,'dw. JnJerjra!«
NAJSTA. 7!J8I IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
»
(Official Organ of four Slovenian organization«.)
LETNIK XXXVIII,
CHICAGO, ILL., PETEK, 13. DECEMBRA — FRIDAY, DECEMBER 13, 1929
ŠTEV. (No.) 241
NAJBOLJ ZDRAV DEČEK iN DEKLICA V ZED. DRŽAVAH
1580 JETNIKOV UDELEŽENIH V VSTAJI. — OROŽJE DOBILI VTIHOTAPLJENO. — ZAHTEVAJO PROST IZHOD V SVOBODO. — ČETE/VOJAŠTVA IN POLICIJE MOBILIZIRANI V VEČ MESTIH!
Iz Jugoslavija
BOLGARSKI KOMITAŠI POSTAVILI NA PROGO PEKLENSKE STROJE. —- TAT IMEL ZLATO V PODPLATIH. — RAZNE NEZGODE. — RAZNOTERE VESTI ŠIROM DOMOVINE.
STAVKA
SE ŠIRI
Nadp.lj i dva premogovnika se pr' ' žila stavkarjem. — Pričakuje se, da zastavkajo vsi illinoiški premogovniki.
Sprin- field, 111. — Opogumljeni vsled svoje lahke zmage v Tayloville, so člani "National Min rs Union" razširili po-zorišče svojega delovanja in oklicali stavko še v dveh drugih rudokopih, tako, da zdaj štirje rudniki počivajo, število stavkujočih pa je narasti o na 3500. Del njih pa je prisiljen stavkati, ker so jih stavkarji lista vili na potu na delo in vrnili domov.
Verjetno je, da se bo stavka razširila na vse premogokope v državi Illinois. Voditelji gibanja trdijo celo, da se jim bo pridružilo 10 tisoč rudarjev iz rudnikov države Pennsylvania. Kakor se izvedenci izražajo, je vsled tega štrajka ogrožen obstoj organizacije "United Mine Workers of America", ki ima svojo zadnjo postojanko v dr žavi Illinois.
Splošno se domneva, da za celim tem gibanjem stoji komunistična stranka Amerike, in nekateri celo trdijo, da ta stavko financira, in da je to stavkanje prvi poizkus, da za-dobi trdna tla med ameriškim delavstvom. To se sklepa iz tega, ker je organizacija "National Miners" skozi in skozi komunistična, in je zaradi tega njih člane tudi izključila u-nija "United Mine Workers".
Zadeve stavkarjev so petdnevno delo na teden, šest urno na dan, in najmanjša tedenska plača $35.
-o—'—
KORAJŽEN DEČKO
So. Bend, Ind. — Tukajšnja policija je prijela 15 let starega dečka, Stuart Allen, ki se je, nahajal na poti iz Chicage na| — Norveško. Kakor je izpove-1 dal, ni imel v Ameriki nikakih1 sorodnikov — starši so mu u-mrli v 1. 1918 — in tako se je1 odpravil k svoji teti v Oslo na Norveškem. Do New Yorka je nameraval iti peš, tam pa je u-pal dobiti pomoč za nadaljnjo pot od neke prijateljice njegove matere.
v	-o--
PREDSEDNIK GRČIJE ODSTOPIL
Atene, Grčija. — 74 let stari predsednik republike, Kon duriotis, je podal svojo resig-nacijo. Vzrok za to navaja visoko starost in bolehnost.V balkanski vojni 1. 1912-13 se je odlikoval kot poveljnik grškega brodovja.
ZADNJA POT
Chicago, 111. -— Pogreb pokojne Fany Paulich se bo vršil v soboto ob 9. uri zjutraj, in sicer od pogrebnika Palacza, kjer leži njeno^truplo, v cerkev sv. Štefana in od tam na pokopališče v Summit.
mi je odtrgal -dnjo stran podplatov in — na mizo so se usuli zlatniki. V ubeh podplatih je bilo zlatih frankov ter 220 zlatih a trijskih kron. — Tat je moral povedati, kdo da je, namreč da je Grčo Rašid iz vasi Požareva. Za zlatnike pa se je izvijal, da ne ve, na kak način so prišli v njegove podplate. Nazadnje je pa le priznal, da je izvršil vlom v Hu-ričevo trgovino ter je izdal še svoje sokrivce. Na ta način je padla orožnikom v roke drzna vlomilska in tatinska tolpa, ki je dolgo kradla po okolici Fo-če. Izdalo pa jih je to, o čemer so najmanj mislili, da jih bo, namreč zlato v podplatih.
