba traktor-
jev in terenskih vozil, ki daje
vozniku zvočno opozorilo
pri prekoračitvi dovoljenega
vzdolžnega ali prečnega na-
giba pri vožnji po strminah.
Pri tem zaznavanje nevarno-
sti ni odvisno od poskakova-
nja ali tresenja vozila, s či-
mer nova naprava odpravlja
pomanjkljivosti doslej zna-
nih. Novost torej, zaradi ka-
tere bi bilo potrebno sprejeti
še zakonsko obvezo o vgra-
ditvi v traktorje in terenska
vozila. Avtor upa, da bo pot
do tega krajša, kot pa je bila
do uveljavitve inovacije.
Jože Bider je predstavil tri
novosti. Traktorski priklju-
ček za traktor Torpedo, ce-
pilnik za drva ter traktorski
mešalec za gnojevko z dodat-
no napravo za vbrizgavanje
zraka. Slednji je velika no-
vost doma in v svetu, pred-
vsem zato, ker se s pomočjo
takšnega mešalca gnojevka
hitreje zmeša in dozori, zara-
di dovajanja zraka semena
plevelov propadajo, ni pa tu-
di zanemarljivo, da takšna
gnojevka manj smrdi. Tudi
cepilnik za drva je kljub veli-
kemu številu teh proizvodov
na tržišču novost, kajti od
doslej znanih proizvodov se
razlikuje predvsem po tem,
da mu ni treba »streči«. Drva
v območju dveh do treh me-
trov namreč sam pobira in
cepi, kar precej olajša delo.
RP
Novinarji so zadovoljni z uslugami
press centra
Kompletno informacijsko
službo je na letošnjem sej-
mu prevzel Novi. tednik -
Radio Celje. Do torka nas je
obiskalo približno 40 novi-
narjev iz različnih televizij-
skih, radijskih in časopis-
nih redakcij Jugoslavije ter
nekaj tudi iz tujine, ki so
bili z našimi uslugami zelo
zadovoljni.
Precej novinarjev so njiho-
ve redakcije poslale na se-
jem za več dni. Tudi novinar
Dragan Babovič iz Privred-
nega pregleda, edinega
dnevnega časopisa v Jugo-
slaviji za gospodarstvo, je na
sejmu ves čas: »Z organizaci-
jo tiskovne službe sem nad-
vse zadovoljen. Imam vse
kar potrebujem, poleg teh
,tehnoloških' uslug, ki so
brezhibne, pa je tu še nekaj
drugega - ustrežljivost vseh
v pressu je namreč takšna,
kot da sem v domači redak-
ciji. Rad bi tudi dodal, da
sem zelo zadovoljen z biva-
njem v hotelu Golding Ru-
bin v Žalcu. To velja tako za
namestitev, hrano, gosto-
ljubnost osebja. Vse je na za-
vidljivi_ višini, le nekaj me
moti. Že nekaj dni namreč
prihajam na sejem utrujen,
ker v Rubinu ne morem spa-
ti, čemur pa so krivi žalski in
verjetno še okoliški motori-
sti, mladoletniki, ki na trgu
pred hotelom celo noč preiz-
kušajo moči svojih mo-
torjev.«
RP
Nekaj vtisov obiskovalcev
Elica in Branko Zebec iz Celja: »Sejem obiščeva
vsako leto in zdi se nama, da je na sejmu tu in tam še
preveč kiča. Tudi inovacij menda letos ni toliko kot
lani, kljub temu pa je novih izdelkov veliko. Škoda, da
se nekatere stvari ponavljajo in da iste stvari vidiš v
več paviljonih. Če ne bi bilo tako, bi pridobili še pro-
stor za tiste, ki se morda niso mogli predstaviti. Sicer
pa je na sejmu veliko tudi takšnih izdelkov, ki jih
drugje ne moreš videti ali kupiti. Za ogled vsega sva
porabila le dobri dve uri, kar pa je seveda premalo za
kakšno celovitejšo oceno.
Mirko Hriberšek iz Pake: »Nisem sicer pogost obi-
skovalec sejmov, a tolikokrat sem na tem sejmu že bil,
da ga lahko ugodno ocenim. Napredek je viden. Na
sejmu sem si želel ogledati vrtne hišice, cementninar-
ske izdelke in lesne stroje. Vse to sem našel, nekaj od
tega več nekaj pa manj kot sem pričakoval. Odločitev
ali bomo kaj kupili pa bomo sprejeli doma, zato sem si
tudi vzel nekaj prospektov.«
Henrik Ravnak iz Celia: »Sejem se širi, to je vidno,
izdelkov je več kot lani. Skoda, da je premalo manjših
kmetijskih strojev. Sam sem konkretno iskal izdelek
za prijatelja, a ga nisem našel. Le nekaj igrač za otroke
smo kupili...«
RP
Boljše zdravilo
za naše ceste?
Pravijo, da lahko obrt in
ostalo drobno gospodarstvo
zadovoljita skoraj vse po-
trebe gospodarstva in pre-
bivalcev, ki se pojavljajo z
razvojem. Kljub temu, da je
podpora drobnemu gospo-
darstvu še vedno bolj de-
klarativna, obrtniki doka-
zujejo, da je temu res tako.
Med številnimi, ki si priza-
devajo, da bi naši družbi pri-
hranili kakšno drago prislu-
ženo devizo, je tudi Mirko
Žnidaršič iz Ljubljane, ki je
za svojo hladno elasto bitu-
mensko zalivno maso Texa-
lit in vročo elasto bitumen-
sko maso Texabit prejel zla-
to plaketo mesta Celja, pred
kratkim pa tudi srebrno pla-
keto za inovacijo na Radgon-
skem sejmu.
O tem je povedal: »S Texa-
htom zalivamo razpoke v as-
faltu in betonu, ki niso širše
kot 5 milimetrov, z drugim
premazom pa stike, ki so šir-
ši in globlji kot 5 milimetrov.
Oba izdelka sta iz domačih
materialov, sta vsestransko
uporabna v nizkogradnji in
visokogradnji, po kvahteti in
količinah pa lahko nadome-
stita drag uvoz. Pomembno
je to, da ima bitumenska ma-
sa tudi pri minus 20 stopinj
še vedno 50-odstotni raz-
tezek.«
Z novo maso je zalit odsek
avtoceste med Brezovico in
Vrhniko, kije tako postal ne-
kak poizkusni poUgon za
preizkus novosti. Če so raz-
poke na cestah pravilno zali-
te, bi masa morala zdržati
vsaj 5 let, kar je za cestarje
ob stanju, v kakršnem so na-
še ceste, pomemben po-
datek.
RP
Jeseniške drsalke
gredo v svet
Janezu Jenku, obrtniku bru-
silcu z Jesenic se je, kot pravi
sam, uresničila dolgoletna že-
lja, postati dober za najboljše.
Ze doslej je brusil drsalke naj-
boljšim umetnostnim drsal-
cem in hokejistom sveta, od-
slej pa bodo ti verjetno na
tekmovanjih nosili njegov
»proizvod«, novo drsalko, ki
jo je predstavil na letošnjem
sejmu obrti.
V paviljonu, kjer se je pred-
stavil, so razstavljeni plakati z
^limpijskih iger s podpisi naj-
^loljših drsalcev in hokejistov
sveta, ki so se na tak način zah-
valili Jenku za njegovo pomoč,
^ vrhunsko brušenje drsalk,
wez česar na tekmovanjih tudi
uspeha. Tako so na plakatih
^ olimpijskih iger podpisi re-
prezentanc Sovjetske zveze,
l^anade, pa podpisi čeških ho-
'^ejistov na golmanski palici.
.'Kljub temu v sedmih, osmih
'^tih, kolikor je trajalo, da sem
Pfišel do nove drsalke, nisem
~|1 zadovoljen z svojim delom.
r*eni in tudi vsem ostalim vr-
"^nskim brusilcem ni bilo jas-
zakaj je ob tisočih urah tre-
^figa še vedno toliko padcev
jThunskih reprezentantov.
^gotovil sem, da predvsem za-
8di različnih obremenitev na
^''salk.o. ki je imela v prejšnji
^vedbi enakomerno drsno
Ploskev s paralelnima vzpo-
^^nima robovoma. Zato, ker
1;' različnih drsahiih hkih
f/^f^ki, stopanje itn.) prihaja do
"Uličnih obremenitev, sem te-
mu prilagodil tudi drsno plo-
skev, ki je sedaj različne debe-
line.«
Nov proizvod je Jenko zašči-
til v ZDA, Kanadi. Vehki Bri-
taniji, Sovjetski Zvezi in seve-
da tudi v Jugoslaviji. Prve oce-
ne ob preizkusu novosti so ze-
lo dobre, n^več pa Janezu
Jenku pomeni priznanje Igorja
Moskvina, sovjetskega trener-
ja: »Prav Moskvinova referen-
ca mi med vsemi priznanji tre-
nutno pomeni n^več. Drsalko
je preizkusil z drsalcema Se-
leznjevim in Makarovim, več-,
kratnima olimpijskima in sve-
tovnima prvakoma in mi po-
slal odlično priporočilo.«
Jenko, katerega »proizvod«
bodo verjetno drsalci obuvali v
prihodnje, pa je za drsalko na
letošnjem sejmu obrti dobil tu-
di četrto nagrado za inovacijo.
RP
6. STRAN - NOVI TEDNIK
17. SEPTEMBER lan,
V Kozjem skrbijo za celovit razvoj Icraja
Obilica dosežkov ob krajevnem prazniku
Deveti september ni le praznik ob-
čine Šmarje pri Jelšah, temveč tudi
praznik krajevne skupnosti Kozje.
Tudi letos so na ta dan obudili spo-
min na 9. september leta 1944, ko so
borci Bračičeve brigade in Kozjan-
skega odreda osvobodili Kozje.
Na slavnostni seji skupščine in vod-
stev družbenopolitičnih organizacij
krajevne skupnosti Kozje so ocenili
dosežke enoletnega obdobja in naloge,
ki jih čakajo.
Tudi v Kozjem so se lani novembra
odločili za samoprispevek, da bi nada-
ljevan s posodabljanjem cest, obnovih
stare stavbe, razširili telefonsko
omrežje, zgradiU športno-rekreacijski
center, pridobili nova delovna mesta,
obnavljaU vaške ceste, pospeševali
razvoj turistične dejavnosti in zagotav-
ljali delo družbenih organizacij in dru-
štev v krajevni skupnosti.
Letos so asfaltirali 800 metrov ceste
v Sušici, pripravljajo pa se na nadalje-
vanje del na cesti proti Veterniku. V
srednjeročnem načrtu razvoja so na-
mreč zapisali, da bodo v tem obdobju
cesto Veternik-Kozje v celoti posodo-
bih.
Največ so naredili pri obnavljanju
starih stavb na trgu. Polešali so proče-
lje stare Kranjčeve hiše, v njej pa ure-
dili industrijsko prod^alno Metke, ki
krajanom in gostom ponuja lep in ši-
rok izbor iz programa temeljne organi-
zacije v Kozjem. PTT Celje obnavlja
prostore pošte, odkupili in obnovili so
tudi Resnikovo hišo. Veliko sredstev
za obnovo poslovnih stavb je vložil tu-
di Hmezadov Kmetijski kombinat
Šmarje. Največja pridobitev ob prazni-
ku pa je ponovno odprta mehanična
delavnica, ki so jo kmetje in delavci s
tega območja zelo pogrešali. Krajevna
skupnost je iz sredstev samoprispevka
prostore nekdanje mehančne delavni-
ce obnovila, Agrokombinat Krško pa
je delavnico opremil s stroji, pri tem
pa je veliko razumevanja pokazala tu-
di skupščina občine Krško.
Pridobitev, na katero so v Kozjem
tudi zelo ponosni, je izgradnja druge
faze športnega parka, ki zajema atlet-
sko stezo in nogometno igrišče. Za iz-
gradnjo parka, ki iz leta v leto dobiva
celovitejšo podobo, so denar zagotovi-
li iz sredstev samoprispevka in občin-
ske telesnokulturne skupnosti Šmar-
je, prostovoljno delo krajanov pa so
ocenili na 10 milijonov dinarjev.
V krajevni skupnosti Kozje pa ob
vseh omenjenih dosežkih velja opozo-
riti tudi na pestro, razvejano in mno-
žično delo v družbenih organizacijah
in društvih, med katerimi so najbolj
delavni in ustvarjalni gasilsko dru-
štvo, TVD Partizan, nogometni klub
Odred, strelska družina, prosvetno
društvo, ribiška družina, lovska druži-
na, smučarski klub, turistično društvo
in letos na novo ustanovljen karate
klub.
V Kozjem im^jo vsako leto ob praz-
niku kaj pokazati. Da stopa napredek
na vseh področjih s hitrimi koraki, je
tudi zasluga združenega dela s tega in
širšega območja, zlasti obeh temeljnih
organizacij; Metke in Dekorja v Koz-
jem, Atomskih tophc iz Podčetrtka,
GG Senovo, zavarovalne skupnosti
Triglav Celje, Cestnega podjetja Celje,
Bohorja iz Mestinja, Nivoja Celje ter
samoupravnih interesnih skupnosti in
skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
Ob prazniku krajevne skupnosti
Kozje so podelili tudi deset priznanj
krajevne skupnosti in dve bronasti od-
Učji občinske organizacije SociaUstič-
ne zveze Šmarje pri Jelšah.
MARJELA AGREZ
Denar za vodovod Kozarica
v ŠenUurJu-Center so uresničili zastavljene cilje
Naloge, ki so si jih zasta-
vili v krajevni skupnosti
Šentjur-center v letošnjih
zadnjih treh mesecih, so v
celoti uresničili. Tako so as-
faltirali cestne odseke v
Hruševcu, v ulici Franja
Malgaja, na cesti Na Raz-
gled in na odseku ceste na
Pesnico.
Morali so urediti še del ka-
nalizacijskih od vodnikov na
Pesnici in v Hruševcu, sani-
rati del Ulice 14. divizije in
pripraviti za asfaltiranje peš-
poti ob Pesnici. Krajani sami
pa so ob uhci Franja Žagarja
uredili odvodnjavanje. V
krajevni skupnosti redno po-
ravnavajo obveznosti za iz-
gradnjo vodovoda Kozarica.
Takp so komunalni skupno-
sti Šentjur nakazali 27 mili-
jonov dinarjev, ki jih zbirajo
s samoprispevkom.
V delovnem načrtu, ki so
ga oblikovali v krajevni
skupnosti za naslednje tri
mesece (do konca leta), pa so
na prvo mesto postavili na-
daljnje zbiranje sredstev za
vodovod Kozarica. Zbrati
bodo morali še 15 milijonov
dinarjev. Delovni program
pa vsebuje tudi vrsto komu-
nalnih urejanj. Tako naj bi
zgradih kanalizacijo ob cesti
na Kmetijsko šolo in uredili
komunalno infrastrukturo
za izgradnjo mrliške vežice.
Na Pesnici jih čaka izgradnja
avtobusnega obračališča, na
križišču pri osnovni šoli pa
dokončna ureditev semafori-
ziranega križišča, kar bi za-
gotovilo večjo varnost šolar-
jev. Iz sredstev krajevne
skupnosti bodo pokrpali ne-
kaj asfaltiranih površin v uli-
cah I. celjske čete. Toneta
Sehškarja in Efenkovi ter na
cesti na Kmetijsko šolo. V
letošnjem programu so zapi-
sali tudi sofinanciranje iz-
gradnje vodovoda v Soseski
5, vendar pa še ni znano, če
bo komunalna skupnost z
deli začela, zato še ne vedo,
če bodo morali primakniti
dva milijona in pol dinarjev.
TC
Popravek
v prejšnji številki No-
vega tednika je prišlo do
napake pri metiranju 4.
strani časopisa (gospo-
darstvo), tako da sta bila
zamenjana podpisa pod
fotografijama člankov
»Odslej bodo manj inve-
stirali« in »Izvozili bodo
skoraj pol proizvodnje«.
Za neljubo napako se
opravičujemo.
Srečanje starejših krajanov
v krajevni skupnosti Prebold že vrsto let organizirajo srečanja najstarejših krajanov,
starih osemdeset let in več. Letos so takšno srečanje pripraviU ob krajevnem prazniku.
Udeležence je najprej pozdravil glavni organizator Mirko Podgoršek, ki že enajst let
pripravlja tovrstna srečanja. Franc Kokovnik, predsednik sveta krajevne skupnosti, pa je
izrazil obžalovanje, da se je srečanja udeležilo le 22 upokojencev. Najstarejši krajani
Prebolda so nato obudih spomin na minula leta in ker se nekateri že dolgo niso videh, je
bila to priložnost za pogovor in ponovno navezavo stikov. d. n.
Štiristo godbenikov na srečanju pilialnih orkestrov
Ob preiznovanju obletnice II. slovenskega tabora ^v Žalcu se je pred ^Kulturnim domom zbralo štiristo godbenikov
pihalnih orkestrov iz Slovenskih Konjic, Šentjurja, Žalca, Zabukovice, Šoštanja, Laškega, Prebolda in Liboj. S svojimi
nastopi pred kulturnim domom in po žalskih uhcah so navdušiU številne poslušalce. L. KORBER
Večnamensko igrišče v Radmirju
v petek so v okviru mozirskega občinskega praznika \
Radmirju predali namenu novo večnamensko športno
igrišče. Ob otvoritvi se je zbralo veliko število krajanov
predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine
Mozirje in KS Ljubno in, seveda, veliko mladih. Kaj pomen
objekt za kraj Radmirje je predsednik KK SZDL Ljubnt
Franc Trbovšek, ki je imel tudi slavnostni govor, povedi
takole: »Večnamenskega objekta, oziroma igrišča, kjerjf
bila prej stara osnovna šola, so seveda nzgbolj veseli mladi
Ta objekt pa bo služil tudi za kulturne prireditve in pa ko:
parkirni prostor za številne obiskovalce, ki si bodo prišli
ogledat znamenito zakladnico in druge znamenitosti v nat
cerkvi. Objekt smo zgradih s sredstvi referenduma in pro-
stovoljnim delom ter s pomočjo delovnih organizacij.«
T. TAVČAfi
Prizidek k pošti v Mozirju
Prejšnji teden so v Mozirju predaU namenu prizidek k
tamkajšnji pošti, ki je stal 110 milijonov dinarjev. Pri tem
gre izključno za sredstva občinskega samoprispevka. Grad-
bena dela je opravil Vegrad iz Titovega Velenja.
Prizidek je pomemben zato, ker bodo v naslednjem
obdobju lahko v Moziiju montirali avtomatsko telefonsko
centralo, ki bo bolje povezana s poštnim centrom na
Golovcu, hkrati pa pomeni to tudi možnost za širitev tele-
fonskega omrežja v ostalih krajih mozirske občine.
JANEZ VEDENIK
Slovo od poletja v Matkah
v Matki, lepi vasici v mrzliškem grabnu pri Preboldu so
gasilci izredno aktivni, saj ne skrbijo zgolj za svojo dejav-
nost, pač pa tudi za napredek kraja. Ni je delovne akcije v
kr^u, za katero ne bi bili pobudniki prav gasilci, kar pa je
tudi razumljivo, s^ so člani društva domala vsi krajani.
V okviru gasilskega društva deluje tudi mladinski aktiv,
ki je hkrati tudi organizator raznih kulturnih in zabavnih
prireditev, tako daje v tem krgju dobro poskrbljeno tudi za
tovrstno življenje. Člani mladinskega aktiva bodo v soboto
pripravili prireditev z naslovom »Na svidenje poletje«. V
goste so povabih Moped show, člani Tone Fornezzi-Tof,
Janez Hočevar-Rifle, Simona Vodopivec, Marjan Kralj in
Dušan Uršič bodo poskrbeU za smeh, saj snovi za humor v
teh časih prav gotovo ne manjka, za glasbo pa bo poskrbel
ansambel Šik. Ob vsem tem pa pripravlj^o tudi nekaj lepih
nagrad za obiskovalce.
J. V.
17. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Še vedno ne vemo, kaj bi
z nadarjenimi učenci
Lani septembra je začel
veljati nov samoupravni
sporazum o štipendiranju,
jii je bistveno izboljšal vlo-
go in namen družbene po-
pioči učencem in študentom
g slabšim socialnim in ma-
terialnim položajem. Neka-
teri celo menijo, da je ta
sporazum najboljše, kar
smo zadnja leta pogruntali
v sistemu vzgoje in izobra-
ževanja.
Vendar tudi po letu dni ne-
kateri niso povsem razumeli,
zakaj gre pri tisti kategoriji
štipendistov, ki si po novem
sporazumu lahko pridobijo
predznak nadarjeni učenci.
Evidentiranje teh učencev
opravijo strokovne službe
skupnosti za zaposlovanje
na podlagi strokovnih mnenj
vzgojnoizobraževalnih orga-
nizacij, različnih interesnih
združenj in lastne kartoteke
ter seveda uspeha. To in pa
podelitev štipendije je šele
prvi korak k cilju, da iz na-
darjenih učencev vzgojimo'
dobre, ustvarjalne in per-
spektivne kadre. To pa je na-
loga šol, kjer naj bi se s takš-
nimi učenci še posebej uk-
varjali, jim pripravljali do-
datne naloge, jih vključevali
v razne seminarje in jim
omogočah, da v največji me-
ri razvijejo svoje sposobnosti
in nagnjenja. Enako naj bi z
njimi postopale delovne or-
ganizacije, še zlasti, če so to
njihovi kadrovski štipendi-
sti. Vključevali naj bi jih v
raziskovalno delo, pripravili
naj bi zanje kakovostnejše
programe med pripravni-
štvom in podobno. Skratka,
gre za pravočasno usmeija-
nje tistih mladih ljudi, ki s
svojimi nadpovprečnimi
sposobnostmi lahko jutri da-
jo svoj bistveni prispevek k
razvoju.
Iz izkušenj, ki jih im^o na
celjski skupnosti za zaposlo-
vanje, lahko ugotovimo, da
so prvi del naloge - evidenti-
ranje v Celju dobro opravih.
Lani je štipendijo s predzna-
kom »nadarjeni« prejemalo
44 učencev in študentov. Nji-
hov uspeh ob koncu šolske-
ga leta je v celoti upravičil
pričakovanja. Nekoliko več
skrbi pa vzbuja to, da se šole
in združeno delo še ne potru-
dijo dovolj, da bi opravili
svoj del obveznosti do teh
učencev. Upajmo, da akcija
ne bo zamrla in da bo še kdo
ponovno vzel v roke spora-
zum o štipendiranju ter se
poglobil v smisel te akcije in
omogočil neOboljšim med
najboljšimi, da svoje sposob-
nosti in ustvarjalno energijo
usmerijo tja, kjer jih najbolj
potrebujemo.
VVE
Celjski plesni orkester Žabe.
Savinjskih sedem.
Botri za
Pianinko iz
Badoifzelia
v Radolfzellu ob Bo-
denskem jezeru v Zvezni
republiki Nemčiji že tret-
je leto deluje majhno, a
marljivo društvo Planin-
ka, v katerem se združu-
jejo naši rojaki. Predse-
duje mu Jože Miklavžin,
ki je po rodu sicer Savinj-
čan, Zalčan, najbolj prid-
na dopisnica pa je njiho-
va tajnica Marija Path.
Letos je prišlo do dogo-
vora med konjiškim sin-
dikalnim svetom in pred-
stavniki Konusa, da bodo
skupno prevzeli pokrovi-
teljstvo nad Pianinko. V
začetku septembra so jih
obiskaU tudi uradni pred-
stavniki konjiškega sindi-
kata in Konusa in se sez-
nanili z delom društva.
Na obisku pri županu me-
sta Radolfzell g. Neuro-
hru je bilo izraženo tudi
zanimanje, da bi mesti
Radolfzell in Slovenske
Konjice še tesneje sodelo-
vali, prav tako so nakazali
možnosti za sodelovanje s
tovarno črpalk Allweiler,
medtem ko bi športna
srečanja lahko pripravili
z Bohringenom. Za učvr-
stitev stikov med obema
mestoma ter predvsem z
našimi rojaki, ki so v tem
delu ZRN zelo cenjeni de-
lavci, pa bo priložnost že
14. novembra, ko priprav-
ljajo že po tradiciji praz-
novanje Dneva repu-
blike.
MITJA UMNIK
Javna radijska oddaja za Eikrojev jubiiej
V počastitev 40-letnice uspešnega dela Elkro-
ja iz Mozirja smo v soboto v mozirskem gaju
pripravili tudi javno radijsko oddajo.
Dobre volje ni manjkalo, saj so zanjo poskrbeli
sami dobri izvajalci različnih zvrsti glasbe in Mo-
ped show. Celjski plesni orkester Žabe, kije lani
slavil 40-letnico, je dokaz več, da bi lahko izvrstni
glasbeniki-amaterji še večkrat nastopali na ra-
zličnih prireditvah. Mladi, petnajstletni harmoni-
kar Marjan Lipovšek je znova dokazal, da ni bil
zaman eden izmed zmagovalcev Zlate harmoni-
ke na Ljubečni, ansambel Savinjskih sedem, ki
šteje samo šest članov, pa je spet navdušil kot da
bi jih bilo v ansamblu vsaj sedem.
Svojevrstno razpoloženje je ustvaril ansambel
Čudežna polja in pripravil delavke, delavce in
goste, da so zaplesali že opoldne, sredi največje
vročine. Smeh pa je seveda požel Moped show^.
Vodja Tone Fornezi je ob tem dejal, da bi Moped
show sploh ne imel dela, če bi bili pri nas vsi tako
uspešni kot je Elkroj.
Prireditev sta povezovala Nada Kumrova in
Janez Vedenik.
Moped show - Tone Fomezzi Tof, Janez Hočevar Rifle,
Simona Vodopivec in Dušan Uršič.
Ples ob zvokih Čudežnih polj-
Zdenko Trpin
Ivan Rupnik
Emanuela Hustnjak     Metod Tanjšek Lili Škaf
Pouk obrambe in zaščite na Oobrovijah
Žalčani že peto leto organizirajo
?*'upaj s Trboveljčani pouk obrambe
samozaščite za mlade, ki so se po
^snovni šoli zaposlili ali ostali na
l-^^ietijah. Letošnje šole na Dobrov-
'Jah se je udeležilo 53 mladih iz obeh
"bčin.
p Zdenko Trpin, komandant tabora:
, ouk je sestavljen iz splošnega in stro-
kovnega dela. V strokovnem delu se
l^odo mladi seznanili s pehotnim orož-
{^1^, biološko-kemično in jedrsko zaš-
in inženirijo. V programu pa so
i^*^! postrojilne vaje, prva pomoč in
!*fne iz taktike, ob koncu pa bomo
predli še streljanje z vojaško puško,
^^ogram je zahteven in upam, da ga
^mo realizirali.
Ivan Rupnik iz Trbovelj (skrbi za
idejnopolitično delo): Letos sodeluje-
mo že peto leto; naprej smo se seveda
samo pogovarjali, ko pa smo organizi-
rali prvi skupen tabor, smo ugotovili,
da imamo skupne interese in proble-
matiko ter, da je takšno sodelovanje
lahko zelo koristno in uspešno.
Emanuela Hustnjak iz Žalca: Po os-
novni šoli sem se zaposlila v Tovarni
nogavic, zato je zame udeležba na tem
taboru obvezna. Pa mi ni prav nič žal.
Marsikaj koristnega se bomo naučili;
pouk je zelo zanimiv, veliko je tudi
nazornih prikazov. Ves dan smo zapo-
sleni, zato mi čas hitro teče.
Metod Tanjšek: Prav je, da tudi za
nas, ki se nismo vključili v usmerjeno
izobraževanje, poskrbijo, da dobimo
ustrezno znanje iz obrambe in zaščite.
N£ybolj me zanima oro^e, pouk pa
nam popestrijo filmi. Čeprav smo zelo
zaposleni, nam ostane dovolj časa, da
se med seboj spoznavamo in navezuje-
mo prijateljske stike.
Lili Škaf iz Trbovelj: Mene je.še po-
sebej pritegnil pouk prve pomoči.
Dr. Utroša iz Žalca zna res neposredno
in nazorno povedati in prikazati, kaj je
potrebno narediti, da \)o prva pomoč
učinkovita. Spoznala sem precej novih
prijateljev in prijateljic, predvsem iz
žalske občine, Trboveljčane pa poz-
nam že od prej.
Tekst in foto: T. TAVČAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
17. SEPTEMBER la^
Koraki v
koncertno
sezono
H kulturni ponudbi Ce-
lja se z razpisom koncert-
nih abonmajev za sezono
87/88 priključuje tudi Za-
vod za kulturne prireditve
Celje. Da bi pridobili kar
najširši krog obiskovalcev
in novih abonentov, je Za-
vod za kulturne prireditve
skušal program oblikova-
ti pestro in kakovostno,
vendar v okviru danih
možnosti.
Tudi letošnji abonm^ski
spored bo imel osem kon-
certov. Na sporedu pa bodo
domači in tuji izvajalci ter
solisti.
Tako bo na začetku pri-
hodnjega meseca kot prvi v
koncertni sezoni nastopil
Kvartet Smetana. Za njim
je v mesecu novembru
predviden nastop Pihalne-
ga orkestra RTV Ljubljana,
v decembru pa nastop Sim-
foničnega orkestra Sloven-
ske filharmonije. Violonče-
Ust Valter Dešpalj in kita-
rist Dušan Bogdanovič bo-
sta nastopila v mesecu ja-
nuarju, Godalni sekstet
Boljšoj teatra iz Moskve pa
v februarju. Koncertno se-
zono bodo v marcu, aprilu
in maju popestrili še Pihali
ansambel Budapest Wind,
Dmitrij Baškirov - pianist
iz Sovjetske zveze in Za-
grebški solisti.
Koncerti bodo praviloma
ob torkih v dvorani Narod-
nega doma v Celju - kon-
cert simfoničnega orkestra
Slovenske filharmonije pa
bo v dvorani kina Union.
Zavod za kulturne prire-
ditve bo začel abonente
vpisovati 21. septembra (pa
do 25. septembra) od 8. do
12. ure in v ponedeljek, 28.
septembra do 16. ure v pro-
storih Zavoda za kulturne
prireditve v Gregorčičevi 6.
Za osem abonmajskih
koncertov bo več kot 30-
odstotni popust. Cena je
8000 dinarjev, za upokojen-
ce, dijake in študente pa le
5000 dinarjev. Vstopnino
bo mogoče plačativ dveh
obrokih.
MATEJA PODJED
Zala oživila grad
Uspelo prvo gostovanje z gledališkim spektaklom
Z Miklovo Zalo 87, Zalo
sodobnega časa in trenutka
v režiji Petra Militarova in
v izvedbi članov slovenske-
ga ljudskega gledališča Sa-
morastniki na avstrijskem
Koroškem, so po več kot 20
letih Slovenci izza meje s
predstavo oživili celjski
Stari grad.
Da je bila poteza v zamisli
Turističnega društva in Soci-
alistične zveze Celje pravil-
na, se je pokazalo že na spre-
jemu številnega ansambla,
ki je v času tridnevnega bi-
vanja našel gostoljubje pri
celjskih družinah, zlasti pa z
navdušenim sprejemom
predstave, ki so jo letos v av-
gustu premierno uprizorili
na zgodovinskih tleh v Svat-
nah, v času obrtnega sejma
pa so se rade volje odzvah
vabilu Celjanov. Tri predsta-
ve na celjskem gradu, ki po-
nuja idealno prizorišče za
poletne kulturne prireditve,
so privabile več kot 7000 gle-
dalcev od blizu in daleč.
Mnogi so prihajali na grad še
naslednje dni, da bi ujeli po-
gled na fascinantno sceno, ki
so jo delavci hiteli posprav-
ljati. »To je velika naložba«,
je dejal Edi Stepišnik, pred-
sednik Turističnega društva
Celja. »Grad je dobil svežo
podobo, z ljudmi pa mora še
bolj zadihati«.
Pri izvedbi Miklove Zale
87 pa gre v gmotnem smislu
velika zasluga združenemu
delu Celja: Gradisu, Prevoz-
ništvu, Izletniku, Ingradu,
Merxu, Elektrosignalu,
Gozdnemu gospodarstvu in
pripadnikom JLA. Tako so
sodelovanje gospodarstva
celjske regije z avstrijsko
Koroško prav v Celju razširi-
li še na kulturno plat.
Vse to pa v veliki meri od-
tehta tudi stroške, ki niso bi-
li majhni, in jih tudi vstopni-
na za predstave ni mogla po-
kriti. V tem primeru je šlo za
Prostor pod Friderikovim stolpom seje z Miklovo Zalo 87
po dolgih letih prebudil iz kulturnega molka. Na fotogra-
fiji je samo del scene po zamisli Saše Kumpa. Mnogi so si
jo hodili ogledovati še prihodnje dni.
Foto: EDO EINSPIELER
preboj kulturnega ledu; da
se je grad kot začarana prin-
ceska po večih letih spet pre-
budil obkrožen z množico
obiskovalcev. Da je okoli
stočlanski ansambel .Zale
lahko predstavo na velikan-
ski sceni sploh odigral, je bi-
lo potrebno poskrbeti za pri-
merno napeljavo elektrike,
utrditi tla, pa tudi poskrbeti
za varno cesto na grad in po-
dobno. Vse to je spet nalož-
ba, ki se bo obrestovala pri
prihodnjih igrah in priredi-
tvah. Upajmo, da nanje ne
bomo dolgo čakali; še pose-
bej zato, ker imamo tudi v
Celju in na Celjskem armado
gledaliških ljubiteljev, ki bi
bili sposobni pripraviti kakš-
no podobno delo, pa tudi po-
klicni ansambel, ki je pred
mnogimi leti z uspehom
uprizarjal gledaUška dela
pod Friderikovim stolpom.
MATEJA PODJED
PRIREDITVE
Svibno nad Radečami: V soboto, 19. septembra se bodo v
Svibnem nad Radečami zbrali slikarji iz vse Slovenije, v
okviru likovne delavnice bodo z ustvarjanjem pričeli ob 8. uri
^utraj, zvečer pa bodo odprli razstavo svojih del, naslikanih ta
dan.
Tomšičev trg Celje: Na odprtem odru na Tomšičevem trgu
bo danes ob 18. uri koncert, na katerem se bo predstavila
godba milice iz Ljubljane.
Opatijska cerkev Celje: V opatijski cerkvi bo jutri ob 20. uri
orgelski koncert organista Milka Bizjaka. Koncert organizira
Zavod za kulturne prireditve Celje.
Razstavni salon Rogaška Slatina: V Razstavnem salonu bo
jutri ob 20. uri koncert, na katerem se bosta predstavila violi-
nist Volodja Balžalorsky in pianist Hinko Hass.
KLjUB Celje: KLjUB Mladinskega kulturnega centra Ce^e
organizira jutri ob 20. uri na dvorišču Mestnega gradu koncert
skupine Martin Krpan.
V soboto, 19. septembra ob 20. uri pa bo v prostorih KLjUBa
glasbeni večer z D. J-em Vasjo.
Likovni salon Celje: V celjskem Likovnem salonu bodo
danes ob 19.uri odprli razstavo slikarskih in grafičnih del
Otona Polaka. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Umet-
nostno galerijo Maribor, na ogled pa bo do 5. oktobra.
Muzej revolucije Celje: V spodnjih razstavnih prostorih
Muzeja revolucije je na ogled razstava z naslovom Slike na
steklu. Razstavlj^o učenci celjskih osnovnih šol, razstava pa
bo na ogled do sobote, 19. septembra.
Pokrajinski muzej Celje: V Stari grofiji Pokrajinskega
muzeja je na ogled razstava z naslovom Muzejske pridobitve
zadnjih let. Razstava bo odprta do konca meseca oktobra.
Na Tomšičevem trgu v Celju bo danes, 17. septembra kon-
cert godbe milice iz Ljubljane.
Taborski kulturni dnevi v Žalcu: V sklopu teh prireditev bo
v soboto, 19. septembra ob 17. uri na stadionu y Žalcu tradici-
onalna glasbena prireditev 6. glasbeni festival Žalec 87. Nasto-
pili bodo: Phone - box vandals, Kladivo, konj in voda, Masa-
ker. Marko Brecelj in Javna vaja ter Epidemik.
Matjaž Arsenjuk
v SPOMIN
Umrl je Matjaž Arsenjuk,
igralec Slovenskega ljud-
skega gledališčaCelje. ki se
je pred 36 leti rodil v Mari-
boru, 23. avgusta 1973 seje
ves zapisal boginji Talij i, za
vedno pa je zatisnil oči 9.
septembra, na pragu nove
gledališke sezone.
In če umre igralec, je nje-
gov odhod nepreklicen se-
števek mnogih življenja
polnih trenutkov na odru. v
vsakem zaznamovan od
rojstva in smrti, od radosti
spočetja in bolečine mine-
vanja. Ločeno od svoje za-
sebnosti nam je Matjaž Ar-
senjuk dajal svoj najboljši
Jaz in kakor je igralčev tre-
nutek minljiv in živ le v bo-
gotni zavesti, pa je moral
smrt, ki jo je tolikokrat
igral, nazadnje doživeti
sam samcat, onstran naše-
ga razumskega dojemanja,
dosegljivo le našemu ču-
stvenemu dotiku.
V tem času se v Sloven-
skem ljudskem gledališču
pripravljajo za začetek no-
ve sezone. Spomladi je bil
Matjaž še na vajah . . . Zdaj
pa se je v hišo naselila ža-
lost, ki jo lahko prežene sa-
mo vztrajno spominjanje
nd Matjaževo šegavo dov-
tipnost, na njegov ljubezni-
vo ironični humor, na ve-
drino in bistrino duha, po-
rojenega iz njegove narav-
ne inteligence.
Ko smo bih pred letom
dni na Češkem, igrali smo
Feydeaujevo Bolho, v uše-
su; v Brnu in v Uherskem
Hradištu,je bil Matjaž dele-
žen nemajhne pozornosti
tako pri publiki kakor pri
kritikih. Govorili so in tudi
zapisali o njegovi brezpri-
merni originalnosti sluge
Etienna, rustikalno ppsnez:.
majočega višji meščanski
razred. Spominjamo se Ti-
če, mestnega potepuha v
Brešanovi Slavnostni ve-
čerji v pogrebnem podjet-
ju, kjer je, že zaznamovan
od smrti, igral makabrsko
vlogo v vsesplošno veselje
in zadoščenje publike. Tam
je še od smrti vstal. Tam je
bilo še upanje. Pa kapelnik
Bonno v Amadeusu, drob-
na, markantna, obrobna fi-
gura, postavljena za barvito
ozadje velikemu dogaja-
nju; podal je betežno podo-
bo jalove starosti, ki živi
svojo ustvarjalnost na ra-
čun protežiranega porekla.
Matjaž je bil rojen igralec
in, četudi so mu bile name-
njene večidel manjše vloge,
je bil prav v teh nepogre-
šljiv in mnogokrat neza-
menljiv. Trlica v Brechto-
vem Gospodarju Funtih,
podpor. Fedotik v Treh se-
strah, sluga Stjepan v Go-
goljevi Ženitvi, študent v
Cankarjevi Lepi Vidi, Molj
v Shakespearovi Ljubezni
trud zaman. Tat v pravljič-
ni igri Milana Dekleve
zgodba o magnetnem deč-
ku, Vaclav Kubš v Havlo-
vem Obvestilu, Teljegin v
Stričku Vanji, poet Stebel-
ce v Za narodov blagor in
nazadnje, letos spomladi,
Aleksij v Partljičevi ribiški
komediji. ..
JANEZ ŽMAVC
Običaji naših dedkov in
babic na pionirskib grafikah
Tretji blenale pionirske grafike v Žalcu
V okviru taborskih kul-
turnih dni so na žalski os-
novni šoli Peter Šprajc-Jur
pripravili tretji bienale pi-
onirske grafike. Mladi li-
kovniki iz štiridesetih slo-
venskih šol so na letošnjo
razstavo poslali več kot 400
grafičnih listov, obiskoval-
ci pa so si v razstavnem pro-
storu šole lahko ogledali
133 grafik. Šolarji so tokrat
predvsem upodabljali živ-
ljenje ter običaje naših ded-
kov in babic, stare šege in
navade slovenskega življa.
Člani strokovne komisije.
ki so jo sestavljah akadem-
ski grafiki, so nagradili deset
grafik. S celjskega območja
so nagrade iz rok grafika Bo-
jana Golije prejeli: Roman
Ratej iz osnovne šole Prve
celjske čete, Tomaž Švajger
iz osnovne šole Fran Roš ter
Matjaž Pignar in Peter Štor-
man, oba iz žalske osnovne
šole.
O tej prireditvi, ki je v Žal-
cu vsako drugo leto, je pred-
sednik pripravljalnega odbo-
ra in dosedanji ravnatelj šole
gostiteljice povedal: »Letoš-
nji grafični bienale poteka
pod geslom ,ljudsko izročilo
živi'. Ta naslov smo izbrali
zato, ker smo želeli, da bi tu-
di mladi nekoliko bolj pobr-
skali po naši preteklosti,
predvsem pa ugotavljali, kaj
se je še ohranilo do današ-
njih dni. Želeli smo pred-
vsem troje: z mladim rodom
naj raste ljudsko izročilo, na-
dalje poskušamo mlade na-
vajati na raziskovalno delo
in radi bi mladega človeka
vzpodbujali k čim boljšemu
delu. Grafike so namreč na-
menjene razstavi, ocenjuje-
mo jih in tudi nagrajujemo.
Mislim, da to gotovo mlade
sili k temu, da svoje delo čim
bolje opravijo.
Menim, da je letošnja pri-
reditev uspela. Povem naj še
to, da smo tudi sceno in sam
program na otvoritvi skušali
pripraviti čimbolj na temo
ljudskega izročila. Učenci so
za svoj nastop izbrali ljudsko
prozo in poezijo, tudi jedi
smo skušah pripraviti tako,
kot so jih nekoč naše babice.
Razstavljene grafike bomo
potem dali na ogled tudi v
druge kraje v Sloveniji. Do-
govarjamo se s številnimi pa-
viljoni in šolami. Ti grafični
listi so namreč tudi učilo za
vse šole in njihove učence.«
IRENA JELEN-BAŠA
Foto: TONE TAVČAR
Po sklepu seje sveta
Zavoda za delovno
usposabljanje Miha
Pinter Dobrna
z dne 8. 9. 1987
razpisujemo:
1 prosto delovno mesto
varuhinje
za.nedoločen čas s polnim
delovnim časom
Pogoj: Šola za varuhinje ali
šola za bolničarje
Stanovanja ni.