-o-
Uboj na svatbi.
Brežice, 20. nov. — V nedeljo, 17. novembra, se je v Žu-pelevcu pri Brežicah vršila 'Svutbft na domu Jožefa Pre-melča. Kakor po navadi so se zbrali tudi tu domači fantje kakor tudi fantje iz bizeljske občine. Tekom večera še ni bilo med fanti nobenega prepira, dasi jih je bilo nad 30 zbranih. Po polnoči pa so bili že precej razgreti od vina in žganja, tako da je malo besednega zbadanja povzročilo krvav obračun. Zadet po težkih u-darcih s koli se je zgrudil Fr. Kržančič nezavesten na tla. Dejanja so bili po očividcih o-sumljeni trije fantje, od katerih sta dva pobegnila, tretjega pa so orožniki zaprli. Težko poškodovanega Kržančiča so sicer spravili z vozom v brežiško bolnišnico, vendar je še tekom pondeljka umrl. Pokojni France Kržančič je bil pameten in miren fant an se je šele lani vrnil od vojakov, napadal-
■	ci pa so dobro znani pretepači, i -o-
i Regulacija Save od Krškega do Rugvice.
Na zadnji seji občinskega industrijskega odseka v Za-1 grebu je bil sprejet predlog,
■	da naj zagrebšV n mestna ob-1 čina prevzame pobudo za re-
-	gulacijo Save od Krškega do
■	Rugvice. Predlog naglasa, kako velikega gospodarskega po-
-	mena je plovnost Save; regulacija je v tehničnem in fi-
-	nančnem pogledu izvršljiva.
i	-o-
1	Smrtna kosa.
—V Ptuju je umrl Josip Sla-
1	vinec, star 74 let. — V Murski Soboti je preminul Nikolaj
2	Horvat. — V Kranju je pobra-1 la smrt Matija Dolničarja. — ^ V Celju je umrla Jožefa Po-
-	javnik. — V Vojniku pri Celiu i pa j6 umi-la Minka Gorenčeva. i — V Ljubljani sta umrla Lov-
-	ro Bernik, pleskar, in Anton e Sternad, trgovski potnik. — o Pri Sv. Ani blizu Tržiča je u-
mrla Marija Ahačič.
o	-o--
I- V "Am. Slovencu" izhajajo '- najzanimivejše povesti, ali jih citate?

Auburn, N. Y.— Komaj je preteklo dobra dva meseca, } kar je aiperiško javnost vznemirila vest o strašnih rabukah v državni jetnišnici v Canon City, Colo., ko se je v sredo po- j dobno pripetilo v jetnišnici v Auburn, N. Y„ dogodek, ki je alarmiral celo deželo.
V upor je stopilo 1580 jetnikov. Voditelji so najtežji zločinci ki so obsojeni na dosmrt- . ne, oziroma na mnogoletno je- ^ čo. Iz njih razglasa je razvid- j no, da so odločeni, vztrajati do skrajnosti, kajti na voja- j štvo, ki je obkolilo jetnišnico, ( so poslali poziv, naj jim takoj j dovolijo neoviran izhod iz jet- _ nišnice v prostost, drugače so
<
pripravljeni na smrt, pi'ej pa
(
bodo pomorili tudi vse jetniške ' paznike. Ko jim čez 15 minut j ni bilo ustreženo, so ustrelili paznika Jennings.
Vstaja se je pričela dopoldne in je bila, kakor se je izkazalo, skrbno pripravljena. Vse telefonske žice. v jetnišnici so bile namreč prerezane, in jetniki so nosili pod obleko o-rožje, ki jim je bilo skrivaj vtihotapi j eno od zunaj.	A Proti vstajnikom je bila mobili- ^ zirana vsa okolica in vsa oko- ' liška mesta so poslala na pomoč policijo. Iz Albany, N. Y. ^ je prispel regiment vojaštva. ^ Iz New Yorka je bilo poslanih . po aeroplanu 100 bomb, ki po- g vzročajo .solzenje. A tudi civi- ^ listi so priskočili na pomoč. Vsi ^ odrastli moški, ki znajo ravna- ( ti z orožjem, so poklicani, da ( se udeležijo boja in pomagajo ^ zadušiti Vstajo. Governer Leh- ] man je izdal ukaz vojaštvu, da ( ne smejo nikakih pogajanj vo- ^ diti z upornimi jetniki, ampak vsakega, ki ga zasačijo pri u- ( poru, naj brezobzirno ustreli- , jo. Vrata jetnišnice so jetnikom _ široko odprta, a vojaštvo ima ' na izhod namerjene strojne puške, ki bi pričele žeti pri vsakem poizkusnem izpadu jetnikov.