Rok prijave je 8 dni po ob-
javi.
Samomorilec na
poti
z uspelo komedijo Nikola-
ja Erdmana Samomorilec, v
režiji Štefana Žvižeja, je bila
v petek in soboto trnoveljska
Zarja ponovno v gosteh. Z
velikim uspehom in pred
polno dvorano so v petek
zvečer nastopili v Prevaljah,
v soboto pa v Žalcu, kjer pa
si je predstavo ogledala le
peščica obiskovalcev.
Z DPD Svoboda Mežica-
Prevalje Zarjani že dlje časa
prijateljujejo in Prevaljčani
so tudi že gostovali v Trnov-
Ijah.
MATEJA PODJED
Slikarji v Svibnem
v soboto bo Svibno nad Radečami gostilo približno dvajset
udeležencev prve hkovne kolonije, ki jo organizirajo družbeno
politične organizacije te krajevne skupnosti in občinska kul
turna skupnost Laško v spomin na dni, ko so se v domači kra,
vračali med vojno izgnani domačini. To bo tudi prva iz vrst«
prireditev, ki jo do konca meseca organizir^o v Radečah if
okolici v počastitev krajevnega praznika. Likovna kolonija b(
ves dan; sklenili jo bodo ob 18. uri s prodajno razstavo del, k
bodo nastala.
Kot zanimivost naj povemo, da se bodo odraslim udeleženceit
kolonije pridružili tudi n^bolj nadarjeni mladi ustvarjalci >
radeške osnovne šole in njene podružnice v Svibnem.     vVE
17. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
preteklost v službi sedanjosti
Obnove starih objektov v ZHraviiišču Rogaška Siatina
Bolj kot z gradnjo novih
hotelskih in restavracijskih
objektov, se v Zdravilišču
Rogaška Slatina ukvarjajo
2 obnovo starih stavb. S
tem bodo dosegli dvoje: pri-
dobili nove namestitvene
zmogljivosti, Rogaški Slati-
ni pa povrnili tisti arhitek-
turni čar, ki ga je uživala
pred stoletji. Sodobni gost
se je namreč naveličal
ogromnih kamnitih ploskev
in ravnega betona; vse bolj
hiti k domačnosti, intimi,
razgibanosti, živahosti in v
preteklost.
Zaradi prometnega hrupa
so ti objekti v središču Roga-
ške Slatine danes skoraj
prazni, z obvoznico, ki je v
gradnji, pa se bodo zopet na
široko odprla vrata starih ho-
telov; tokrat v novi pre-
obleki.
Da je obnova starih objek-
tov smotrna, je dokazala lan-
ska obnova Zagrebškega do-
ma, ki je danes hotel najvišje
kategorije, premožnejšim
tujcem pa za bivanje v njem
ni žal odšteti več denarja v
zameno za udobje in ugodje,
ki ga hotel Zagreb, kot se ob-
jekt danes imenuje, ponuja.
Letos so se lotili obnove
restavracije Sonce, da bi s
tem popestrili izvenpenzion-
sko ponudbo. Obnovih so
notranjost dveh restavracij-
skih prostorov, salona in ve-
rande. Čar teh dveh prosto-
rov je v ubranosti materi-
alov, barv, svetlobnih teles
in ostalih dodatkov. Name-
sto prejšnjega skupnega pro-
stora verande, je le-ta sedaj
razdeljen na več manjših
enot, ki jih med sabo ločuje-
jo cvetlična korita. Poleg ob-
nove oziroma nove opreme,
zagotavljajo tudi kakovost v
kulinarični ponudbi. Razen
že uveljavljenih ribjih speci-
alitet, školjk in mehkužcev,
ponujajo po novem tudi spe-"
cialitete italijanske kuhinje,
novost pa je tudi solatni bife,
kjer si lahko gost izbere raz-
stavljene solate in jim izbere
dodatke po svojem okusu. V
kletnih prostorih restavraci-
je Sonce prav zdaj zaključu-
jejo z deh pri opremljanju
disca, ki bo namenjen predv-
sem razvedrilu in zabavi
mlajših gostov, ki so se nad
tovrstno ponudbo pritoževa-
li, ker je pravzaprav ni bilo.
Računajo, da bodo diskote-
ko odprli sredi oktobra.
»Sonce« pa bo dobilo^ tudi
novo zunanjo podobo. Še le-
tos nameravajo obnoviti
ostrešje, stopnišče pri vho-
du, pročelje ter verando.
Izvenpenzionska novost
bo tudi igralnica, casino, kot
pravimo tovrstnim prosto-
rom, kjer imajo pri nas zaen-
krat vstop le tujci. Teh pa je,
zlasti Italijanov, v Zdraviliš-
ču Rogaška Slatina iz leta v
leto več. Igralnico naj bi v
delu Zdraviliškega doma od-
prli v prvih mesecih prihod-
njega leta. V programu ob-
nove je še staro kopališče in
razširitev kegljišča ob njem.
Nemajhen delovni in fi-
nančni zalogaj za prihodnje
leto bo tudi obnova pročelja
hotela Donat in Strossma-
yerjevega doma, obnoviti in
preurediti pa nameravajo še
priljubljeno izletniško točko,
gostišče Bellevue. Tu bodo v
kletnih prostorih uredili vi-
noteko, zgornje prostore pa
opremili s stilskim pohi-
švom.
Tovrstni posegi so izredno
dragi in zahtevni, je pa to
prava pot, ki so si jo začrtali
v Zdravilišču Rogaška Slati-
na; da bi bil ta kraj še bolj
privlačen in v svojih števil-
nih posebnostih in lepotah
še bolj zanimiv in - atrak-
tiven.
MARJELA AGREŠ.
Delegacija Giessenskega
kongresa obiskala Zdravilišče v
Rogaški Slatini
Zdravilišče Rogaška Slatina so prejšnji teden obi-
skali člani organizacijskega odbora mednarodnega
kongresa o zdravstveni negi, ki ima svoje stalno
mesto v zahodnonemškem Giessenu.
Giessenskega kongresa se udeležujejo strokovnjaki
iz vseh nemško govorečih predelov Evrope ter iz Slo-
venije in Hrvaške. Leto pred kongresom obiščejo eno
od držav, da bi ocenili stopnjo razvitosti zdravstvene
nege bolnikov v bolnišnicah, zdravstvenih domovih,
zdraviliščih in podobnih zdravstvenih ustanovah. Pri
nas so si letos poleg Zdravilišča v Rogaški Slatini
ogledali zdravstveni dom, predvsem organizacijo
patronažne službe v Mariboru, ljubljanski Univerzi-
tetni klinični center ter višjo šolo za zdravstvene
delavce v Ljubljani.
Delegacijo Giessenskega kongresa je v Zdravilišču
Rogaška Slatina sprejel prof doktor Herbert Zaverš-
nik, ki je imel ob tej priložnosti tudi predavanje o
razsežnostih zdravljenja z magnezijem^ oziroma o
vplivu te rudnine na človeški organizem. Člani delega-
cije, ki jih je vodila Majda Šlajner-Japelj so z lepimi
občutki zapuščali Rogaško Slatino. M. A.
otepamo se plačil v devizah
Droban dogodek, ki pa
vendarle sili k razmišlja-
nju, se je prejšni teden zgo-
dil v restavraciji »Pri rim-
ski nekropoli« Hmezadove
delovne organizacije Go-
stinstvo-turizem.
V restavracijo sta prišla
Francoza in naročila pivo in
pizzi. Zataknilo se je pri pla-
čilu, kajti tujca nista imela
dinarjev, pač pa dolarje. Pri-
jazna natakarica seveda ni
vedela, kaj naj stori, kajti
predpisi so takšni, da deviz
ne sme sprejemati, menjalni-
ce pa tudi nima vsako gostiš-
če. Nai bi torej za takšno plae^
čilo tujca napotila v mejalni-
co v Prebold ali Žalec, kjer
bi bilo treba seveda napisati
in izpolniti kup formularjev.
Lahko bi se seveda znašla in
jima tistih nekaj dolarjev za-
menjala na črno, toda to je
prekršek. Če bi se to zgodilo
v zasebni gostilni, verjetno
ne bi bilo nikakršnih težav.
K sreči je bil pri Rimski ne-
kropoU prav takrat eden iz-
med vodilnih iz delovne or-
ganizacije in tujcema so pivo
pač podarili. Lahko bi sicer
rekli tudi katero na račun
teh dveh gostov, ki bi lahko,
če sta že v Jugoslaviji, pri
sebi pač imela dinarje, očit-
no pa sta navajena tujih de-
žel, kjer ni problem s plači-
lom v različnih trdnih va-
lutah.
Zanimivo je, da na te drob-
ne probleme gostinci in turi-
stiči delavci že dolgo časa
opozarjajo, vendar opozorila
zaradi naših birokratskih po-
ti in stranpoti ne zaležejo,
ker se pač bojimo, da bi kdo
na ta način spravil v žep
kakšno devizo. Kot da jih si-
cer ne! Pa vendarle bi lahko
z ustreznim predpisom rešiU
tudi takšne malenkosti.
JANEZ VEDENIK..
Zanimiva
turistična
prireditev
Kdor je bil v nedeljo na
Planini, je videl zanimivo tu-
ristično prireditev, ki je bila
nekaj posebnega. V enološki
razstavi je 12 tamkajšnjih vi-
nogradnikov razstavilo 21
vzorcev sortnega vina, videli
smo tisočlitrski sod, star 120
let, prešo, mhn za sadje,
brente, lakonco, štulc - stare
kletarske pripomočke in tu-
di stare mere: škaf četrtino
in polič.
Popoldne so prikazali sta-
re običaje ob žganjekuhi,
prešanje in kožuhanje. V sta-
rem kotlu je 94-letni očanec
spreminjal jabolčnik v žga-
nje, na veliki preši so prešali
jabolčnik, vmes zapeli, kakš-
no rekli, pa še kmečka godba
je zaigrala. Še posebej zani-
miv je bil prikaz kožuhanja
koruze. Pripeljah so jo na loj-
trskem vozu, v katerega sta
bila vprežena dva bistra
vranca, koruzo so razložili,
kožuhali, zvezali na štiri stor-
že in obesil na late. Ob tem
so zapeU, obrah bližnje zasel-
ke, pa še kakšno Micko, po-
vedali nekaj okroglih, gospo-
dar Jazbec je kožuharjem to-
čil jabolčnik in žganje, go-
spodinja pa je postregla z
mahco. Seveda je bilo največ
smeha, ko so fanta in dekle
povaljali v koruznici, pa še
marsikaj so pokazah in pove-
dali, kar se ob pravem kožu-
hanju tudi dogaja. Bilo je za-
nimivo in vredno videti.
Prireditev je lahko'za vzor
marsikaterim organizator-
jem, kako je moč z malimi
stroški pripraviti zanjmivo
prireditev.
ZORAN VUDLER
Srebrni jubilej celjsicega hotela Ceieia
Petindvajset let je kar primerna po-
staja v življenju neke delovne organi-
zacije, da se na njej ozre po prehojeni
poti. Na tej postaji je danes tudi hotel
Ceieia.
Dolgoletna želja in potreba Celja po
novem hotelskem objektu se je začela
uresničevati leta 1958, ko je pričel Za-
vod za izgradnjo pripravljati dokumen-
tacijo za izgradnjo. Štiri leta kasneje so
ob Mariborski cesti odprli nov hotel, ki
je prevzel staro, rimsko ime mesta. No-
vorojenec pa ni in ni mogel shoditi.
Pestile so ga kadrovske težave; hotel je
v enajstih letih zamenjal kar pet vodil-
nih delavcev pa tudi osebje je kar na-
prej prihajalo in odhajalo.
Ko je leta 1973 prišel"na čelo hotela
Celeie Zdravko Turnšek, kije še danes
direktor TOZD Gostinstvo, so v sesta-
vu hotela delovali trije obrati: gostišče
Kladivar, Celjska koča in bife v Hrast-
niku. Zakon o združenem delu je leta,.
V kolektivu so že četrt stoletja tri
delavke: Mira Jerman, Štefka Kristan
in s krajšimi prekinitvami Karolina
Vodišek.
1974 zahteval drugačno organizacijo in!
tako je Izletnik v svojih aktih predvi-,
del, da bo imelo gostinstvo svoj T0ZD.1
Kolektiv pa je kmalu ugotovil, da opre-1
ma hotela ne ustreza več zahtevam do-i
brega poslovanja, zato so se določili za
Postopno obnovo. Najprej so se lotili
obnove ostalih treh obratov, potem še
hotela. Najprej je bila na vrsti hotelska
kuhinja, v kateri z dotrajanimi sredstvi
ni bilo več mogoče delati. Novi, sodob-
ni kuhinji je sledila ureditev restavraci-
je, lovske sobe in sanitarij v pritličju.
Boljši materialni položaj in boljši de-
lovni pogoji so preprečih odhajanje ka-
dra, tako da v zadnjih letih beležijo le
ihinimalno fluktuacijo. To pa je tudi
pogojevalo vse boljšo ponudbo in tudi
vse bolj zadovoljnega gosta.
Tisto, kar delavce v hotelu Ceieia še
danes pesti, so hotelske sobe. Že kmalu
po otvoritvi hotela, seje izkazalo, daje
bilo načrtovanje večjega števila sob
brez kopalnic zgrešeno. Od 76 sob, jih
je le 12 imelo lastne sanitarije, 100 go-
stov pa je moralo uporabljati skupne
sanitarne prostore. Zahteve sodobnega
gosta pa so glede sanitarij še večje kot
pred petindv^setimi leti, zato je poso-
dobitev prenočitvenih prostorov več
kot nujna.
»Z ureditvijo vseh sob, bomo na šte-
vilu postelj sicer nekaj izgubili,« pravi
direktor, Zdravko Turnšek. »Vendar
bomo mnogo več pridobili na kakovo-
sti, s tem pa bomo pritegnili tudi zah-
tevnejšega gosta.«
Že prihodnje leto naj bi bile obnov--
Ijene vse sobe, takrat pa naj bi prišel
hotel tudi v B kategorijo. Že pred leti so
vse sobe opremili s telefonom.
»Načrtov in želja po posodobitvi pa je
še veliko. Pralnica hotela kliče po pre-
novi, naša velika želja pa je tudi prido-
bivanje energije preko sončnih kolek-
torjev,« razpreda svoje misli v prihod-
nost tovariš Turnšek. »Ob prenovi kot-
larne pred štirimi leti smo namreč ugo-
tovili, da ni noben dinar, ki je name-
njen posodobitvi tako dragocen kot ti-
sti, ki je vložen v cenejšo energijo.«
Ob vsem tem, je v TOZD-u Gostin-
stvo Ceieia vseskozi tekel program iz-
gradnje avtobusnih postaj z gostinsko
ponudbo v posameznih krajih našega
območja. Najprej so skupaj s TOZD-
om Potniški promet zgradili avtobusno
postajo v Žalcu, potem v Slovenskih
Konjicah, v Celju. Prihodnji teden bo-
do odprli takšno avtobusno postajo v
Laškem. Načrtujejo še podobne objek-
te v Mozirju, Šentjurju in Krškem.
Prvenstvena naloga kolektiva pa je,
da v vseh svojih enotah izboljšati kako-
vost storitev in ponudbe. To pa med
drugim dosegajo tudi z nenehnim izo-
braževanjem in izpopolnjevanjem ka-
dra in seveda z omenjenimi posodobi-
tvami, ki vse po vrsti temeljijo na last-
nih sredstvih; torej brez posojil, vendar
z veliko mero odrekanja vseh delavcev
ob zavesti, da bodo vs^ vlaganja prine-
sla v prihodnosti tudi debelejši kos
kruha za njih same.
O pravilnosti odločitev delovnega ko-
lektiva pričajo tudi številne pohvale in
priznanja za delo. Najbolj dragocena
nagrada za trud pa je kolektivu hotela
Celje bo praznovalo s Celeio v pe-
tek, 18. septembra 1987, od 16. ure na-
prej. Sodelovali bodo:
- ansambel Šok
- ansambel Lojzeta Slaka
- Celjski žveplometer
- odposlanec celjskega grofa
- program z družabnimi igrami bo
povezoval Boris Kopitar
Kolektiv hotela Ceieia bo za lačne
in žejne poskrbel z dobrimi domačimi
specialitetami in pristno kapljico.
Dobimo se v petek pri hotelu Ceieia!
Ceieia izkazano zaupanje, ko so leta
1979 bili zadolženi za postrežbo tovari-
ša Tita in njegovega spremstva na Ja-
vorškovi domačiji v Trebčah.
Hotel Ceieia je torej upravičeno po-
nosen srebrni jubilant, ki ve, kaj hoče
in tudi to, kako bo to dosegel. Na svoje
praznovanje, 18. septembra pa vabi tu-
di vse tiste, ki se želijo prepričati o
kakovosti njihovega dela. ^
10. STRAN - NOVI TEDNIK
17. SEPTEMBER
KmetiiGi nezaJovoHni s ceno pšenice
Predstavniki slovenskih kmetUskIh zadrug v Žalcu
Kakšna bodo skupna izhodišča za
program intervencij v prihodnjem le-
tu, kako je z naložbami po posebnem
programu, kakšen je trenutni odkup
mleka in mesa ter letošnje odkupne
cene pšenice - to je le nekaj vprašanj,
ki so jih minuli teden obravnavali
predstavniki slovenskih kmetijskih
zadrug. Srečanje so v žalski Hmeza-
dovi dvorani pripravili člani Zadruž-
ne zveze Slovenije.
Ko so predstavniki zadrug obravna-
vali izhodišča za program intervencij v
prihodnjem letu, je bilo med razprav-
ljalci slišati predvsem dvoje mnenj.
Prvo, da seje treba namesto stimulacij
boriti za takšne cene kmetijskih pri-
delkov, ki bodo pokrile stroške pov-
prečno produktivnega proizvajalca.
Nihče pa ni znal povedati, kakšen je
povprečno produktiven prozvajalec.
Druga skupina razpravljalcev pa je
menila, da so stimulacije nujne. Toda
namenjene bi morale biti resnično po-
speševanju kmetijske proizvodnje, ne
pa pokrivanju ogromnih cenovnih
neskladij v kmetijstvu.
Precej zanimanja je med udeleženci
vzpodbudilo obravnavanje investicij
po posebnem programu. V Sloveniji
naj bi namreč do konca leta razdelili
med kmetijske proizvajalce 2 milijardi
dinarjev kreditov. To bi bili posebni
brezobrestni petletni krediti, ki naj bi
jih posojilojemalci vrnili naenkrat. Sa-
mo kreditiranje, po razpravi sodeč, ni
sporno, sporna pa bo verjetno delitev
kreditov. Zakaj?
Od dveh milijard nsu bi privatni sek-
tor dobil okrog 1,5, družbeni 0,5 mili-
jarde dinarjev. Toda po sedanjih sez-
namih bi med združene kmete morali
razdeliti 30 milijard, v zadružni sektor
pa še 9. Težavno nalogo, kako razdeliti
pogačo, so zdaj dobili na ramena člani
posebne komisije pri zadružni zvezi,
predstavniki kmetijskih zadrug pa so
se dogovorili, da naj bi kredite name-
nili izključno povečanju števila ple-
menskih krav ter tehnološkemu raz-
voju.
Nič manj živahni pa niso bili raz-
pravljalci pri obravnavi odkupa mle-
ka, mesa in zlasti pšenice. Odkup mle-
ka je namreč v zadnjih dveh mesecih
zaradi visokih cen krmil precej upa-
del, slab je tudi odkup telet, zelo pa so
slovenski kmetijci nezadovoljni z od-
kupno ceno pšenice. Ogorčeni so, ker
so v tistem trenutku, ko je bila pšenica
odkupljena, skokovito narasle cene
moke, zlasti pa koruze. Dogovorjeno je
namreč bilo, da bo med pšenico in
koruzo vladalo razmerje: 1,3 kg koruze
za 1 kg pšenice. Takšno razmerje ne
velja več. Zato so predstavniki zadrug
na tem srečanju v Žalcu zahtevali
ohranitev dogovorjenega razmerja
med pšenico in koruzo ter dodatno
plačilo za odkupljeno pšenico. V za-
drugah se namreč bojijo, da bi ohrani-
tev sedanjega razmerja med ceno ko-
ruze in pšenice podrla tudi vse predvi-
dene načrte jesenske setve.
IRENA JELEN-BAŠA
Ozimnica na
Celjslcem
Trgovci iz celjskega
Merxa nadaljujejo s pro-
dajo ozimnice. Te dni so
prišle v njihove trgovi-
ne, pa tudi v trgovine
vseh trgovskih organiza-
cij, ki se oskrbujejo pre-
ko Merxa, prve količine
čebule, zelja in krompir-
ja za ozimnico. Cene so
seveda znatno nižje od
tistih v maloprodaji. Žal
je Merxu že zmanjkalo
paprike, ki so jo bili na-
menili za ozimnico, bila
pa je po 440 dinarjev.
Zato pa se lahko s pa-
priko še oskrbite na mest-
nih tržnicah v regiji; za-
sebni prodajalci in kme-
tijci z juga jo še prodajajo.
Čebulo in zelje je pričel
Merx prodajati včeraj,
obojega bodo zagotovili
500 ton. Čebula je po 700
dinarjev, zelje pa po 145,
prodajo pa bodo zaključi-
li zadnjega dne v novem-
bru, seveda če ne bo
ozimnice prej zmanjkalo.
Krompirja za ozimnico
je Merx zagotovil kar
1500 ton, kilogram stane
180 dinarjev, prodajali pa
ga bodo do prvega ok-
tobra.
Merx ponuja nekaj tudi
za tiste, ki v svojo ozimni-
co včasih vtaknejo tudi
nekaj mesenega in mast-
nega. Do razprodaje po-
nujajo vakumsko pakira-
ne krače po 1918 dinarjev
za kilogram, pečeno sla-
nino po 2817 dinarjev in
svinjsko mast v petkilo-
gramskih posodah, za pet
kilogramov zabele boste
odšteli 2695 dinarjev.
BP
Hmellaril presenečeni nad dobro letino
čeprav bodo natančnejši
podatki o hmeljski letini
znani šele v sredini prihod-
njega meseca in, čeprav bo
prevzem hmelja trajal vse
do decembra, so slovenski
hmeljarji že sedaj prepriča-
ni, da je letina nadpovpreč-
na oziroma precej boljša,
kot so sprva menili.
Konec prejšnjega tedna so
v Savinjski dolini obrali zad-
nje trte hmelja; kot zadnji sta
bili na vrsti sorti blisk in at-
las (v naši republiki sta zasa-
jeni na 15 odstotkih površin),
zadnje kobule pa so obrali v
Arji vasi, kjer imajo največ
obiralnih strojev in tudi naj-
večjo sušilnico hmelja v
Evropi.
»Letošnja letina je vse, ki
delamo v hmeljarstvu, prijet-
no presenetila,« je povedal
Jože Breznik, predsednik iz-
vršnega odbora slovenske
poslovne skupnosti za hme-
ljarstvo. »Pričakujemo, da
bo letošnjega pridelka za šti-
ri tisoč in 300 ton oziroma
tristo ton več, kot je kazalo
pred meseci. Tudi kakovost
bo zelo dobra.«
Prejšnji petek je hmeljna
komisija vzorčila oziroma
ocenjevala pridelek in ga
uvrstila v prvi, drugi, tretji in
četrti kakovostni razred. Re-
zultati so bili izredno ugodni
pri vseh sortah; v prvem in
drugem kakovostnem razre-
du je približno devetdeset
odstotkov pridelka. Popravi-
la se je tudi kakovost obira-
nja, saj je v pridelku manj
primesi in mnogo manj
zdrobljenosti kot prejšnja
leta.
IRENA JELEN-BAŠA
Foto: TONE TAVČAR
Vzgojno varstvena
organizacija
Šentjur pri Celju
objavlja prosta dela in
naloge
Vzdrževalca zgradb
in naprav - hišnika
za nedoločen čas
POGOJ:
- srednja izobrazba IV.
stopnje: oblikovalec kovin
ali lesa, elektrikar, ali vodo-
vodni instalater
- vozniški izpit B katego-
rije
- izpit iz varnosti pri delu
- poskusno delo 2 meseca
Vloge z dokazili o izobrazbi
pošljite v roku 8 dni po ob-
javi na VVO Šentjur pri Ce-
lju, Du^na Kvedra 25..
17. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Sejemske cene nižje za 10 do 15 odstotkov od ohičajnih
Trgovina Kušei se predstavija v šotoru 1 na 110    razstavnili prostorov
Franc Kušej iz Pliberka, se z
svojo ponudbo v trgovinah
SPAR, ki jih ima v Pliberku,
Labodu in Šmihelu na avstrij-
skem Koroškem, tudi letos
predstavlja na celjskem Med-
narodnem obrtnem sejmu; to-
krat še na precej večji površi-
ni kot lani, ko je s svojo po-
nudbo med obiskovalci vzbu-
dil največ zanimanja.
Tudi letošnja ponudba, ra-
zen s kakovostjo, preseneča
predvsem s cenami in posebni-
mi ugodnostmi za sejemske
obiskovalce, ki bodo razstavni
prostor Franca Kušeja našli v
šotoru 1, sicer bolj skritem za
kmetijskimi stroji ZKZ Mozir-
je, a vseeno dovolj vidnem, da
ne bodo mogli mimo njega. Že
pred vhodom na razstavni pro-
stor namreč stoji velika para-
bolična antena znamke
Hirschman za sprejem satelit-
skega TV programa, ki jo v
kompletu lahko kupite za pri-
bližno 25 tisoč šilingov. Prav
tako v trgovinah Spar v Avstri-
ji prodajajo, v Celju pa razstav-
ljajo, tudi tunerje in ojačevalce
potrebne za sprejem slike s sa-
telitskega programa. Če iščete
najugodnejšo možnost, kako
priti poceni do sprejema sate-
litskega TV programa (to še
posebno velja za prebivalce
manjših sosesk), potem je nas-
lov Spar na celjskem obrtnem
sejmu pravi.
Televizor s sliko v
sliki
Poleg velikega, 94-centime-
tarskega Philipsovega TV
ekrana, na katerem lahko obi-
skovalci spremljajo satelitski
TV program, je v Kušejevem
paviljonu razstavljenih veliko
najmodernejših televizijskih
sprejemnikov svetovno znanih
proizvajalcev: PHILIPS, PA-
NASONIC, TOSHIBA,
SHARP, HITACHI, SONY,
SAMSUNG Itn., vsi za 10 do 15
odstotkov ceneje kot običajno.
Barvne televizorje je mogoče
kupiti že od 2790 šilingov na-
prej, videorekordeije istih
znamk pa od 4790 šilingov da-
lje. V tej široki paleti je tudi
nekaj ekskluzivnih novosti -
Philipsov televizor z equali-
zerjem ter televizor z sliko v
sliki; z ekranom, na katerem
lahko hkrati spremljamo dva
programa.
Še posebno ugodna je po-
nudba Philipsovih izdelkov,
saj ta priznana firma praznuje
25-letnico prisotnosti na koro-
škem tržišču, zato so, posebej
za celjski sejem, Francu Kuše-
ju odobrih posebne popuste.
Tako je mogoče kupiti super
kasetofon za samo 825 šilin-
gov, avtoradio boljše kvalitete
za 2400 šilingov, video kasete
pa za 30 šihngov ceneje, kot
stanejo sicer.
IZKORISTITE TUDI VI! Za
zabavo si lahko vsakdo, ki to
želi, na sejmu posname video-
kaseto ter si posnetke ogleda
na enem mnogih TV ekranov
na razstavnem prostoru
SPAR. Morda se kasneje odlo-
čite za nakup televizije,
videorekorderja in video ka-
mere^_
Poleg televizorjev je bogata
tudi ponudba glasbenih stol-
pov in ostale HI-FI opreme in
zabavne elektronike. V progra-
mu imajo: PHILIPS, HITA-
CHI, TOSHIBA, PIONEER,
SHARP, ITT, SOLARA,
SCHNEIDER'S, GOLDSTAR,
TELEFUNKEN, BLAu-
UPUNKT, GRUNDIG, SONY,
AKAI, ORION, AUDIO TON,
UNISEF, SAMSUNG, PANA-
SONIC.
Mini stoli že po 1490 šilin-
gov. Posebno ZANIMIVOST
in VRHUNSKO NOVOST
predstavlja glasbeni stolp na
daljinsko upravljanje za samo
3900 šilingov. Avto z\^očniki
(od 15 do 300 W) stanejo od 79
šilingov naprej, avtomobilski
radijski aparati od 299 šilin-
gov, razne ure od 10 šilingov
ter računalniki od 29 šilingov
naprej.
Vsak proizvod, ki ga raz-
stavljajo pri SPAR, lahko in-
teresenti sami uvozijo, če
vrednost izdelka ne presega
1559 šilingov. Če je cena višja,
pa vam Franc Kušej omogoča
uvoz preko uvoznikov.
Ponudba in cene so v veliki
meri oblikovane tako, da lahko
dosti izdelkov uvozite nepo-
sredno, z nakupom v trgovi-
nah Kušej. Tako so ponovno
znižali cene športnih, moških,
ženskih in otroških koles na
cene, ki so pod 1550 šilingov.
Posebna ugodnost: HIŠNO
KOLO za 990 šilingov.
Sejemski popusti
tudi za orodje
Sliši se neverjetno, a je res:
AVTOMOBILSKO DVIGALO,
primerno za delavnice stane le
399 šilingov, stoječi vrtalni
stroj za vrtanje izvrtin do
16 mm pa stane 1549 šilingov.
Posebne sejemske popuste
ima tudi ročno orodje SKIL:
krožne in tračne žage, kotne
brusilke, skobeljniki, vrtalni
stroji... Pri nakupu tega oro-
dja dobi vsak kupec zastonj
kaseto za orodje.
Omeniti je treba še izbiro
žag, pa možnosti nakupa parne
čistilke «100 GRADI« (za 1090
šilingov), v Celju pa so razstav-
ljeni tudi šivalni stroji (1490 ši-
lingov) in mikrovalovne pečice
(že za 1900 šihngov).
Obiščite Kušejev razstavni
prostor v Celju in super di-
skont trgovine na avstrijskem
Koroškem: v Phberku, Labo-
du in Šmihelu.
Poleg ugodne menjave di-
narja, postrežbe v slovenskem
jeziku in nižjih cenah kot drug-
je nudijo v trgovinah tudi bo-
gato izbiro raznega blaga:
VEDNO SVEŽE SADJE,
VELIKA IZBIRA KAVE,
KOZMETIKE, TEKSTILA,
ČISTIL in ŠOLSKIH PO-
TREBŠČIN.. . POSLUJEJO
VSAK DAN OD 7.30 do 12.15
in OD 14. DO 18. URE, OB SO-
BOTAH PA OD 7.30 DO 12.30.
VSE POTREBNE INFOR-
MACIJE LAHKO DOBITE
NA TEL. 9943-4235-2202
(SPAR - PLIBERK).
12. STRAN - NOVI TEDNIK
17.
Tudi
to je
sejem
Fotografije:
Etil Masnec
Brez piva na sejmu pa res ne gre!
Pisiierčeli so pristavili tudi gobarji!
Le kje tiči zajec!
Kupite, najboljše blago je pri nas!
Žeja!
Uspeli i
Pomenek o Večeru jjl
»Ko smo leta 1952 ustanavij.
podružnico Večera v Celju, je^
splošno veljavno načelo: z^,
se,« se spominja novinar
Volf, ki je celjsko uredništva
stavil ha noge in mu je zves
danes, po petintridesetih letih
Maribora sem se pripeljal v C
s kolesom, ker sem zamudi! \
in avtobus. Tu sva se dobila x
konjškom  iz  Savinjske  d<)|
Prostore sva si izprosila pri
ninskem in turistično olep$|
nem društvu v stavbi, kjer ji|
nes restavracija NA-NA.«
Tako je 3. maja 1952 nastala
čerova celjska podružnica. N«
let se je selila sem in tja po Stani
vi uUci in leta 1959 pristala v zg
bi na njenem začetku, kjer je
danes. V njej delajo trije dopisn
poleg Janka Volfa še Marlen Pn
šak-Sever in Franček Kramer.
dolženi so za to, da bralci Ve
izvedo, kaj se dogaja na celjsl
območju, tu in tam pa pokui
tudi v zasavski konec. Kakšne
sebne delitve dela ne poznajo. I
len sicer skrbi predvsem za kul
na dogajanja, Franček pa med (
gim »pokriva« tudi črno kronik
»To je sicer v vsakem časop
najbolj brana stran, pisanje o nes
čah in človeških tragedijah pa
preveč prijetno,« pravi Frani
»Še posebej takrat, ko gre novi
po sledeh kakšnega tragičnega
godka, je težko.«
Sicer pa se morajo vsi lotfe«
najrazličnejših tem: od družbei
političnih dogajanj in gospodarst
do drobnih dogodkov in zanii
vosti.
»Že od vsega začetka, ko smo
le pridobivali bralce, smo se trudi
da bi bili čimbolj zanimivi,« prip
veduje starosta »celjskega« Veče
Janko Volf o prvih korakih nove!
dopisništva. Uspeli smo prodn
na tem območju, ker smo dot
delali, ker smo biU nenehno m
ljudmi in pisali o njih. Marsikdo
je zategadelj obregnil ob nas, češi
smo ,revolvercajtng' kot temu pi
vimo. Vsakogar, ki je omenil k
takšnega, sem vprašal: Kaj pa je ti
Ali mogoče to, da pišemo tu
zgodbe iz vsakdanjega življenja,
1987
NOVI TEDNIK - STRAN 13
1, ker so dobro delali
^rstvu včeraj In danes
. to, kar se dogaja malemu človeku
ijpga prizadene?«
jješteto zapiskov se je v petintri-
desetih letih nabralo v Jankovi be-
ležnici. Nekateri so ostah le črke na
papirju, drugi so se zaradi takšnega
jli drugačnega pripetljaja zapisah
tudi v spomin.
»Spomnim se, da sem nekoč z
ogorčenjem poročal iz bolnišnice,
^ako je neka glavna sestra izprazni-
la želodce vsem svojim sodelav-
kam, da bi ugotovila, kdo je pojedel
njeno malico,« reče s smehom.
iJlarsikateri spomin pa je tudi gre-
nak. Najbolj boleči so tisti, ko je
Itot novinar ostal praznih rok in po-
nižan, češ, kaj boš ti.
»Večkrat se mi je zgodilo, da me
je kakšen direktor ali funkcionar
ipustil čakati ure dolgo, ali pa se
preprosto ni zmenil zame. Toda v
takih primerih nisem varčeval s
kritiko. Nasploh smo pri Večeru že
od vsega začetka kriiizirali veljake
in samodržce, ki so imeli samou-
pravljanje samo na jeziku, odločali
pa so o vsem sami.«
»Z njimi- se spopadamo še da-
nes,« doda Marlen. »Predvsem pa
se večina vodilnih delavcev sploh
ne zaveda, da so javnosti dolžni da-
jati informacije, ne pa, da jih mora-
mo včasih prav milostno prositi
zanje.«
»Ko pa morajo ovekovečiti kak-
šen uspeh, nas, novinarje, hitro naj-
dejo,« pristavi še Franček. »Po mo-
jem je vsako zapiranje informacij
beg pred odgovornostjo. Vsaka jav-
na izjava potegne za seboj tudi bre-
me odgovornosti. Po drugi strani
pa včasih dobivamo uradne podat-
ke, ki so povsem napačni.«
Kar nekam zaneslo nas je od ti-
stega, o čemer smo se nameravali
pogovarjati. Toda tudi takšne res-
nice so vsakdanjost novinarja in tu-
di obeh slavljencev: Večera in Jan-
ka Volfa, ki je prav letos praznoval
tudi 40 let novinarskega dela in 60.
življenjski jubilej. Je eden najsta-
rejših aktivnih novinarjev v Slove-
niji. Pa je sprva nameraval postati
knjigovodja. Ko se je šolal, si je
kruh služil z dopisovanjem v Poro-
čevalcu, bil celo nagrajen in tako so
ga določili, da bo novinar.
»Kadrovska politika je bila takrat
takšna, da' so dah človeka pač tja,
kjer so ga potrebovali. Meni so re-
kli: šolal se boš ob delu"! In sem se.«
Kaže pa, da so kar dobro izbrali,
saj je Janko Volf do danes ostal
novinar s srcem in dušo. Za svoje
novinarsko delo je prejel Red dela s
srebrnim vencem, za organizacijo
in širitev dopisniške mreže pa na-
grado Toneta Tomšiča.
»Nekaj pa mi še vedno ne gre v
glavo,« pravi Janko Volf. »Namreč,
zakaj je družba tako mačehovska
do nas. V redkokateri delovni orga-
nizaciji sem našel tako skromne
Večer je včasih do bralcev pri-
hajal proti večeru, kot pove ime
tega slovenskega dnevnika. Ta-
krat so ga tiskali še dopoldan.
Zdaj ga tiskajo ponoči, pri svojih
bralcih pa je že zjutraj. Pošte na-
mreč nimajo organizirane popol-
danske dostave in tako bi velik
del bralcev ostal brez priljublje-
nega dnevnika.
prostore, kot jih imamo v novinar-
skih hišah. V naših pisarnah, kjer
smo že 28 let, se je v tem času malo-
kaj spremenilo. No, ja, pred krat-
kim smo dobih centralno kurjavo.
Ne spomnim pa se, kdaj je bilo na-
zadnje prebeljeno ...«
Še sreča, da se novinarji nimajo ča-
sa ozirati po osivelih stenah svojih
delovnih prostorov. Dirka s časom
je vedno huda. Jutri zjutraj bo Ve-
čer spet izšel.
NADA KUMER
Foto: LJUBO KORBER
Janko Volf, kije letos praznoval šestdeseti življenjski jubilej in štiride-
Ktlet novinarskega dela, je eden n^starejših aktivnih novinarjev v Slove-
li. V podružnici Večera je že vseh petintrideset let.
»Začeli smo z osmimi naročniki v Celju, danes jih je nekaj manj kot
iesettisoč. Vselej smo skušali biti čim bliže bralcu, mu posredovati infor-
Bacjje in zanimivosti na čimbolj razumljiv način. Za dobro delo uredni-
Kva pa so zelo pomembni tudi notranji odnosi. Vsi, ki delamo tukaj, smo
Wno povezani med seboj, dobro vzdušje med sodelavci pa prispeva tudi
idobrim rezultatom.«
Marlen Premšak-Sever je zadolžena za področje kulture, čeprav, se
mora, seveda, lotevati tudi vseh drugih tem.
»Ne da bi olepševala stvari, moram reči, da ima vsak novinar v Večerovi
hiši popolnoma odprte roke, s tem pa vse možnosti, da se dokaže in izrazi
na določenem področju. Znotraj hiše ni torej nobenega omejevanja. Dosti-
krat pa naletimo na meje in ovire zunaj, ko moramo dobesedno prosjačiti
za informacije.* t
Francka Kramerja oziroma vsaj njegove prispevke poznajo tudi bralci
Novega tednika in poslušalci Radia Celje, čeprav mnogi ne vedo, daje on
tisti, ki nastavlja osti v Bodečem tedniku in Celjskem žveplometru.
»Resnih težav zaradi svojih bodic še nisem imel,« pravi Franček, »je pa
res, da sem se marsikomu z njimi zameril. Ljudje smo pač takšni, da se
silno radi smejemo na tuj račun, ko pa gre za nas same, šale ne poznamo
več.« 1
9 podstrešja in nazaj
Ffanjske težave Vinka Motoha
'je v našo redak-
tfosil za pomoč. S
'zdravniških po-
* priporočil, z
^socialne delav-
' Svojo zgodbo o
'v sedanjem sta-
' ne more več
* fla nujno potre-
*»enjavo. Zaradi
''enih težav bi bi-
najprimernješe
' stanovanje, po
"[besedah pa so
^. kjer je prosil
zavrnili.
Motoh iz Zidan-
Celju je zbolel
leti. Bolečine
Si so bile vedno
^Pogostejše, tudi s
^ ril bilo vse v re-
seje slabšala,
j^o ugotovih, da
'^^as, ki postaja
j 'n zaradi katere-
^Jetn času ni več
Piti v levo nogo.
ij ora pomagati z
'Kar pa ne bi bi-
5^ mu ne bi bilo
i^j^oti do sobe, v
' Premagati več
kot 70 stopnic. Te stopni-
ce so tudi glavni razlog,
da bi rad Vinko svojo
podstrešno sobo zame-
njal s kakšnim stanova-
njem v prithčju. Vendar
pa ima njegova soba pri-
bližno 17 kvadratnih me-
trov, v njej ni vode - po-
njo mora na drugo stran
podstrešja. Za zamenjavo
ima torej vsa zdravniška
priporočila in bi bila gle-
de na njegovo zdravstve-
no stanje tudi potrebna,
možnosti, da bi do nje res
prišlo, pa so zelo majhne.
Če k temu dodamo še
Vinkovo nepotrpežljivost
in zahteve, da se njegov
primer reši v najkr^šem
času, potem je trenutna
situacija res videti zelo
črna.
Soba - začetek
novega življenja
Ko je Vinko Matoh v za-
četku 1983 dobil pod-
strešno sobo v Zidanško-
vi uhci, je bil z njo več kot
zadovoljen. Pomenila mu
je streho nad glavo, koš-
ček tistega, kar naj bi bil
dom in začetek novega
»Ko sem bil zdrav, mi je podstrešna soba povsem
zadoščala,« prvi Vinko Motoh.
Foto: EDO EINSPIELER
življenja. Vinko se je na-
mreč vrnil s prestajanja
zaporne kazni v KPD na
Dolenjskem. Ob vrnitvi v
Celje je bil brez strehe
nad glavo, a odločen, da
se na staro pot ne vrne
več. Preko Centra za soci-
alno delo se je takrat obr-
nil na Stanovanjsko
skupnost v Celju. Poma-
gali so mu mimo vrstnih
redov in mu dodelih sobo
na podstrešju Zidanško-
ve. Kmalu je našel tudi
službo; v Libeli so ga za-
poslih v skladišču.