Vojaštvo si je končno priborilo vstop v poslopje in po kratkem boju, v katerem je 9 jetnikov izgubilo življenje, zadušilo vstajo.
-o-
UBEŽNIK PRIJET PO 11 LETIH
Chicago, 111. — Pred 11 leti je Peter Facklans, ko se je nahajal na vožnji na Ellis Island v svrho deportacije v Grčijo, pobegnil, in se je ves ta čas uspešno skrival ter se že tako-rekoč čutil varnega. Pretekli ponedeljek zvečer pa sta ga dva imigracijska uradnika spoznala, ga aretirala, in zdaj bo nadaljeval pred U leti prekinjeno pot v Evropo. Z n]im se bo vozilo pet drugih deporti rancev, med njimi tudi neki ' Dušan Novakovič iz Jugoslavije.
--o——
— New York, N. Y. —• Zaradi zadnjih viharjev na morju imajo vse ladje znatne zamude. Ladja "Bremen", ki ima rekord najhitrejše vožnje, je pi-ispela z zamudo treh dni.
PROTI
OBREKOVANJU V ZBORNICI
Predlog stavljen, naj bo kon-gresnik, ki bi v zbornici govoril žaljivo, poklican na odgovor.
v	• —o—
Washington, D. C. — Ne se-
mo v Zed. državah, ampak v . parlamentih vseh držav se ; večkrat v vroči besedni borbi 1 rabijo proti nasprotniku bese- < de in nastopi, ki bi bili v na- < vadnem življenju skrajno žaljivi in tudi podvrženi kaznim. Dasi se v zbornici navadno vse to požre brez vsakih posledic, vendar se včasih do-gode prizori, ki presegajo skrajno mejo dostojnosti.
Kongresnik Fort je zato predlagal, da bi prišlo v zakonodajo, da bi bili predstavniki naroda za vsak tak pogrešek podvrženi odgovornosti. Zlasti bi prišla v poštev neupravičena obrekovanja proti kaki o-^ebi in jemanje ugleda, oziro-I ma kraja časti.
Nadzorstvo v tem oziru bi .'bilo poverjeno odboru petih ilčseb, ki bi tudi vsak tak slučaj preiskale in kršitelja poklicale , na odgovor. Na ta odbor bi se . lahko pritožili tudi navadni dr-, žavljani, proti katerim bi kak . kongresnik v zbornici obrekljivo govoril.
Kongresnik Fort je izjavil, da se njegov predlog ne nanaša na noben podoben slučaj v . preteklosti, ampak, da ima le namen, preprečiti v bodočnosti . prestop meje dostojnosti v . zbornici.
-o--
J IZVRSTNI "KASTOMERJI"
Chicago, 111. — V restavrant na 1949 No. Damen Ave. sta v sredo zjutraj prišla dva moška
-	in si naročila dober zajutrek. 1 Xo sta se najedla, sta pa iz že-
-	pa potegnila namesto denarja , — revolver in prisilila lastni-/ ka, da jima je povrhu jedi dal
-	še $200, ki jih je imel v bla-. kajni.
MORILEC
v	C
K0NCN0 , PRIJET 1
v TT* . s Krvoločnež, ki je umoril 20 5
oseb tekom nekoliko tednov, s
aretiran na pobegu.	5
—o—-	^ i
Berlin, Nemčija. — Ne sa- ]
mo mesto Dusseldorf, ampak cela Nemčija se je oddahnila, ko se je pretekli torek raz-legla vest, da je končno prijet skrivnostni morilec, o katerem • smo svoječasno že ppročali, da 1 je izvabljal svoje žrtve na sa- 1 motne kraje in jim na najkrvo- ! ločnejši način jemal življenje. :
Ti skrivnostni umori, ki so se v mestu Dusseldorf dogajali skozi par mesecev, so postali prava senzacija že za celo Evropo, in mnogo očitkov je morala preslišati tamkajšnja policija, da ni še storilca ujela, dasi je že 20 oseb postalo njegova žrtev.