»Dokler sem bil zdrav,
ni bilo težav, ničesar ni-
sem zahteval, bil sem za-
dovoljen s sobo, ki je bila
zame čisto dovolj. Sedaj
pa v njej ne morem več
živeti. Napori, da prema-
gam stopnice štirih nad-
stropij, so ogromni, zato
sem hvaležen, da mi po-
magajo sosedi. Stalno pa
tako ne bo šlo, še zlasti, ie
se mi bo bolezen še na-
prej slabšala,« pravi
Vinko.
Zaveda se, da so možno-
sti za zamenjavo stanova-
nja zelo majhne, kljub te-
mu se je obrnil na Stano-
vanjsko skupnost in na
svojo delovno organizaci-
jo. Obiskala ga je tudi so-
cialna delavka Helena
Škoporec s Centra za so-
cialno delo in napisala
priporočilo, da bi Vinku
sobo zamenjali. »Hkrati
pa sem ga opozorila, da se
na osnovi ustnih pogovo-
rov na stanovanjski ne
more kar na vrat na nos
pritoževati, saj doslej pi-
smene prošnje ni napi-
sal,« pravi Helena Ško-
porec.
Problem naj
rešuje Libela
Prošnje res ni napisal,
očitno pa je obupal že po
prvem razgovoru z Zden-
ko Strašek na Stanovanj-
ski skupnosti. Ta namreč
pravi, da so mu pred leti
stanovanjski problem že
reših, sedaj pa se mora
obrniti na svojo delovno
organizacijo. Lahko pa se
prijavi na razpis za dode-
htev sohdarnostnih sta-
novanj, vendar bo pri-
hodnji šele naslednje le-
to. Možnosti, da se uvrsti
na hsto, so, trenutno pa
dvomim, da bi kdorkoli
hotel zamenjati stanova-
nje za njegovo podstreš-
no sobo brez vode,« pravi
Zdenka Strašek.
Tudi v Libeli so se s sta-
novanjskimi in zdrav-
stvenimi težavami Vinka
Motoha ukvarjali, vendar
pa jih trenutno ne morejo
rešiti. »Libela nima nobe-
nega praznega stanova-
nja, da bi lahko vanj pre-
seUli Vinka Motoha, pri-
poročih pa smo mu, da bi
sam našel koga, ki bi ho-
tel stanovanje zamenjati,
mi pa bi uredili vodo v
sobi in sanitarije,« pravi
Hermina Žerdoner iz Li-
beline kadrovske službe.
Te dni zbirajo prijave za
dodelitev kadrovskih sta-
novanj, vendar pa letno
rešijo le deset prošenj,
medtem ko je še starih
prosilcev 50. Stanovanj
pa ni. Na leto kupijo eno
ali dve novi stanovanji,
ostale pa rešujejo s po-
močjo stanovanjske
skupnosti. Vinko se torej
lahko prijavi na razpis,
vendar pa bo moral na
novo stanovanje čakati še
nekaj let.
Očitno pa Vinko Motoh
tako dolgo ne more in tu-
di ni pripravljen čakati.
Njegovo zdravstveno sta-
nje zahteva rešitve, ki pa
je trenutno ni videti. V
Zdravilišču v Laškem so
mu svetovali operacijo,
morda bo potem bolje.
Vendar mu tega nihče ne
more zagotoviti, lahko le
čaka in upa, enako kot pri
svojem stanovanjskem
problemu.
»Nekdo bo rekel, da
sem od ,družbe' že dovolj
dobil, sam pa ne mislim
tako in ne zahtevam ne-
mogočega«, pravi Vinko.
Vse to drži, vendar pa z
glavo skozi zid ne bo šlo
in ob tem je tudi naša
»pomoč« brez pomena.
T. CVIRN-
14. STRAN - NOVI TEDNIK
Zdravo prijatelji!
Ena, dva, tri pa bo mesec september
naokoli. Njegovo prvo polovico smo že
prekoračili. V redovalnicah so že prve
ocene (upam, da same dobre), v moji
mapi pa se nabirajo prvi prispevki pi-
onirjev dopisnikov. Zaenkrat jih prav
veliko še ni, vendar vem, da jih bo
prav kmalu še preveč. Toliko, da jih
spet ne bomo mogli spraviti v Otroški
vrtiljak. Sicer pa to že veste: pridnih
dopisnikov je veliko, naša stran pa je
majhna. Vendar naj vam to ne vzame
volje za delo. Čim več in čim boljše
boste pisali^ tem prej bo vaš prispevek
objavljen. Se posebej pa pišite za po-
sebne rubrike, ki smo jih predstavili v
prejšnjem Otroškem vrtiljaku.
Lep pozdrav,
vaša Nadja
Kaj me v letošnjem
šolskem letu najbolj
veseli
v letošnjem šolskem letu me
najbolj veseli, da bi se dobro učil.
Da bi bila dobra tovarišica, in da
bi imeli dosti odmora. Pa še, da
bi bili pridni in sodelovali s tova-
rišico. Vsi, ki smo v razredu, mo-
ramo imeti urejene potrebščine.
Tovarišica nam je povedala, da
bomo tekmovali, kdo bo imel
lepše zavite zvezke.
V razredu imamo: stole, klopi
in omaro. N^več imamo štiri
ure. Dobimo dve ali eno nalogo.
ROBI KRAMARIC, 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Pouk v letu 3000
Vse bi bilo čisto drugače. Tova-
rišice bi bile prijazne. Učile bi
samo tisto, kar že znamo. Kadar
bi pisali kontrolno, bi nam poma-
gale. Kar ne bi vedeli, vse bi nam
povedale. In tako bi dobili same
odlične ocene. Če bi se zgodilo,
da bi kdo dobil slabo oceno, bi jo
popravile in namesto nje vpisale
v redovalnico dobro. Tudi nalog
ne bi imeli. Ne bi se nam bilo
treba čisto nič učiti. Pouk pa bi
naj trajal samo tri ure. Pa še uko-
rov, kazni in tako dalje ne bi bilo.
Vse bi bilo čisto drugače.
Kuharice bi nam kuhale same
odlične jedi. Nihče ne bi poznal
vampov, kislega zelja.. . Ker bi
bilo v tej šoli vse drugače, bi bili
tudi otroci drugačni. V šolo bi
prihajali veseli. Športnih dnevov
in izletov bi bilo več. Obiskovali
bi različna mesta, se zabavali, ho-
dili v gozdove in se igrali različne
zanimive igrice. Kadar bi imeli
rekreativni odmor bi ostali zunaj
kar eno uro. V šoli bi delali vse,
kar bi hoteli in nobeden nas ne bi
karal in prijemal za ušesa, kadar
bi se zlomil list kakšne rože. Ko
se bo bližal konec šolskega leta,
bi bile v spričevalih same petice
in štirice in vsak učenec bi bil
odličen. Le malokateri bi bil
pravdober. Vsa Slovenija bi našo
šolo razglasila za njgboljšo, saj se
še v nobeni ni tako zgodilo, da bi
bili vsi odlični. Povsod bi nas
hvalili za superšolo. Seveda nih-
če ne bi vedel, kakšen sistem
učenja, pisanja kontrolnih...
imamo.
Kadar bi bila ura spraševanja,
bi si učenci prišepetovali odgo-
vore, lahko bi gledali v knjige in
zvezke, tam poiskali odgovor na
vprašanje.
Da, to bi bilo življenje! Toda
včasih si vseeno mislim, da je ta-
ko bolje, sam se rajši naučim, da
dobim dobro oceno, kot pa da bi
jo prigoljufala. Samo z delom do-
segamo prave uspehe!
IRENA BERZELAK, 6. b
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
Moj pes Sultan
Jaz imam psa Sultana. Sultan
je majhen. Imam ga rada. Je črno
bele barve. Sultan je meso, juho
in kosti. Včasih ga hranim tudi
jaz. Kadar gremo v gozd, gre zra-
ven. V gozdu skače od drevesa
do drevesa za pticami.
BARBARA MUMELJ, 3. c
OŠ Boris Vinter
ZREČE
s kolesom
Bil je topel pomladni dan. Češ-
nje so že odcvetele in hruške so
razpirale prve cvetove. Veter je
leno upogibal mlade veje. Znašla
sem se sredi pomladnega dne in
nisem natančno vedela, kaj bi
počela.
Vse se je premikalo, letelo in
rojilo. Tudi sama sem hotela biti
del vzdihujoče pomladi. Kaj sto-
riti?
Seveda! Vzela sem kolo in na-
pravila nekaj krogov okoli hiše.
Potem pa meje veter ponesel da-
leč, daleč ... In kmalu sem se
znašla v neznanem okolju. Kar
vozila sem se in vozila, poganjala
pedala in se veselila pomladnega
dne. Peljala sem se ob reki, sre-
čevala sprehajalce, kolesarje, tu
in tam avtomobile. Po krtina pa
se je spreminjala. Reka je ostala
zadaj. In tudi sprehajalcev je bilo
vse manj. Vozila sem se skozi
gozd, drevesa so bila svetlo zele-
na. V zraku je drhtelo zdravo,
mlado življenje. Vozila sem se in
17^SmEJjlBE^987
Atka pozna doktorja Nina Skačiveza in tudi ve, kaj
je po poklicu. Ali veš tudi ti?
Premešaj vse črke in dobil boš odgovor. Napiši ga na
dopisnico in jo do torka, 22. septembra 1987, pošlji na
NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE.
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca
tovarj^e AERO.
V prejšnji številki ste prav zlahka sestavili Alkino
razglednico, nagrado pa dobi: Boštjan Jelene, Moše
Pijade 26, Celje.
Remont praznuje 30-letnico dela in razvoja
Delovno organizacijo Obrtno gradbeno podjet-
je Remont sestavljajo obrati gradl&ene dejav-
nosti, žaga Višnja vas, strojno-ključavničarske
dejavnosti, mizarstvo s servisom Elana in Al-
pine ter slikopleskarstvo in keramičarska de-
javnost. V Remontu združuje svoje delo nekaj
več kot 200 delavcev, v glavnem pa pri svojem
delu sodelujejo s celjsko samoupravno stano-
vanjsko skupnostjo.
V okviru samoupravne stanovanjske skup-
nosti so prevzeli vzdrževalna in obnovitvena de-
la, sodelujejo pa tudi z nekaterimi delovnimi
Delavci Gradbeno-obrtnega podjetja Re-
mont so pred časom prevzeli tudi obnovo celj-
skega Starega gradu. Doslej so že utrdili in
uredili nekaj razvalin, zgradili pa so tudi na-
domestni most, ki omogoča dostop do gradu.
Sicer pa na Starem gradu dela stalna ekipa
Remontovih delavcev.
organizacijami s Celjskega. Poleg sodelovanja s
samoupravno stanovanjsko skupnostjo so v zad-
njem času pomembnejša dela opravili tudi v
delovnih organizacijah Kovinotehna, Aero, Ke-
ramična industrija Liboje, lani pa so prenovili
tudi garni hotel Švicerijo na Dobrni in Dom
starejših krajanov v Grmovju. Veliko dela pa so
v Remontu vložili tudi v prenovo mestnega je-
dra, saj so doslej prenovili Železninar, pročelja
Celjske mestne hranilnice na Titovem trgu ter
celjske pošte, nov videz pa je v Celju dobil tudi
Že več kot 10 let je, kar je delovna organizaci-
ja Remont prevzela pokroviteljstvo nad po-
družnično osnovno šolo v Strmcu. V delovnem
kolektivu so se odločili za pokroviteljstvo nad
strmškb osnovno šolo zaradi tega, ker je veliko
delavcev Remonta doma prav iz teh krajev, z
učenci pa so v teh letih navezali trdne in prist-
ne odnose. Pomagajo jim pri nakupu šolske
opreme in vzgojno-izobraževalnih pripomoč-
kov, šolarji pa jim pozornost vračajo s sodelo-
vanjem na vseh prireditvah v delovnem kolek-
tivu. Tudi ob 30-Ietnici Remonta se bodo pred-
stavili s kratkim kulturnim programom.
Tomšičev trg. Prav zdaj pa urejajo tudi kare med
Zidanškovo ulico št. I in Okopi. Dela ob prenovi
celjskega mestnega jedra je še dovolj pomemb-
no pa je, da bodo tudi v prihodnje usklajeno
obnavljaU pročelja in urejali notrajnost starih
hiš, tako kot so to delali na Tomšičevem trgu.
Sicer pa imajo v Remontu kar precej težav
zaradi nelojalne konkurence zasebnih gradbin-
cev, ki prevzemajo večja vzdrževalna dela, če-
prav zanje niso usposobljeni. V zadnjem času pa
tudi večje delovne organizacije zaradi pomanj-
kanja investicijskih del prevzemajo mafijša ob-
novitvena in vzdrževalna dela, ki so jih doslej
opravljali v Remontu.
V prvi polovici letošnjega leta so v Remontu
ustvarili 1 milijardo 116 milijonov dinarjev
skupnega prihodka, ob koncu leta pa načrtujejo
V Remontu bodo 30-letnico dela in razvoja
proslavili v soboto, 19. septembra, ko priprav-
ljajo srečanje delavcev, upokojencev in po-
slovnih partnerjev. Ob tej priložnosti se bo
zvrstilo nekaj športnih tekmovanj, podelili pa
bodo tudi zlate, srebrne in bronaste plakete ter
priznanja za požrtvovalno in vestno delo v
delovni organizaciji Obrtno-gradbeno podjetje
Remont.
skupni prihodek nekaj več kot poltretjo milijar-
do dinarjev. V Remontu uspevajo pokriti vse
sklade, zadovoljni pa so tudi s poprečnimi oseb-
nimi dohodki, ki so v prvem polletju presegli
190 tisoč dinarjev. Kar precej težav pa imajo z
oblikovanjem cen, saj prihaja do prehitrih tre-
nutnih sprememb cen vhodnih materialov.
V Remontu načrtujejo za prihodnja leta prese-
litev vseh svojih obratov v skupne prostore na
območje v Celju, ki je namenjeno obrtnim de-
lavnicam drobnega gospodarstva. Pričakujejo,
da se bodo dokončno preselili po letu 1990.
Delavci Remonta so opravili tudi obsežno obnovo kritine na stavbi na:
Titovem trgu 3 v Celju. '
vozila .. . Mimo mene so bežale
ptice, hiše, drevesa in rože. Poča-
si sem postajala zadihana. Sedla
sem v travo, da bi si odpočila.
Nato sem se počasi odpeljala
proti domu. Prijetno utrujena
sem prikolesarila domov, spravi-
la kolo in prisluhnila prihajajoče-
mu večeru.
Doživela sem kar lep dan in
prijetno vožnjo s kolesom.
SABINA GORIŠEK, 6. c
OŠ ŠTORE
17. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKB
• Boris L. iz Ulice bratov
Mravljakov v Celju nerad
sprejema priporočena
(uradna) pisma, ker pona-
vadi ni v njih nič dobrega.
Vse kaže, da Boris tokrat še
posebej pričakuje neprijet-
no novico, zato prejšnji te-
den ni hotel sprejeti pripo-
ročenega pisma iz rok po-
štarja Ivana Š. Poštarje pi-
smo pustil v stanovanju in
odšel, Borisa pa je to tako
razjezilo, da je stekel za
njim, ga pritisnil ob steno
in večkrat udaril. Poštarski
poklic res ni lahek, še pose-
bej ob takšnih besnih na-
slovnikih.
• Prejšnjo sredo popold-
ne sta se na Gregorčičevi
uhci v Celju »srečala« šofer
Rudi Ž. iz Topovlja pri Žal-
cu in pešec Borut M. iz Ti-
tovega Velenja. Borut n^j
bi zavpil za Rudijem, ki je
peljal po Gregorčičevi uli-
ci, češ, kako vozi. Rudi je
pripombo slišal, ustavil av-
tomobil in odšel pešcu ra-
zlagat, kako se vozi. Pro-
metna debata se je kmalu
sprevrgla v »športni dogo-
dek« - pretep v prostem
slogu, ki so si ga z zanima-
njem ogledali mimoidoči.
Zmagal je Rudi Ž., revanša
pa bo pred sodnikom za
prekrške.
• Prejšnji četrtek zvečer
sta se v Tozdu Jeklarna v
štorski železarni stepla
Esad L. in Husein L., oba iz
Tovarniške ulice. Husein
bo nekaj dni varen pred
Esadom, ker je moral zara-
di poškodb ostati v bolniš-
nici.
S.Š.
Umor zaradi stare iirušice
Sosedski spor v Črešnjev-
cu pri Vojniku, ki se je 7.
aprila letos končal s streli v
vinogradu, je pred dnevi
dobil sodni epilog na Viš-
jem sodišču v Celju; 45-let-
nemu Francu Plešniku, ki je
umoril soseda Antona J. so
znižali kazen izrečeno na
prvostopenjskem sodišču z
10 na 8 let in 6 mesecev za-
pora.
Spori med Francem Pleš-
nikom in Antonom J. so se
vlekli že nekaj let; nsgprej zar
radi vode, usodnega dne pa
zaradi stare hruške ob cesti.
Franc Plešnik se je namreč
ta dan dogovoril z delavci
Nivoja, da mu bodo z buldo-
žerjem narediU izkop za no-
vo hišo. Ker pa z večjim bul-
dožerjem niso mogli mimo
stare hruške, so izkop prelo-
žili na naslednji dan, ko naj
bi pripeljah manjšega.
Plešnikova hči je sicer od-
šla v vinograd in prosila so-
seda, če jim dovoU podreti
hruško, vendar je Anton J.
zahteval njenega očeta, ki
naj bi se prišel pogovorit.
Franc Plešnik je ta dan
precej popil (v krvi naj bi
imelicar 2,48 g/kg alkohola v
krvi). Bil je tudi precej jezen,
ker sosed ni dovolil podreti
hruške, zato je vzel iz omare
lovsko puško in se z avtomo-
bilom odpeljal v vinograd,
kjer je delal Anton J. z druži-
no. V vinogradu je Plešnik
trikrat ustrelil v soseda in ga
tako hudo ranil, da je kmalu
nato umrl.
Plešnik seje dogodka v vi-
nogradu tudi na sodišču pre-
cej medlo spominjal, niti se
ni spominjal, kako je prišel
nazso domov.
Prvostopenjsko sodišče v
Celju ga je za umor obsodilo
na 10 let zapora, v kazen pa
so mu všteh tudi čas prebit v
priporu. Poleg tega so mu
izrekli varnostni ukrep ob-
veznega zdravljenja alkoho-
Uzma, družini Antona J. pa
mora plačati škodo v višini
332.496 dinarjev.
Na prvostopenjsko sodbo
se je pritožil zagovornik ob-
toženca. Višje sodišče je me-
nilo, da je pritožba utemelje-
na, kar se tiče višine kazni;
senat je menil, da je kazen
nekoliko previsoka, ker je
bilo ugotovljeno, da je Franc
Plešnik moril v stanju bi-
stveno zmanjšane prištevno-
sti, upoštevali pa so tudi tež-
ke socialne razmere njegove
družine, zato so mu kazen
znižali na osem let in 6 mese-
cev zapora.
S. ŠROT
Grabež na pošti
Višje sodišče je znižalo ka-
zen 34-letni Valeriji Friško-
vec iz Strmca z dveh na leto
in 6 mesecev zapora za grabež
in neupravičeno uporabo de-
narja.
Friškovčeva je od leta 1980
do 1984 na pošti v Strmcu, kjer
je delala kot upravnica, jemala
denar drugih varčevalcev. Na
pošti je delala sama, precej
varčevalcev, v glavnem starej-
ši ljudje, pa ni znalo izpolniti
vseh formularjev. Tako jim je
pomagala in kar sama izpolnje-
vala položne oziroma dvižne li-
stiče. Nekatere stranke so pri
njej puščale tudi hranilne knji-
žice in tako si je počasi začela
prilaščati njihov denar. Na ta
način je spravila v svoj žep
skoreO 750.000 dinarjev, nekaj
denaija pa si je prilastila še iz
drugih naslovov, tako da je Po-
djetje za PTT promet Celje
oškodovala za več kot 900.000
dinarjev.
Friškovčeva v dveh primerih
tudi ni odvedla denarja iz bla-
gajne, pač pa ga je neupraviče-
no uporabila in s tem storila še
eno kaznivo dejanje.
Prvostopenjsko sodišče jo je
za grabež obsodilo na leto dni
in 10 mesecev zapora, za neu-
pravičeno uporabo pa na 4 me-
sece zapora, potem pa izreklo
enotno kazen 2 leti zapora ter
varnostni ukrep, ki ji za dve
leti po prestani kazni prepove-
duje opravljanje poklica pove-
zanega z razpolaganjem z druž-
benim premoženjem. V kazen
so ji všteli tudi čas prebit v
priporu.
Višje sodišče je ugodilo pri-
tožbi zagovornika obtožene, ki
je predlagal izrek nižje kazni.
Sodišče je upoštevalo, da je
obtoženka kaznivi dejanji priz-
nala in tudi obžalovala, poleg
tega pa je pripravljena vrniti
prisvojeni znesek (oziroma ga
je del že vrnila) in pa, da mora
skrbeti za mladoletne otroke.
Tako je kazen za grabež zmanj-
šalo na leto dni in 4 mesece
zapora, potem pa izreklo tudi
nižjo enotno kazen - leto dni in
6 mesecev zapora.
S. Š.
Nepravilno zavijal
v soboto zvečer je 30-letni
Fahrudin Karič iz Titovega Ve-
lenja v križišču Kidričeve in
Šaleške ceste v Titovem Vele-
nju nepravilno zavijal, tako da
ja zaprl pot vozilu, ki gaje vozil
26-letni Mile Damjanovič iz Ša-
leka. V nesreči se je ranil voz-
nik Damjanovič in vsi štirje so-
potniki v njegovem avtomo-
bilu.
Umrli v bolnišnici
Za posledicami prometne
nesreče sta v celjski bolnišnici
v nedeljo umrli 71-letna Matil-
da Medved s Kristan vrha in
16-letna Darinka Bukovšek iz
Trnovelj. Medvedovo je 7. sep-
tembra letos na Vrunčevi uhci
v Celju zadel s kolesom z mo-
torjem 31-letni Bojan Maneni-
ca, ko je nenadoma stopila na
ulico. Manenica nesreče ni mo-
gel preprečiti. Bukovškova pa
se je huje ranila dan kasneje,
ko je v Trnovljah izsiljevala
steklo Jeklo iz
ponovce
v štorski Železarni, Toz-
du Livarna je v nedeljo zve-
čer steklo iz ponovce tri to-
ne raztaljenega jekla. Vroča
talina je prebila zaščitno
steno ponovce in se razlila
po podestu. Ranjenih k sre-
či ni bilo, škode pa je za tri
milijone dinarjev. V žele-
zarni pravijo, da so takšne
nesreče v zadnjem času po-
gostejše zaradi slabše ka-
kovosti zaščite teh posod.
prednost s kolesom z mo-
torjem.
Mopedist v Jamo
v nedeljo zjutraj so našli v
jami za novo stanovanjsko hi-
šo v Trebeliškem huje ranjene-
ga 19-letnega Matijo Sirka iz
Pesjega, ki je ponoči, med vra-
čanjem proti Paki, s kolesom z
motorjem padel v jamo. Ob-
čan, ki ga je našel, ga je odpe-
ljal v velenjski zdravstveni
dom, nato pa so ga odpeljah v
celjsko bolnišnico.
Veliko škode
Prejšnji četrtek ob 15.30 uri
se je pripetila nesreča na regi-
onalni cesti v Ljubiji; ranjenih
k sreči ni bilo, zato pa je škode
kar za 13,5 milijonov dinarjev.
Nesreča se je pripetila, ker je
30-letni Mih^l Kovač iz Debe-
Ijače nepravilno pustil vlačilec
ob cesti, 25-letni voznik oseb-
nega avtomobila Branko
Krajnc s Planine pri Mozirju
pa zaradi prevelike hitrosti ni
mogel pravočasno ustaviti. Za-
del je tovornjak, nato pa je nje-
govo vozilo odbilo v levo, kjer
je trčil v nasproti vozeči avto-
mobil s šoferjem Stankom
Breznikom iz Ljubije, njegovo
vozilo pa je nato odbilo še v
avto Jožeta Pikla z Titovega
Velenja.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
17. SEPTEMBER 19«^
Hokelisti ponovno v prvi ligi
Tudi leios s poljskim trenofjem In Igralci
Hokejisti Cinkarne Celje
so včeraj že odigrali prvo
tekmo z ekipo Skopja v tek-
movanju prve zvezne hokej-
ske lige, kjer letos spet na-
stopajo. Čeprav so bile pri-
prave kratke, pa je novi tre-
ner Jirži Maleš (Poljak) op-
timistin upa, da bodo kma-
lu nadoknadili zamujeno.
Toplo vreme v teh dneh ni
preveč naklonjeno celjskim
hokejistom, saj ni najbolj
ugodno za led na drsališču v
Mestnem parku. Zato so se
tudi pripravljah drugje. Go-
stoljubje so jim ponudili Je-
seničani, kjer so Celjani tre-
nirali štiri dni, preden so od-
potovali za deset dni na pri-
prave v Sosnovec na Polj-
skem. Tu so odigrali tudi šti-
ri tekme s tamkajšnjimi pr-
voligaši. Kljub porazom pa
moštva ni zajelo malodušje.
Trener Jirži Maleš pravi, da
se jim pozna, ker so bili sa-
mo 14 dni na ledu. Vendar
meni, da bodo s pospešenim
treningom doma kmalu pri-
dobili na formi.
Moštvo celjskih hokejistov
bodo tudi letos okrepili trije
poljski igralci. Lešek Ku-
zsynski je že star znanec v
Celju, prišla pa sta še Marek
Bjelik, kije še pred nekaj leti
nastopal v poljski reprezen-
tanci, in Bitol Pulka, ki je
tudi bil član najboljših polj-
skih selekcij. Razen teh treh
igralcev bosta celjske vrste
okrepila še Damjan Rezek in
Jure Majnik iz Ljubljane. Ob
že preizkušenih domačih
igralcih bi tako moštvo mo-
ralo biti dovolj močno za ob-
stanek in solidno uvrstitev v
ligi.
V soboto igrajo hokejisti
prvo tekmo doma z močno
okrepljeno Vojvodino. Upa-
jo na izdatno pomoč svojih
navijačev, saj jim bo ta na
začetku tekmovanja še kako
potrebna.
Rekordno število športnikov
Odkar športniki, obrtniki in pri njih zaposleni delavci,
na svojih igrah tekmujejo v šestih tekmovalnih discipli-
nah, se jih ni še nikoli zbralo več kot letos. Kar 1360 iz 54
obrtnih združenj jih je v soboto merilo moči.
Najbolj množično je bilo tekmovanje v malem nogometu.
V tej panogi so prvič igrali na štirih novih travnatih terenih
Golovca, nad katerimi so bili tekmovalci navdušeni. Zani-
mivi in do konca izenačeni so bili boji v vseh disciplinah,
vlogo enega favoritov pa so v skupnem seštevku letos upra-
vičili člani sekcije Avtoprevoz iz Maribora (139 točk). Drugo
je bilo Obrtno združenje Ljubljana - Vič Rudnik (110 točk),
tretje pa presenetljivo OZ Slovenj Gradec (103 točke). Z
našega območja so med pr\'imi desetimi tri združenja: Celje
(93 točk) na petem, Žalec (86 točk) na sedmem ter Slovenske
Konjice (75 točk) na osmem mestu.
Kot zanimivost še to, da je bilo letos precej več tudi
tekmovalcev v tenisu, zato je moralo kar 44 ekip meriti moči
dva dni. V posameznih disciplinah so se med tri prvouvrš-
čene ekipe z našega območja uvrstile le obe strelski ekipi
Žalca (ženske druge, moški tretji) ter ženska ekipa Celja v
tenisu, ki je zmagala. j^p
Andrej Travner zmagovalec
»mastersa«
Teniški klub Zlatarne Celje je organiziral tako imeno-
vani masters turnir na teniških igriščih v Celju, s katerim
so tekmovalke in tekmovalci stari do 12 do 14 let zaklju-
čili tekmovanje za pionirski pokal Slovenije.
Na tem turnirju je nastopilo po 8 najboljših iz vsake kate-
gorije, ki so na prejšnjih (štirih) turnirjih osvojili največ
točk. Tekmovalo je 32 pionirk in pionirjev iz devetih sloven-
skih klubov, med njimi tudi 8 celjskih tenisačev.
Najbolje se je odrezal Andrej Travner, ki je v kategoriji
pionirjev do 14 let zmagal. V tej kategoriji je Furlan osvojil
sedmo mesto. Med pionirkami do 12 let sta Celjanki Jezerni-
kova in Brajkovičeva osvojili peto oziroma osmo mesto.
Med pionirji v tej kategoriji pa je bil Doberšek tretji, Jure-
nec pa osmi.
Trenerji in delegat tekmovanja so pohvalili organizacijo
tekmovanja in tudi sam način, saj je bil masters turnir tokrat
prvič.
Odlični lokostrelci iz Gornjega
grada
Lokostrelski klub Gornji Grad, ki so ga ustanovili pred
petimi leti, že zanje velike uspehe. Na zadnjem državnem
prvenstvu v disciplini hanter field, ki je bilo minulo soboto
in nedeljo v Predvoru, so imeli največ uspeha prav loko-
strelci iz LK Gornji Grad. Pri članicah je naslov državne
prvakinje^osvojila Marinka Čavničar (na sliki), pri članih je
bil četrti Žare Kranjc in šesti Vojko Colner; pri mladincih je
bil drugi Vojko Majko, tretji pa Janez Presečnik.
V ekipnem plasmaju je prvo mesto osvojil Lokostrelski
klub Gornji grad.
T. TAVČAR.
Celjske
kegljavke v
reprezentanci
Kar štiri celjske keglja^,
ke so nastopale v ženski re.
prezentanci Slovenije na
četveroboju, na katerem so
sodelovale še reprezentance
Bavarske, Dunaja in Szege.
da. Zmagala je reprezentan.
ca Slovenije, Celjanke paso
dosegle naslednje rezultate
Nagy 437, Gobec 428, Šeško
420 in Lesjak 395.
Te dni pa so končali tudi
tekme dvojic za regijsko pr,
venstvo. Zmagali sta Marika
Nagy in Tanja Gobec, ki sta
podrh 879, oziroma 873 keg.
Ijev. Na drugem mestu sta
presenetljivo Silva Razlag
(846) in Marta Zupane, ki je
podrla 821 kegljev.
Med člani sta na regijskem
prvenstvu dvojic bila naj-
boljša člana KK EMO Na-
reks in Čagalj, pred Kačičem
in Salobirjem ter dvojico
Gmajner-Rošer. Člana Hme-
zada Kompan in Sivka sta
četrta, Fidej in Križivnik h
Šoštanja pa peta.
NA KRATKO
V pokalu Celjani
tretji
Na republiškem strelskem
tekmovanju za pokal Maršala
Tita, ki je bilo v Ljubljani, so
celjski strelci osvojili tretje
mesto (Slavko Frece 489, Ervin
Seršen 515, Barbara Jager 519
in Jože Jeram 521). Tudi tokrat
so bili najboljši strelci iz Kam-
nika, ki bodo nastopili tudi na
državnem pokalnem prven-
stvu v Titogradu.
Tudi novinarji bodo
streljali
Strelska družina Dušan Po-
ženel iz Rečice pri Laškem že
nekaj let prireja tudi strelska
tekmovanja na katerem nasto-
pijo novinarji športnih redak-
cij iz Slovenije. Letos bo to
tekmovanje v soboto in nede-
ljo, poleg novinarjev pa bodo
nastopili še najboljši strelci
Slovenije z MK pištolo.
Tekmovanje v
bodvbuildingu
Celjski Bodybuilding klub
Čeleia bo pomagal organizirati
ljubljanskemu klubu Panter
letošnje republiško prvenstvo
v tej panogi. Tekmovanje bo v
kinodvorai Šiška v Ljublani v
soboto ob 19. uri.
Boštjan Rednar
zmagal na plastični
skakalnici
v Logatcu je bilo minuli ko-
nec tedna republiško prven-
stvo v smučarskih skokih na
plastični skakalnici za pionirje
skupine A. Naslov republiške-
ga prvaka je osvojil Boštjan
Rednar iz Titovega Velenja,
Matej Oprešnik (SK Celje) je
bil drugi, tretji pa Rolando Ka-
ligaro (Titovo Velenje). Ostali
tekmovalci iz Celja so se uvr-
stiU takole: Janez Turnšek de-
veti, Igor Lukič deseti, Simon
in Damjan Repar pa st» osvoji-
la 31. oziroma 32. mesto.
Šah v KS Lava
v krajevni skupnosti Lava
so v Šahovski sekciji te dni
odigrali dva hitropotezna tur-
nirja, ki sta veljala za mesec
julij in avgust. Na prvem je
zmagal Ljubo Krk z 19 točka-
mi, pred Kranjcem 17,5, Kova-
čem 16,5 in Kurtičem 15,5 toč-
ke. Rudi Krajnc pa je bil naj-
boljši na drugem turnirju.
Osvojil je deset točk, drugo
mesto sta si delila Kovač in
Ahtik z 9 točkami, Krk je bil
četrti, Kurtič pa peti.
Invalidi so kegljali
Na štiristeznem kegljišču v
Šoštanju je bilo tekmovanje v
borbenih partijah v kegljanju
za invalide celjske regije, ki so
se ga udeležile samo ekipe dru-
štva invalidov iz Titovega Ve-
lenja, Celja in Žalca. Najboljši
so bili kegljači iz DI Žalec, ki
so podrli 498 kegljev, Celjski
invalidi so podrli 484 kegljev,
Velenjčani pa 469 kegljev. Za
ekipo Žalca so nastopili: Avra-
movič, Markovič, Skoberne,
Druškovič, Pavič in 85-letni
Franc Avdič. Žalski invalidi
kegljači so se tako uvrstili na
repubhško tekmovanje, ki bo
oktobra v Ljubljani.
Vsi na cilju Jn vsi z medaljami
Sedmega kolesarskega maratona Kozjansko, ki ga je v nedeljo pripravil KK Merx, se je udeležilo 470 kolesarjev-
rekreativcev s širšega celjskega območja in iz drugih krajev Slovenije; 120 kilometrov dolgo progo, ki je potekala skozi
Šentjur, Šmarje, Bistrico ob Sotli, Trebče, Kozje, Golobinjek in naz^ do Celja, so ocenili kot enega n^zahtevnejših
maratonov v Sloveniji, saj je na njem precej vzponov in spustov. Kljub temu je bilo prijetno, so povedah udeleženci na cilju
in pohvalili tudi organizacijo. Ker gre za rekreativno prireditev, organizatorji niso objavili rezultatov. Kot zanimivost le
podatek, daje n^hitrejša skupina prevozila 120 kilometrov v treh urah in 17 minutah. Pomembneje pa je, da so prišli vsi na
cilj, za kar so dobili enakovredne medalje.
20GA JE OKROGLA
Slovenska nogometna liga - 4 kolo:
Ingrad Kladivar - Ljubljana 0:0. Izenačena tekma
dveh povprečnih nasprotnikov, ki nista znala izkori-
stiti nobene izmed priložnosti za dosego zadetka.
Maribor: Elkroj 4:1 (2:1). Tudi zamenjava trenerja,
pri Elkroju je namreč Bojgin Prašnikar zamenjal Tur-
čika, v prvi tekmi ni prinesla sadov. Zato pa so se
igralci borili in domačinom je šele ob koncu tekme
uspelo visoko zmagati.
Steklar: Rudar (TV) 0:4 (0:2). Na igrišču v Rogaški
slatini se je zbralo kar kakih 800 ljubiteljev nogometa,
ki pa so bili razočarani zaradi zelo slabe igre doma-
činov.
Slovenska območna liga - vzhod - 3 kolo: Partizan
(Ž) : Kovinar 2:2 (1:1), ERA Šmartno : Proietarec 1:1
(0:1), Dravinja : Pohorje 1:1 (0:1).
Delavski svet delovne organizacije
Ll »BOHOR«
ŠENTJUR PRI CELJU
razpisuje dela in naloge
Individualnega poslovodnega
organa
Pogoji:
1. visokošolska izobrazba
2. najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri
leta na vodilnih delih in nalogah
3. da ima zunanjetrgovinsko registracijo
4. da ima moralnopolitične kvalitete in sposobnosti
za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov
5. da predloži program razvoja delovne organizacije
za obdobje mandata
Mandat razpisanih del in nalog traja 4 leta.
Prijave z vsemi potrebnimi dokazili naj pošljejo kan-
didati v roku 15 dni od dneva objave razpisa na
naslov: Ll »BOHOR« ŠENTJUR PRI CELJU, za raz-
pisno komisijo
O izbiri bomo obvestili kandidate v roku 30 dni po
zaključenem roku za sprejem prijav.
17. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Več dobrih skladb in nekaj novih imen
vesela lesen le letos privabila mani poslušalcev
pevski festival, ki trmasto
vztraja pri svoji vsebinski
zasnovi, je prav gotovo Vese-
la jesen, ki je prejšno soboto
j^venel v dvorani Tabor in na
katerega so Mariborčani
izredno ponosni. To sicer niso
pokazali z obiskom, saj orga-
nizatorjem prvič ni uspelo
dvakrat napolniti dvorane.
So se pa potem bolj izkazali
pri glasovanju, ko so svoje
glasove pripisali popevki, v
kateri je bilo največ vzdihov
»Moj Maribor«.
Prvič se je tudi zgodilo, da
popevk niso posneli na magne-
tofonske trakove in jih radijski
poslušalci verjetno še nekaj ča-
sa ne bodo slišali. S tem so tudi
izločili žirijo radijskih poslu-
šalcev lokalnih postaj, ki je
vsako leto primaknila delček k
objektivnosti ocenjevanja.
Menda zaradi tega, ker so bili
glasbeniki plesnega orkestra,
Ici so prvič nastopali na tem
festivalu in katere je za proti-
uslugo za snemanje in prenos
prispevala RTV Ljubljana,
prej na dopustu. Organizatorji
so lansko leto pridelali kar pre-
cejšnjo izgubo predvsem z na-
jetjem glasbenikov, letos pri-
čakujejo prav zaradi pomoči
RTV Ljubljane ugodnejši fi-
nančni rezultat. Menda pa bo
kaseta vseeno izšla z živimi
posnetki. Ni dvoma, da se bo-
do nekateri slišali prav čudno.
Da seže dober glas v sosed-
njo vas, vsako leto dokazujejo
tudi nekateri popevkarji iz na-
šega območja, ki se takšnega
festivala radi udeležijo. Letos
je debitirala Alenka Češarek iz
Žalca, ki je prepevala skupaj z
ansamblom TRIM. Nepogre-
šljivi so tudi Štajerskih 7 iz
Slovenjskih Konjic, ki pa so
ipkazaili, da so vendarle boljši
na domači narodno zabavni
sceni. Marjana Deržaj bi mora-
la prepevati z Bracom Kore-
nom, ki pa je sodelovanje od-
povedal in je dva dni pred na-
stopom povabila k sodelova-
nju New Swing Qartet (brez
Ota Pestnerja). K sodelovanju
so povabili tudi Tatjano Dre-
melj, ki je pravočasno ugotovi-
la, da bi bila njena vloga v du-
etu preskromna, saj bi samo
nekajkrat vzdihnila »dragi od-
pade«. Odgovorila je organiza-
torju na kratko - ODPADE.
Če bi potegnili črto skozi 16
novi narečnih popevk, je bilo
po oceni kritikov, ki vrsto let
spremljajo ta festival, letos ne-
kaj več dobrih skladb. Pojavilo
se je tudi nekaj novih imen
med avtorji in izvajalci, v tej
smeri pa bi morali v prihodnje
narediti še več.
EDI MASNEC
Prvič je na popevki Vesele jeseni nastopila Alenka Češa-
rek iz Žalca.
Marjana Deržaj je bila tako srečna, ker soji v zadnjem hipu priskočili na pomoč fantje
New Swing Quarteta, da jih je na kratko uradno preimenovala v PRIJATELJE.
Miha Kraij - en
mož en oricester
Skoraj popolnoma skrit
za množico synthesizerjev
in drugih elektronskih in-
strumentov Miha Kralj bolj
deluje kot kak strokovnjak
elektronske industrije kot
pa glasbenik. Vendar, ko
začne igrati, marsikdo ne
verjame, da lahko vse to
počne en človek naenkrat in
zato so ga že nekajkrat ob-
tožili, da ima vse posneto.
Ime Mihe Kralja ni novo v
naši zabavni glasbi, saj je bi-
la njegova skladba Sava šu-
mi, ki jo je izvajal ansambel
Prah, pred leti prava uspeš-
nica. S tem ansamblom je
Miha Kralj tudi prekrižaril
Slovenijo. Sam pravi, da ga
je že od malega zanimala mo-
dernejša glasba in zato ni
čudno, da je zavil na samo-
stojno glasbeno pot in postal
eden najpomembnejših izva-
jalcev takoimenovane elek-
tronske glasbe pri nas. Tudi
njegovi plošči Andromeda in
Odysej sta pokazali, da se je
pravilno odločil, saj sta nale-
teli na dober odziv med po-
slušalci.
Za ustvarjanje dobre elek-
tronske glasbe, Miha Kralj
pravi, da je potrebno dobro
poznavanje zmožnosti elek-
tronskih instrumentov, do-
bre ideje in pa sposobnost
improvizacije. Kot kaže je
vse to združeno v delu tega
avtorja, saj je ena njegovih
skladb bila nagrajena tudi na
Japonskem, kamor je posla-
lo svoja dela več deset tisoč
glasbenikov.
Miha Kralj tudi pravi, daje
čas disko pop glasbe mimo
in da se posušalci vračajo k
bolj kvalitetni glasbi. Ob tem
pa je napačno misliti, da z
elektronskimi aparaturami
ni mogoče izvajati tudi takš-
ne glasbe. Miha pripravlja
sedaj material za novo kase-
to, oziroma ploščo, ki jo bo
sam tudi izdal. Ima namreč
dobro opremljen studio, ki
mu omogoča, da dobro pre-
izkusi in preštudira vsako
skladbo. Razmišlja pa tudi o
posebnem koncertnem pro-
gramu, s katerimi bi nasto-
pal po Sloveniji.