Zadnji umor je krvoločnež izvršil na neki Mariji Hahn, in ta žrtev je dala tudi vodilno nit, da so morilcu prišli na sled. ' Hahn je namreč imela ljubim-1 [ ca v osebi 25 letnega delavca [ ' Jurija Nestroy. Istočasno z u-! morom deklice je tudi Nestroy ! izginil in ta njegov pobeg ga je postavil na sum. Dusseldorfska : policija je izdala za njim tira-j lico in ujeli so ga v mestu Potsdam.
(
' Kako razburjenje so že ti u-" mori povzročili med prebivalstvom, kaže dejstvo, ker je oblast prepovedala gledališčem vprizarjati predstave, v katerih se dogodi kak umor.
-o--|
SUHAŠKI AGENT UBIT
Gushing, Okla. — Federalni prohibicijski agent, O. Butler, je bil ustreljen do smrti od neke črnke, ko je skušal na podlagi "warranta" dobiti vstop v njeno hišo, in sicer na obdolž-, bo, da je prodajala pijačo. ■ Črnka je tudi nevarno ranila njegovega tovariša. Njo, ka-- kor tudi njenega moža, so zaprli.
KRIŽEMJVETA
—	New York, N. Y. — 52 I letni bivši prodajalec bondov, F. E. Emmet, je iz do zdaj neznanega vzroka skočil iz 9. nadstropja svoje hiše na tlak in obležal na mestu mrtev.
—	Chicago, 111. — Urad za alimonije objavlja, da je bilo £ v tekočem letu plačanih potom
; tega urada nad 172 tisoč do- ^ larjev razporočenim ženam od ^ njih mož.	f ,
—	Rim, Italija. — V Vati- . kanu so bili storjeni končni koraki za proglasitev blaženim c 136 angleških nručenikov, ki J so bili pomorjeni tekom 200 • let po razkolu med Anglijo in katoliško cerkvijo, ki se je do- 1 godil z?, vladanja Henrika j VIII.
—	London, Anglija. — V Londonu se zaradi stalno na-raščajoče reke Thamse, ki so ^ jo povzročili zadnji viharji in * nalivi, resno boje povodnji. Ob reki so postavljeni stražniki, ] da v slučaju, ako bi imela re- s ka prestopiti bregove, takoj s opozore obrežne prebivalce. 1
—	Chicago, 111. — Tukajš- l nja znana tvrdka Sears, Roe- s buck je upeljala v svojo obrat 3 leto s 13 meseci, za katerega 1 se že dolgo zavzema Trgovska t zbornica Zed. držav. Vsak me- 1 sec bo štel 28 dni. Uslužbenci ' z leto plačo, bodo v prihod- s njem letu dobili ček trinajst- i
krat.	5
-o---1
ZAPISANE SMRTI	]
New York, N. Y. — Radium ] je nad vse dragocena in preko- ^ ristna tvarina v zdravilstvu. . ^ Obenem pa je tudi strašni ( strup, in brezpogojno je zapi- , san smrti, kdor se z njim oku- . [ ži. Eno njegovih žrtev, Mrs. • Qu. MacDonald, so zdaj poko-; pali tukaj, in štiri njene tova-rišice čakajo iste usode, ki se jim dan za dnem bolj pribli-_ žuje.
Vseh pet žensk je bilo skup-' no zaposlenih pri U. S. Radium Goro., in sicer so slikale na ^ ploščah ur svetlikajoče se šte-[ vilke. Tej barvi je namreč pri-3 mešan radium. Pred meseci so pa opazile zastrupljenje; to j obstoja v tem, da se polagoma ~ j sušijo kosti. Prva žrtev izmed _ njih je zdaj padla in druge šti-ri gledajo smrti v obraz. Ude-e ležile so se pogreba svoje tova-a rišice in tri izmed njih so junaško gledale v svo.io usodo, Idočim je četrta podlegla in omedlela, in bilo je treba napora več minut, da so jo spravili zonet k življenju.
Tožile so kompanijo in bila jim je priznana odškodnina $10,000 in $600 na leto penzi-je. Uživale jo pa bodo itak samo še par mesecev, kar jim je 'še odločeno živeti.
-o-r
KRIZA V DIJAMANTSKI INDUSTRIJI
Bruselj, Belgija. — Ker je - valed zadnjega borznega polo-
■	ma nastal velik zastoj v trgo-, vini z dijamanti, je bilo 145 i brusilnic prisiljenih zapreti
■	svoje delavnice, in to je po-
■	vzročilo, da je brez dela okrog
32.500 oseb.