Napačno bi bilo sklepati,
da je Miha Kralj samo instru-
mentalist, saj na večih pos-
netkih tudi prepeva. Pri tem
pa ne more, da ne bi svojemu
glasu dodajal tudi elektron-
ske efekte.
Še o eni glasbeni poti Miha
Kralja moramo spregovoriti.
Tudi on, kot števini samo-
stojni umetniki, mora od ča-
sa do časa poseči po komer-
cialnem igranju. Tako smo
ga že in ga verjetno še bomo
poslušali v Hotelu Turška
mačka v Celju, kjer zabava
goste s prijetno, nevsiljivo
glasbo. Sam pravi, da igra v
takih primerih vse. Od naj-
novejših uspešnic, do polk
in valčkov ter starih prijet-
nih melodij.
To pa je še ena razsežnost,
ki tega glasbenika predstav-
lja kot zares kompletno
estradno osebnost.
F. P.
GOKOP TOZD »Komunala«
Rogaška Slatina
razpisuje prosta dela in naloge
voznika tovornega motornega vozila
Pogoji:
- vozniški izpit B in C kategorije
- končana poklicna šola za voznike tov. vozil ali KV
avtomehanik
- odslužen vojaški rok in da ni starejši od 35 let
- delovne izkušnje 3 leta.
»MONTANA« Žalec
Cesta na Lavo 1
Delavski svet
ponovno razpisuje
naslednja dela in naloge
1. tehnični vodja
2. vodja ffinančno-računovodskega
sektorja
3. vodja sektorja razvoja
z naslednjimi pogoji:
pod 1
- VI/1 stopnja strojne ali kemijske smeri in 5 let
delovnih izkušenj ali VII/1 in 3 leta delovnih izkušenj
- 3 mesečna poskusna doba
- odslužen vojaški rok
Delovno mesto se sklepa za nedoločen čas in je s
posebnimi pooblastili.
pod 2
- VI/1 stopnja ekonomske ali finančne smeri in 5 let
delovnih izkušenj ali VII/1 in 3 leta delovnih izkušenj
- 3 mesečna poskusna doba
- odslužen vojaški rok
Delovno mesto se sklepa za nedoločen čas in je s
^ posebnimi pooblastili.
pod 3
- VII/1 stopnja geološke ali kemijske smeri in 3-5 let
delovnih izkušenj
- 3 mesečna poskusna doba
- odslužen vojaški rok
Delovno mesto se sklepa za nedoločen čas in je s
posebnimi pooblastili.
Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov:
MONTAŽA Žalec, Kadrovska služba, Gesta na Lavo 1,
63310 Žalec (delavski svet). Pisni odgovor bomo
poslali v roku 15 dni po preteku roka objave.
vodja sektorja računovodstva,
plana, analiz in informatike
(ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpi-
sanih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne
pogoje:
- da imajo VII. oz. VI. stopnjo strokovne izobrazbe
ekonomske smeri
- da imajo 5 let delovnih izkušenj na področju fi-
nančnega in računovodskega poslovanja
- da imajo sposobnosti vodenja in organiziranja
- da so družbenopolitično aktivni v svoji delovni
sredini, krajevni skupnosti, občini ali širše
- da podajo predlog o načinu realizacije razvojnega
programa Interne banke in opredelijo svojo vlogo pri
njegovi realizaciji.
Prijave z dokazili o izpolnjevaju pogojev za razpisa-
na dela in naloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh po
objavi na naslov: INTERNA BANKA SOZD MERX
CELJE - DSSS (za razpisno komisijo) 63000 Celje,
Ul. 29. novembra 16.
Kandidati bodo o izidu obveščeni po opravljeni iz-
biri.
18. STRAN-NOVI TEDNIK
17. SEPTEMBER I9n,
»Uvoz«
Pa naj še kdo reče, da
»uvožene« stvari nimajo
čudežne moči?!
Ko je prišla čez mejo
naša Miklova Zala, smo
lahko takoj razširili in
uredili cesto na celjski
Stari grad.
Le zakaj se sekira-
te, če vam prideloval-
ci pravijo, da bo letos
slaba letina čebule.
Saj imamo dovolj
drugih stvari, zaradi
katerih vam bodo sto-
pile solze v oči.
Tedenski preblisk:
Veliki Agrokomerc iz Velike
Kladuše bo imel tudi velike po-
sledice.
Zadetek
Pivovarna Laško si je res zbra-
la pravi dan za predstavitev svo-
jega piva na sejmu obrti.
Ravno dan poprej je namreč
cena piva močno poskočila.
V premislek
Nekateri pravijo: bencin je pa
še kar poceni.
Ne kličite nesreče!
Kaj lahko se zgodi, da boste že
kmalu rekli: bencin, je bil pa še
kar poceni.
Bodeča uganka
Pomagajte nam uganiti, v katerem kraju konjiške
občine so metali občani iskalcem vode polena pod
noge!?
Prava usmeritev
Le kdo pravi, da Emo nima prave usmeritve.
Popevka, katere pokrovitelj je bil na mariborski
Veseli jeseni, je celo zmagala.
Upajmo, da bodo tako uspešne tudi Emove
reklame, ki jih »poje« isti avtor!
Kako je pri nas vse povezano: ker niso v Celju ZGRADILI
nove razstavne dvorane, se RUŠI celjski obrtni sejem.
Vsaj delno zadoščenje so dobili zago-
vorniki pravice:
za nezakonito izdajane menice,
vsaj nekateri dobili so lisice!
Brez zlobnega namiga
LIK Savinja je bila pred časom v resni krizi, pa so
kegljavce in kegljavke, ki so bili pod njihovim
pokroviteljstvom, prevzeli delavci Ema.
Košarkarje Celja so včeraj od Libele prevzeli Mer-
xovci!
Izkušnje
Celjski hokejisti pričakujejo veliko od nove
sezone. In to predvsem iz dveh razlogov:
1. izkušnje so si pred sezono nabirali na jeseni-
škem ledu; vsi pa vemo, kakšni mojstri prihajajo s
tega leda,
2. za trenerja so pridobili Poljaka Masleša; pa
mislijo, da jim bo tudi igra šla kot po maslu.
Nasprotje
Kako so stvari včasih med sa-
bo nasprotne. Glejte: delavci El-
kroja so v soboto veselo prosla-
vili in se pomastili ob 40-letnici
tovarne.
Elkrojevci pa so se znojili v
Mariboru in se v domači kraj vr-
nili s štirimi golovskimi križi.
Sistem z groliea mora propasM
»Nor nam je za vašeprjpombeu
Malo pomešani naslovi
FRAN SALESKI-FINZGAR
36
II. del
Pod svobodnim soncem
»Dam ti pismo, ki te bo čuvalo. Iz oporišč te spremijo
legionarji. Brez skrbi boš potoval.«
»In taberne ob poti so se podražile. Nihče ne sprejme
potnika zastonj. Denar sem iztrošil, ko sem, zvesti hla-
pec, sej al boj med Anti in Slovani.«
»Tudi plačilo ti da tisti, ki je n^večji pravičnik na
zemlji!«
Tunjušje odšel iz palače. Po hrbtu je čutil curke potu.
Poiskal je gostilno in z divjo slastjo tri koščice pečene
perutnine in goltal vino, da se mu je pacejalo po redkih
kocinah. Ko seje nasitil, je sunil z nogo mizico, da seje
prevrnila, in se zleknil po kamniti klopi.
»Na Atilovo pamet, zopet sem ga preslepil! Kaj so mi
mar Varhuni in kaj mi je mar bizantinsko carstvo?
Tunjuš skrbi zase in za svojo lepo Ljubinico.«
Divjak je zacmakal z ustnicami in s širokim jezikom
obliznil od vina mokre kocine pod nosom. Vzbudilo se
mu je neizmerno koprnenje po ugrabljeni Ljubinici.
Srce se mu je razburilo, da ni vzdržal več na klopi. Z
divjim truščem je udri iz pivnice in poiskal Žida, ki je
prodajal dragocen lišp za ženske. Nakupil je polno
nedrje narokvic, uhanov, koravd, zlatih zapon in zapo-
nic, da odene z njimi lepo deklico.
Ko seje vračal v stražnico na dvoru, kjer je imel dobiti
pismo od Upravde in denar. Je godrnjal:
»Če bi Upravda vedel, da bo Iztokova sestra ovenčana i
z njegovimi bizantinci, ha, na Atilovo modrost, zvrtelo\
bi se mu na prestolu. Pesjansko glavo nosiš, mi Je rekel.
Toda v njej so možgani, ki so Atilove krvi. In Atilaje bil
vladar, ti si pa babjek, oven, hudič. Nahrulim narode,
resnica, pa ne tebi v korist. Ti plačaj vole, meso bo
užival Tunjuš. Zapleše boj, Jaz se umaknem proti Jugu
in svatujem z Ljubinico. In še pismo mi daš. Hvala lepa!
Bom vs^ brez skrbi ropal! Kaj res upaš, da ponesem ■.
svojo glavo pod Iztokov meč?«
Ko Je legel večerni hlad na Bizanc, so Jezdili trije
odposlanci skozi Odrinska vrata s Tunjušem na čelu.
Nosili so s seboj carska pooblastila, da sklenejo zavezo z
Anti zoper Varhune in Slovene. Vinjeni Tunjušje tehtal
z levico težko mošnjo zlatih bizantincev, ki Jih Je dobil
od Upravde, in godrnjal s hripavim glasom ttunsko
pesem o beli golobici in sivem sokolu.
Skor^ ob istem času Je drdrala pri zapadnih vratih iz
Bizanca Rustikova dvokolnica. Prefektje namreč nekaj
dni veseljačil v mestu. Azbad ga nalašč ni opozoril, da
mora takoj v Toper po ubeglo dvoijanico. Hotel Je dobiti
časa za njen beg.
In res Je tedaj Azbadov dirkač že izročil pismo in
denar Ireni v Toperu.
Štirinajsto poglavje
Na prefektovem vrtu pod platano sta sedeli Irena in
Cirila. Razbeljeno nebo Je bilo požoltelo od žarkov zaha-
jajočega sonca. V vrhovih platane so listi enakomerno
nihali. Od Egejskega morja Je dihnil večerni veter po
hladnih valovih in pobožal razžgano zemljo, kakor bi po
rosnem čelu trudnega težaka potegnila mehka roka.
Cirila Je sedela na nizkem stolčku ob Ireninih nogah.
V naročju so se krivili med prsti pergamenti Skrivnost-
nega razodetja. Velike oči Je upirala sužnja v Ireno, kije
slonela ob deblu platane in z na pol odprtimi očmi
hrepenela nekam za žarki tonečega sonca. Desnica ji Je
počivala na belem kamnu in pila iz njega hlad, kije skrit
v gosti senci kljuboval dnevni vročini. ]
»Prejasna, ali nadaljujem ?« \
Sužnja Je razvila svaljek med prsti in čakala povelja. \
Irena Ji Je dala znamenje z levico, naj pergament}
spravi. Ni si upala glasno spregovoriti, kakor bi se bala,
da izgovorjena beseda razžene mistične sanje, v katere j
seje zaplela njena duša. j
Odkar Je ubežala Bizancu in dvoru, odkar Ji Je usoda
ugrabila n^dražji bitji, Iztoka in Epafrodita, seje zatap-
IJala čedalje večkrat v koprneče sanje. Življenje v
Toperu Ji ni ničesar nudilo. Kadar Je šla v javnost, seje
morala vselej zakopati v skrivnosti dvornih šeg. Težka,
bogato vezana stola, posuta z dragim kamenjem, se Ji Je
zdela breme, veriga, plašč hinavstva. V družlDi sicer
odičnih žensk, pa vendar provincialk. Je morala govoriti
šepetaje, pritajeno, da Je čuvala skrivnost in božanski
značaj, ki ga je ljudstvo prisojalo dvoru. Zato Je bežala
pred Javnostjo, iskala tihih vrtov, samotnih logov, kjer
je v platneni halji uživala svobodo in glasno odpevala
odkritosrčni naravi. Kadarkoli seje vrnila iz Javnosti, Je
snemala z gnevom in studom težke obleke, kakor bi se
otresla verig. In vselej Je ponavljala govor škofa Syne-
sija: »Kaj ste Rimljani boljši, odkar se odevate v škrlat
in posipate z zlatom? Komedijanti v kamnitih plaščih,
kuščarji ste, ki si ne upate glasno govoriti, ki si iz lukenj
svojega lišpa ne upate na luč, da vas ljudstvo ne spozna,
da ste kljub temu ljudje!«
Ob taki priliki Ji Je srce z neizmernim koprnenjem
zahrepenelo po barbaru Iztoku. Gledala ga Je v prteni
halji, videla, kako so zapluli nemaziljeni kodri, ko se je
popel na konja v hipodromu. Tedaj gaje zaljubila, pre-
prostega, svobodnega, brez verig, brez krinke. In sedaj
je šel, odvrgel oklep in tam za Donavo jezdi na čelu
vojakov kakor nekdaj v hipodromu. Ali misli nanjo ? Ali
pride ponjo ?
Dnevi bežč, tedni se vlečejo - in sla ni od Juga in ni ga
od severa.
In njene misli so se napotile po neznanih potih in
iskale ljubljenega po gozdih, ga klicale v gorah, prosile
popotnike ob cestah, naj ga poiščejo, ponujale trgovcem
staterov, da Jo vzemo s seboj v deželo Slovenov.
Cirila Je poznala gospodarico. Vselej se Je tiho uma-
knila, daje potovala Irena sama s tihim koprnenjem in s
sladko žalostjo za Iztokom. Tako Je odšla tudi ta večer z
vrta in se napravila po Toperu.
Na stisnjenem foru pred majhno baziliko so se gnetle
toperske deklice. Vzkliki začudenja so se glasili iz mno-
žice, ko so prihajale svilene nosilnice, v katerih so
sedele žene častnikov, bogatih trgovcev in davčnih
zakupcev. Ni jih bilo mnogo v Toperu, zato so bile toliko
bolj čaščene in spoštovane.
Tudi Cirila, dasi svobodna sužnja. Je uživala velik
ugled zaradi dvorjanice Irene. Deklice so seji umaknile,
ko seje stisnila za belo nosilnico, da pride do prodajal-
nice in si ogleda lepotičje, ki se mu čudijo ženske.
Trgovec Je postavil ob kamniti plošči, za katero Je stal,
dva lepa bronasta svetilnika. Veselo Je migotal na njih
bleščeči se plamen grškega goriva. Ciriline oči so se
široko razprle, ko je zažarel pred njo razprostrti lišp-
20. STRAN - NOVI TEDNIK
17. SEPTEMBER
ZDRAVILNE RASTLINE
Preslica
Razred preslic je imel v preteklih obdobjih Zemljine
zgodovine, predvsem v karbonu, odločilno vlogo pri
sestavi rastlinstva, v današnji flori pa ima le še en red;
to so Equisetqles in se imenuje po edinem danes še
živečem rodu Equisetum - preslica.
Preslice so samo zelišča in prezimujejo s koreniko, ki se
plazi v tleh, v katerih se ukoreninja s koreninami. Pri
njivski preslici (Equisetum arvense) se ta podzemni poga-
njek razveji v stranske poganjke, ki se odločijo od kore-
nike in zrastejo v nove rastine. Iz korenike izraščc^o
pokončna stebla, ki so v sredini votla in so sestavljena iz
dolgih členkov. Na kolencih je gost venec luskastih, koni-
častih listov, ki so pri dnu spojeni v obročasto nožnico.
Preslica ima dve vrsti nadzemnih poganjkov in to ste-
rilne poganjke, ki služijo fotosintezi, in fertilne poganjke,
na katerih nastaj^o sporangiji. Spomladi se pojavijo na
njivah, ob poteh in na železniških nasipih nerazrastli
plodni poganjki, ki so rjave barve. Šele tedaj, ko se je
njihov razvoj končal, poženejo iz tal jalova stebla, ki so
razrastla in zelena. Te zelene poganjke tudi nabiramo.
Sušimo jih na prepihu v senci.
Preslica vsebuje precej kremenčeve kisline, sapon in
ekvizetonin, alkaloide kot so nikotin, trimetoksipiridin in
dimetilsulfon, flavonide ekvizetrinin izokvarcetrin ter
organske kisline kot so jabolčna, askorbinska in oksalna,
razne smole, čreslovine, pektin in grenčine, karotenide in
veliko anorganskih soli kalija, kalcija, magnezija in man-
gana.
Glede na vsebnost je preslica poznana kot zdravilna
rastlina kot močan diuretik in to potrjuje tudi sodobna
znanost zaradi prisotnih saponinov. Poleg tega ima pre-
slica hepostatski, remineralizirajoči, hemapoetski in
adstringentni učinek. Zato lahko uporabljamo čaj kot
diuretik pri oligoriji, hidropsiji in ascitesu pri cirozi jeter
ter pri insuficienciji srca. Zaradi obilice mineralov se
obnese obenem pri pomanjkanju rudninskih soU v pre-
hrani in pri jetrnih obolenjih. Dobre rezultate dobimo tudi
pri boleznih uropoetskega sistema, prisotnost kremen-
čeve kisline pa lajša težave pri tuberkulozi, rahitisu, aste-
niji, zlomih, pri arteriosklerozi in hipertenziji. Flavonoidi
imajo delovanje na steno prebavil pri čirih na želodcu in
dvan^stniku.
Ljudsko zdravilstvo priporoča sok iz sveže rastline v
količini dveh ali treh žličk, ki jih razredčimo s kozarcem
vode in to pijemo tri do šestkrat na dan pri vseh zgoraj
opisanih težavah. Čaj si pripravimo tako, da vzamemo dve
žlički posušene in zdrobljene rastline in jih prelijemo z dva
del mrzle vode ter segrejemo do vrenja, kuhamo tri minute
ter pustimo da se čaj popolnoma ohladi. Nato precedimo
in pijemo večkrat na dan po skodelico ali dve čaja.
Zanimiv je učinek presličinega čaja na presnovo in na
vezivno tkivo. Preslica popešuje presnovo in krepi
vezivno tkivo. Zelo zanimivo je zunanje zdravljenje s pre-
slico v obliki delnih ali celotnih kopeli, ki jim dodajamo
presličine izvlečke. Sebastijan Kneipp priporoča kopeh za
noge do gležja, zlasti, ko se pojavljajo slabosti veznega
tkiva v nogah in težave s ploskimi stopali, pa težave s
krčnimi in z njimi povezane golenske razjede. Za mnoge
ljudi, ki veliko stoje v poklicu ali imajo zaradi slabe obutve
pokvarjena stopala ter zato vehko trpijo, so večerne kopeh
s preslico pravo krepilo. Pri tem je dobro da noge dobro
razmigamo in po kopeli hodimo po prstih.
Pri golenski razjedi, vnetjih ven ali vnetjih hemoroidov
delamo obkladke s presličnim čajem.
Učinek preshčnega čaja povečamo z dodatkom šentjan-
ževih rož in takšen čaj pomaga pri nočnem močenju v
postelji, za čiščenje krvi, za zdravljenje nervoze, koristi pri
presnovnih obolenjih, pospešuje izločanje peska in
kamenčkov pri ledvičnih kolikah, obnese se pri slabokrv-
nosti in za čiščenje nečiste kože. Za lažje odvajanje vode si
lahko pripravimo čajno mešanico iz enakih delov preslice,
ursi čaja, žajblja, slezovih listov, brezovih' listov in koruz-
nih laskov. Proti ateriosklerozi pa si lahko pripravimo
čajno mešanico iz enakih delov preslice, gloga, omele in
kilavca ter takšen čaj pijemo po liter na dan. Čaj iz enakih
delov preslice, kilavca, trpotca in regratovih korenin
olajša težave pri gihtu in podagri. Za boljšo prebavo in
napihjenost si pripravimo mešanico iz enakih delov pre-
slice, pelina, timijana, poprove mete in debelega janeža.
Žlico mešanice poparimo pol litra vrele vode, pustimo, da
se ohladi,in pijemo večkrat na dan po skodelico ali dve.
Zanimiva je tudi čajna mešanica preslice, slezovih kore-
nin, šentjanževih rož, janeža, lučnika, žajblja, bezgovih
cvetov, lipovega cvetja in regratovih korenin, ki se obnese
pri boleznih dihal, to je pljuč, sapnikov, pa tudi pri bljuva-
nju krvi, pa naj bo to krvavitev iz pljuč ah želodca.
BORIS JAGODIC
RECEPT TEDNA
Marinirane gobe
Potrebujemo: 500 g šampinjonov, sol, strok česna, 8 žlic
suhega belega vina, tri žice olivnega olja, ščepec pehtrana,
4 vejice peteršilja, lovorov list, dve žlički koriandra.
Šampinjone očistimo, operemo in jih damo v kožico. Zali-
jemo jih z vodo in malo solimo. Zavremo in kuhamo na
zmernem ognju približno 10 minut. Potem gobe precedimo
in jih damo v plitvo stekleno skledo.