Atentat na ekspresni vlak. r
Belgrad, 22. nov. — Agen- 1 cija "Avala" je prejela na pri- 1 stojnem mestu naslednje informacije: Dne 21. t. m. ob *r 11:40 je bil pri Caribrodu v . biižini bolgarske meje posku- 1 šen atentat na mednarodni ^ vlak, ki je krenil iz Pirota v ^ Sofijo. Na železniško progo je 1 bil postavljen peklenski stroj. ' Ko je lokomotiva privozila do '
T
peklenskega stroja, je le-ta eksplodiral. Lokomotiva in že- s lezniška proga sta bila neko- ! liko poškodovana, potniški vo- 1 zovi pa so ostali nepoškodo- J vani, a voz za prtljago je izti- c ril. Čuvarji proge, ki so bili v bližini, so opazili skupino 8 do T 10 ljudi, bežečo proti bolgarski meji! Čuvarji so začeli streljati nanje, nakar so le-ti na umiku odgovorili s streli iz 1 pušk. Davi so našli na tem me- } stu 16 izstrelkov pušk sistema -g Manlicher, s katerimi so obo- i roženi bolgarski komitaši. Po 2 tem atentatu so našli v bližin 1 postavljeni peklenski stroj z ( 20 m netilne vrvice. Davi ob 5 1 so na istem mestu slišail po- 1 novno hudo detonacijo ter u- 1 gotovili, da je eksplodiral drug j peklenski stroj, ki je bil tem- j piran tako, da je moral eks- j plodirati davi ob 5. Pričaku- < joč, da so v bližini še drugi < peklenski stroji, so oblastva " pri pregledu terena našla če- ; trti peklenski stroj, ki pa je . bil tempiran za 6. uro. Stroj so 1 takoj demontirali. Pri natanč«-nem pregledu so oblastva dognala, da je bilo razstrelivo ovito v del bolgarskega pisma in košček papirja tobačnega omota, ki je nosil naslov tobačne tvomice v Sofiji. Organizirani oddelki so zasledovali razbojnike tik do bolgarske meje. Potniki so nadaljevali pot v Sofijo z zakasnitvijo 2 in pol ure.
-o-
Zlato v podplatih.
Na kaj vse ne pridejo razni tatovi in drugi nepošten j ako-viči! Pred nekaj dnevi je bila izvršena drzna in velika tatvina v vasi Dragačari tik bosanskega mesteca Foče. Neznani tatovi so vlomili v trgovino Im-bra Huriča in pokradli mnogo blaga ter večjo množino zlatega denarja. Tatovi so skušali razbiti tudi blagajno, v kateri je bila še večja množina zlatega denarja, vendar pa se jim to ni posrečilo.
Te dni je vodja orožniške postaje v Foči opazil nekega človeka, ki se mu je zdel zelo sumljiv. Odvedel ga je na o-rožniško postajo in izvršil nad njim osebno preiskavo. Pri ; preiskavi je našel dve legiti-
-	maciji, ki sta se glasili na dve
-	različni imeni. Vodji je bilo > jasno, da ima opraviti z zlo-i čincem in ga je zato ponovno
-	in še bolj natančno preiskal. rj Opazil je, da ima zločinec čevlje z votlimi nodnlati. S klešča-
Fant je star 17 let, in istotoliko tudi dekle. On je doma iz države Indiana in se imenuje Harold Deatline, deklica pa je Florence Smock iz Floride. Med 1500 konteštanti je bila ta dvojica pred kratkim na zborovanju takozvanega "National 4-H cluba" v Shermanu hotelu v Chicagi izbrana kot najbolj zdrava.	*
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 13. decembru 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto --------------------$5.00
. Za pol leta -------------------------------- 2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___________$6.00
Za pol leta______________3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
l"or one year ................................$5.00
For half a year ......................-......- 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ...............................—$6.00
For half a year...............—..........- 3.00
POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, jdo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 0 tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Naš stenski koledar za 1930
List "Amerikanski Slovenec" je izdal za leto 1930 krasen atenski koledar, ki ga bodo naročniki A. S. in vsi, ki ga bodo dobili, prav veseli. Koledarjeva obsežnost je Ž4 x 16, tiskan v dveh barvah, vsebuje cerkvene in državne praznike, ima vse postne označbe, označbe godov in imen in časovne označbe v slovenskem jeziku.