Strok česna stremo in počasi kuhamo 10 minut v vinu,
olju in začimbah. Potem mešanico precedimo na gobe,
skledo pokrijemo in pustimo, da se marinirajo 24 ur. Ko so
gobe gotove, jih razdelimo na krožnike in prelijemo z malo
ma;:inade. Postrežemo jih dobro zapečenim črnim kruhom.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Klasična mestna eleganca
še eno poletje je
za nami in spet
smo na pragu nove
modne sezone, ki
prinaša za jesen in
zimo nekaj zanimi-
vih novosti. Seve-
da pa je letošnja je-
sensko-zimska mo-
da na prvi pogled
precej podobna
lanski; no modni
pečat ji dajejo
predvsem detalji v
obliki dekorativ-
nih gumbov, kom-
binacije grobe vol-
ne, bombaža in us-
nja, debelo ročno
pletene nogavice,
rokavice, kape in
šali, diskretno
vzorčaste tkanine
in kot glavna no-
vost - vrnitev že
pozabljenih mate-
rialov iz 60-tih let,
kot so trodimenzi-
onalni grafizmi z
op in pop-art moti-
vi, nekoč tako pri-
ljubljen nylon, po-
tiskani materiali z
metalnimi efekti in
plastičnim iz-
gledom.
Seveda pa vse te novosti ne smemo zmetati v isti koš, kajti
delijo se v med sabo strogo ločene stile, ki si jih bomo v
prihodnjih številkah natančneje ogledali.
Danes pa na kratko o tistem najbolj množičnem in priljub-
ljenem načinu oblačenja, posebno pri ne več rosno mladih
predstavnicah nežnejšega spola: klasični mestni eleganci.
Ta stil je, kot že ime pove, sestavljen iz oblačil, ki se vedno
nosijo. Enostavni, brezhibni kroji, tkanine vrhunske kvali-
tete nevpadljivih barv in zabrisanih vzorcev. Modeli so rahlo
oprijeti, spominjajo na modo 30-tih let. Dolžine so različne,
najbolj priljubljena pa je tista, ki pokriva kolena.
RADIO CEUE
Četrtek, 17. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami,
10.00 Poročila, 10.05 Sejemski radio Golovec; Popoldanski spo-
red: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 16.00
Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 Sejemski radio Go-
lovec;
Petek, 18. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov mozaik,
10.00 Poročila, 10.30 Sejemski radio Golovec; Popoldanski spo-
red: 14.00 Napoved^, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke
in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15
Sejemski radio Golovec;
Sobota, 19. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z vami,
9.15 Kuharski kotiček, 9.35 Koledar prireditev, 10.00 Poročila,
10.10 Filmski sprehodi, 10.30 Sejemski radio Golovec; Popol-
danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila,
obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15
Sejemski radio Golovec (skladbe z lestvice zabavnih melodij
bomo zavrteli med popoldanskim sporedom);
Nedelja, 20. 9.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poročila, 9.30
Obvestila, 10.00 Žveplometer, 10.15 Sejemski radio Golovec,
11.30 Kmetijska oddaja, 12.15_Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih
logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi;
Ponedeljek, 21. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved,
informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45
Športni pregled;
Torek, 22. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe,
10.00 Poročila; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informa-
cije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran
čas, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori;
Sreda, 23. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z vami,
10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade;
Radio Celje bo imel v času do vključno 20. septembra zaradi obrtnega
sejma v Celju spremenjen spored, sicer pa oddaja na UKW frekvenci
100,3 MHz in na srednjem valu 963 MHz.
TV SPORED
NEDELJA, 20. 9.
8.00-13.05 in 15.30-22.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.15 POROČILA o.
ŽIV ŽAV: Risanke, Sršeni v panju; 9.15 DR. WHO: ROBOT, ponovitev 1 J;
angleške nadaljevanke; 9.40 S. Shute: MESTO KOT ALICE, ponovitev i 7^
avstralske nadaljevanke; 10.30 DOMAČI ANSAMBLI: PTUJ 87, 1. oddaja
NA ZVEZI - ponovitev; 18.45 RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA- y\\
KINO; 19.10 . . . ; 19.15 IZ TV SPOREDOV; 19.20 PROPAGANDNA Od'da?
19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDa^,
20,00 V. Nedelkovski: PRETEŽNO VEDRO 5. del nadaljevanke TV Skopje 20;.
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 ZDRAVO '   ^'
«
Oddajniki II. TV mreže:
8,55 POROČILA; 9.00 ODDAJA ZA JLA in IGRANI FILM; 12.00 ODDAJA REr..
GLASBE (do 13.00); 15.15 Estoril: AVTOMOBILSKE DIRKE F1 ZA VN POrV
GALSKE, prenos (slov. kom.) (do 18.00/15); 18.45 ODDAJA IZ KULTURE; 19'
TV DNEVNIK; 20.00 AVTOMANIJA, poljudnoznanstveni film; 20.45 VČERi
DANES, JUTRI; 21.05 DOKUMENTARNA ODDAJA (iz revolucij.e); 21.45 Ktj
KONCERT; 22.00 POEZIJA (do 22.30)
PONEDELJEK, 21. 9.
TV MOZAIK; 10.00 ZRCALO TEDNA; MATINEJA; 10.20VELIKAN, ameriškif.
(do 13.30); 16.50-22.50 TELETEKST RTV LJUBUANA; 17.05 TV MOZAIK
ponovitev; 17,25 POROČILA; 17.30 RADOVEDNI TAČEK: JADRO, 12. odda-
17.45 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET, 12. oddaja; 17.50 NACIONALNI Par-
.Mljet, otroška oddaja TV Zagreb; 18.15 DANZAS MARACAIBO, 1. oddaja; le.
RISANKA; 18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 OBZORNIK; 19.12 12-
SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19,3o>
DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 K. Follet: KUUČ ;
REBEKE, 2. del ameriške nadaljevanke; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 2i ■
OMIZJE; 22.45 POROČILA
TOREK, 22. 9.
TV MOZAIK; 10.00 ŠOLSKA TV: PSIHOLOGIJA: Misliti ustvarjalno-spodbujam
ustvarjalnosti; NARAVOSLOVNI DAN: Fosili; PROMETNA VZGOJA; 11,00 JE2
KOVNI UTRINKI; 11.05 TUJI JEZIKI: Angleščina XVI. (do 11.35); 16.15-23J
TELETEKST RTV UUBLJANA; 16.30 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitei
17.35 POROČILA; 17.40 EX LIBRIS M & M, 18.45 RISANKA; 18 55 PROPi
GANDNA ODDAJA; 19,00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PRGPi
GANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPi
GANDNA ODDAJA; 20.00 SAKRALNI KONCERT DUKA ELLINGTONA. posnete
iz frančiščanske cerkve v Ljubljani; 22.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 220
INTEGRALI; 22.45 TV DNEVNIK
Oddajniki II. TV mreže:
17,30 TUJI JEZIKI: Angleščina (samo za U 2), 18^00 MOSTOVI - HIDAK (sair
za LJ 2); 18.30 RISANKA; 18.40 ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz; 19.00 NOVI ROČKE
(samo za U 2); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZLi
iN GALERIJE: ČEBELARSKI MUZEJ RADOVUlCA, dokumentarna odda,
(samo za U 2); 20.30 ŽREBANJE LOTA (samo za LJ 2); 20.45 INFORMATIV^
ODDAJA; 21.00 NARODNA GLASBA; 21.50 GLASBA NA EKRANU: B. Adamič,:
del; 22.20 PAVLE MIŠKINA, dokumentarna oddaja (do 23.05)
SREDA, 23. 9.
TV MOZAIK; 10.00 MOSTOVI; MATINEJA; 10,30 SAKRALNI KONCERT DU^
ELLINGTONA, ponovitev (do 12.30); 16.50-23.30 TELETEKST RTV UUE
UANA; 17.05 TV MOZAIK - MOSTOVI, ponovitev; 17,35 POROČILA; 17.<
KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE: Kljukec skrbi za teto, 5. del lutkovne seri|(
17.55 MOJ PRIJATEU PIKI JAKOB, 5. del otroške serije; 18.15 ŽIVALSKI SVF
izobraževalna oddaja; 18.45 RISANKA; 18.45 PROPAGANDNA ODDAJA; 19«
OBZORNIK; 19,12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.Z
ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.0
DOKUMENTAREC MESECA: RAZLIČNE HITROSTI ČASA; 20.40 PROP*
GANDNA ODDAJA; 20.45 FILM TEDNA: SANTA FE, 2, del avstrijske trllogi|i
KAM IN NAZAJ (ČB); 22.45 TV DNEVNIK; 23,00 NOVI ROČK 87
Oddajniki II. TV mreže:
17,10 TV DNEVNIK; 17.30 OTROŠKA SERIJA; 18,00 IZOBRAŽEVALNA ODDAJ*
18.30 RISANKA ali EPP; 18,40 ŠTEVILKE IN ČRKE - kviz; 19.p0 TV KOLEDAR
19,10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20,00 GLASBENA DOGAJANJA; 21.J
VČERAJ, DANES, JUTRI; 21,45 UMETNIŠKI VEČER: Shakespeare na TV: VIHAl
(do 23.15); OPOMBA: KOŠARKA - POKAL RADIVOJA KORAČA; Budimpešti
HONVED : JUGOPLASTIKA (19.55-21.30)
ČETRTEK, 24. 9.
10.00 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV:; Umetnostna zgodovina: STILI - OBDOBJA-
ŽIVLJENJE: ANTIKA-GRČIJA Glasbena vzgoja: GLASBENI INŠTRUMENTI-KLA
RINET GLASBENI INŠTRUMENTI-FAGOT; MATINEJA; 11.00 TARZAN-OPIČJ
ČLOVEK, ponovitev filma (do 12.45); 16.25-23.25 TELETEKST RTV LJU&
UANA; 16,40 TV MOZAIK - ŠOLSKA TV, ponovitev; 17,40 POROČILA; 17.4!
N. Maurer: JESENSKI VETER, otroška oddaja; 18.00 ŠPORTNIK BILLV
risanka; 18.25 POTROŠNIŠKA POROTA; 18,45 RISANKA; 18.55 PROP^
GANDNA ODDAJA; 19.00 OBZORNIK; 19.12 IZ TV SPOREDOV; 19.17 PROPA'
GANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PROPA
GANDNA ODDAJA; 20.00 TEDNIK; 21.00 VEGETINA KUHINJA IN PROPA
GANDNA ODDAJA; 21.10 P. O. Enguist: AVGUST STRINDBERG, 4. del švedske
nadaljevanke; 22,10 TV DNEVNIK; 22,25 RETROSPEKTIVA DOKUMENTARNI**
ŽANROV - DOKUMENTAREC; MESECA: POLETNI ČAS-ZIMSKI ČAS-SOMMEF
ZEIT-WINTR ZEIT
PETEK, 25. 9.
TV MOZAIK; 10.00 TEDNIK; 11.00 DOKUMENTAREC MESECA; MATINEJA
11.40 P. O. Enguist: AVGUST STRINDBERG, ponovitev 3. dela švedske nadal)?
vanke (do 12.40); 15.35-00.00 TELETEKST RTV UUBLJANA; TV MOZAlK;
ponovitev; 15.50 TEDNIK; 16.50 DOKUMENTAREC MESECA; 17.30 POROČILA
17.35 VUKOV KOTIČEK, 4. del otroške serije TV Beograd; 17.50 DR. WHO
ROBOT, 8. del angleške nadaljevanke; 18.15 DVA OBRAZA JADRANSKI
OBALE: Industrija zagorele polti, izobraževalna oddaja; 18.45 RISANKA; 18.6;
PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 OBZORNIK; 19,12 IZ TV SPOREDOV; 19 ^
PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNEVNIK; 195-
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 J. Jakes: SEVER IN JUG, 1. del ameriš«
nadaljevanke; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 ZAKON UUBEZNI, 3 d«
dokumentarne serije; 21.40 REZERVIRAN ČAS; 22.10 TV DNEVNIK; 22.?
CiKLUS Cl-AUDA CHABROLA; UŽITEK DO KONCA (del. naslov), francoski fil;;;
SOBOTA, 26. 9.
7.45 in 15.50-23.05 TELETEKST RTV UUBUANA; 8.00 POROČILA; 8^
KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE. 5. del lutkovne serije; 8.20 MOJ PRIJATELJ Pl^
JAKOB, 5. del otroške serije; 8.40 Neža Maurer: JESENSKI VETER, oddajaj
otroke; 9.00 NACIONALNI PARKI: Mljet, otroška oddaja TV Zagreb; 9.25 v
LIBRIS M & M, ponovitev 6. oddaje; 10.30 PONOVITVE - izbor iz pretekeig'
tedna; . . . POROČILA (do . . .); 16.05 POROČILA; 16.10 LAURENCE OLIVIEP;
PORTRET, 1. del angleškega filma, 17.30 GLASOVI ZGODOVINE: AHMk^
SUKARNO, dokumentarna serija; 18.20 DA NE BI BOLELO; 18.45 RISANKA
18.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.00 KINO; 19.10 . . . ; 19.15 IZ TV SPOP";
DOV; 19.20 PROPAGANDNA ODDAJA; 19.25 ZRNO, VREME; 19.30 TV DNE«^
NIK, 19.50 ZRCALO TEDNA; 20.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.15 IGRA;
KOŽO, ameriški film; 21.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.00 TV DNEVNIl*
22.15 N. Shute: MESTO KOT ALICE, 2. del avstralske nadaljevanke
Oddajniki II. TV mreže:
15.10 DEMBELAN, češkoslovaški film; 16.40 V REGISTRATURI, ponovitev 1^
nadaljevanke; 17.40 OTROŠKA PREDSTAVA NA FESTIVALU OTROKA - šlB^
NIK 87; 18,40 DALLAS, ameriška nadaljevanka; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 SVt
NA ZASLONU (samo za U 2); 20.55 REZERVIRAN ČAS (samo za LJ 2): 21 *
POROČILA; 21.50 FEUTON; 22.20 JAZZ; 22.50 ŠPORTNA SOBOTA, 23-^
REPORTAŽA Z NAMIZNO TENIŠKEGA TURNIRJA VILIM HARANGOZO ("^
23.20)
24. STRAN - NOVI TEDNIK
Dušan Mravlje
vadi v Alpah
Obiskovalci planin okrog
Kamniške Bistrice, Roba-
novega kota, Korošice in
Ojstrice so v zadnjih dneh
verjetno začudeno gledali,
ko so na gorskih poteh opa-
zili moža v tekaški opremi.
Brez težav je v lahnem teku
premagoval vzpone in spu-
ste na strmih poteh.
Lepo vreme je namreč v
gore zvabilo našega super
maratonca Dušana Mravlje-
ta, ki je visokogorske poti iz-
koristil za nabiranje novih
moči. Pri Kocbekovem do-
mu na Korošici se je ustavil
le toliko, da je spil steklenico
piva, ki je njegova najljubša
pijača in jo pije na vseh veli-
kih tekmovanjih. Ob tem je
povedal, da se pripravlja na
260 kilometrov dole m.araton
na Sardiniji, trening v Alpah
pa je zanj pravi užitek, hkrati
pa primeren način, da si na-
bere potrebne energije za
premagovanje naporov na
maratonu. Vztrajnosti mu ne
manjka, kar je dokazal na
številnih tekmovanjih, upa
le, da bo imel tokrat več sre-
če kot na zadnji preizkušnji
v Avstraliji.
Na 1000 kilometrov dolgi
progi od Sidneya do Melbur-
na je namreč moral odstopiti
zaradi zastrupitve palca,
medtem ko je lani zmagal.
Podobnega uspeha se nadeja
tudi na Sardiniji in gotovo
mu bo uspelo, pa čeprav so
napori, kijih vlaga v ta šport,
včasih že na meji človekovih
zmogljivosti.
DARKO nabaglav^
Letalo privabila obiskovalce
Med številnimi zanimi-
vostmi letošnjega obrtnega
sejma je tudi posebno lahko
letalo, ki je zbudilo med
obiskovalci precejšnje zani-
manje, avtor pa si je zanj
prislužil srebrno plaketo za
kakovost.
Izdelal ga je^ado Ule iz
Trebnjega, ki je kooperant
obrtne zadruge Unitehna,
kruh pa si služi z izdelova-
njem fasadnega kanr.jpa. Le-
talstvo je njegov konjiček,
saj se ukvarja s športnim le-
tenjem, v vojski pa je bil le-
talski mehanik. Vse to ga je
spodbudilo, da je izdelal po-
sebno ultra lahko letalo, ki bi
ga lahko uporabili v kmetij-
stvu, športu, razUčnih sne-
manjih in celo za potrebe
SLO. Skupaj s sinom Andre-
jem, dijakom srednje tehni-
ške šole, sta ga delala dve
leti, pri tem pa sta uporabila
večinoma domač material.
Uvožen je le motor, ki sta ga
nekoliko predelala. Letalo je
preprosto za upravljanje, ze-
lo stabilno v zraku, možnost,
da pride do nesreče, pa je
majhna. Zaradi vseh teh last-
nosti se za izdelek Lada Ule-
ta že zanimajo tudi kupci iz
tujine. Foto: EDI MASNEC
Ribiška sreča
Francu Miklavžinu se
je letos že četrtič nasmeh-
nila ribiška sreča; nazad-
nje je v Velenjskem jeze-
ru ujel 13 kilogramov tež-
kega in meter dolgega be-
lega amurja.
Franc, ki je ribič že od
otroških let, se je trudil
več kot uro, da je spravil
ribo na suho. Sicer pa ri-
biči pravijo, da ribe v Ve-
lenjskem jezeru rade pri-
jemljejo, ribiška sreča pa
bo še posebej pomembna
v soboto, 19. septembra
zvečer, ko bo tekmovanje
za ribiškega carja.
L. OJSTERŠEK
Bodice
Za nepokritimi me-
nicami se skriva - po-
krita odgovornost.
Nekateri turisti so2
bankovci po 100 dia
prižigali cigarete -
bolje bi bilo, da bi to
počeli z nepokritimi
menicami.
V gospodarstvu kar
tekmujejo - kdo bo
skuhal bolj pikanten
finančni golaž.
Nekateri tovariši
očitno mislijo, da pot
v komunizem vodi -
preko rdečih številk.
Na vrata lekarn bi
morali pritrditi na-
pis: namišljenim bol-
nikom ne jamčimo
učinka zdravil!
MARJAN BRADAČ
Goba velikanka i
Marica Stare s Polzele ponosno požira z veliko gobo,
borovo glivo. Tehta kar 7,6 kg, našla pa jo je nekje pod
► Snežnikom. Povedala je, daje goba zrasla skor^ tik ob cesti,
saj jo je opazila, ko so se mimo peljali z avtomobilom.
Borova gliva je zelo okusna goba, iz t«ike vehkanke pa se dk
narediti kar precej obrokov.
T. TAVČAR
OROŽJE NA SEVERNI
SLOVENSKI MEJ11918-1919
Piše I
JANEZ HARTMAN    I
3. nadaljevanje
IV. Samokresi
Borci za severno sloven-
sko mejo so, ko je šlo za sa-
mokrese, segaU skoraj brez
izjeme po avstrijski polavto-
matski pištoU steyr M 12. To
dobro orožje se odUkuje po
zanesljivem delovanju in
močni konstrukciji ter velja
za eno najboljših pištol prve
svetovne   vojne   nasploh.^
Uporablja močno 9-mihme-
trsko streUvo, polni pa se pri
odprtem zaklepu s poseb-
nim okvirčkom z zgornje
strani, ne pa z vstavitvijo
pločevinastega okvira s
spodnje strani v ročaj, kot je
to pri polavtomatskih pišto-
lah sicer običaj- Ta, na prvi
pogled morda nekoUko ne-
rodna rešitev, ima nekaj po-
membnih prednosti, med
drugim se s tem doseže večja
zanesljivost delovanja, kar je
pri pištoli kot orožju za oseb-
no obrambo in boj na kratke
razdalje odločilnega pome-
na. Shramba sprejme osem
nabojev. Druga značilnost
pištole M 12 je močan za-
klepni mehanizem, pri kate-
rem cev rotira za 60 stopinj.
Kot praktično vse vrste orož-
ja, izdelane v Steyiju (M 12
so izdelovaU tudi v Budim-
pešti), gre tudi tu za vrhun-
ski izdelek orožarske indu-
strije.
Med prostovoljci za sever-
no slovensko mejo je bilo ve-
Uko častnikov in podčastni-
kov in zato je bila pištola po-
gosto orožje. Posebno v za-
četnem obdobju bojev je
vsak nosil tisto orožje, ki si
ga je sam izbral in tako so
imeli pištole tudi nekateri
borci, ki jim po togi vojaški
formaciji sicer to orožje ne bi
pripadalo. Pištole so običaj-
no nosili v usnjeni torbi(
(toku) na pasu z desne stran
Drugi samokresi, ki so ji
uporabljali Avstrijci me
svetovno vojno in so bih k(
taki dosegljivi tudi našli
prostovoljcem, sta pišto
steyr M 07 kaUbra 8 mm (pl
va polavtomatska pištola
avstro-ogrski vojski) in ml
user M 96 kalbra 7,63 mm
snemljivim kopitom kako
tudi revolver gasser M 98 ki
Ubra 8 mm.
Tehnični podatki za pištt
lo stejo- M 12:
kaliber: 9 mm
dolžina: 205 mm
dolžina cevi: 129 mm
masa: 980 g
začetna hitrost krogli
340 m/sek.
kapaciteta shrambe: 8 ni
bojev