Je to koledar, ki je praktičen za vsako slovensko hišo. Zadnja leta smo prejeli od strani naročnikov šte\ilna priznanja za naš stenski koledar. Zlasti ugaja gospodinjam radi postnih označb, cerkvenih praznikov, itd.
Naš stenski koledar dobi vsak naročnik, lista A. S. brezplačno. V večje naselbine, kjer imamo naše zastopnike (ce), jih bomo poslali skupno za vse naročnike na zastopnike (ce). To zato, ker pride pošiljatev ceneje. Ako bi hoteli vsakemu poslati koledar direktno na dom po pošti, bi bili to veliki stroški s poštnino. Rajši izdamo zato malo večji in lepši koledar.
Naročnike prosimo, naj olajšajo delo zastopnikom (cam) po naselbinah kolikor mogoče s tem, da se potrudijo, da gredo sami po koledar k zastopniku (ci).
Naročnikom, ki žele več kakor enega in nenaročnikom v Ameriki, Kanadi ali za v stari kraj, posamezno, stane koledar 15c po pošti.
Kdor jih naroči 10 komadov ali več, jih plača po 10c.
Zlasti priporočamo tajnikom in tajnicam Z.S.Z., D.S.D. jn S.Ž.Z. itd., da jih naroče skupno za člane.
Posamezne naročbe s poštnino vred pa stanejo, kakor že navedeno, 15 centov. Vse, kar treba je, da pošljete pravilni naslov bodi za tu ali ttari kraj, in 15c v znamkah in poslali bomo naš stenski koledar na naslov, kamor želite.
Tistim, ki želijo naročiti naš stenski koledar za leto 1930 svojim prijateljem ali sorodnikom bodisi tukaj ali za stari kraj, svetujemo, da to store takoj, dokler so koledarji na roki. Lansko leto jih je v par tednih zmanjkalo in mnogim nismo mogli postreči s koledarjem, ker so prehitro pošli. Zato letos hitite z naročili.
Obenem sporočamo vsem našim naročnikom (cam), da z novim letom, 1. januarja 1930, prične izhajati v "Amerikan-ekem Slovencu" zanimiva povest "GOSPODIN FRANJO". Povest je precej dolga, pestra v zanimivosti in obenem 'zelo poučna.
Knjiga "GOSPODIN FRANJO" je bila leta 1912, ko je izšla, v staii domovini zaplenjena od avstrijskih oblasti, ker v knjigi je podana precej točna slika položaja, kakoršen je vladal v Bosni in Hercegovini za časa avstrijske okupacije. V tej knjigi so zabelježeni zgodovini v spomin vrlo romantični slučaji, kako je naduta avstro-madžarska oblast ravnala s Slovani na jugu, ki je precej podobno današnjemu zatiranju v našem Primorju. To povest bi moral citati ne le vsak Slovenec, temveč sleherni Slovan.
Prijatelji in somišljeniki našega lista so prošeni, da na to zanimivo povest opozore svoje prijatelje in sosede, da si list do 1. januarja naroče. Vsi novi naročniki dobe tudi naš atenski koledar za leto 1930.
Tisti, ki te dni premišljajo, kaj bi Svojemu prijatelju ali prijateljici dali za božično darilo, svetujemo, da jim naroče za »■no leto ali vsaj za pol leta list "Amerikanski Slovenec". S tem jim bote preskrbeli zanimivo čtivo, zlasti zanimivo povest "GOSPODIN FRANJO", ki prične s 1. januarjem 1930. Lep-
šega darila ne morete dati prijatelju ali prijateljici, ki še nima našega lista, kakor če mu (ji) list naročite, kateri jih bo dan za dnem spominjal celo leto, kaj so prejeli kot božično darilo od vas za leto 1930. Kadarkoli ga bodo brali, se bodo vas spominjali. Zato takoj še danes naročite svojim prijateljem (cam) list "Amerikanski Slovenec" -za božično darilo. Zraven lista bodo dobili še lep stenski koledar v A'ojo hišo.
Opozarjamo tudi, da je zelo primeren dar za svoje domače ali prijatelje v starem kraju list Amerikanski Slovenec. Naročite jim ga in videli bote, kako bodo lista veseli in kako bodo hvaležni vam za list.

VELIKANSKI USPEH BA-NOVČEVEGA KONCERTA NA CALUMETU.
Calumet, Mich.
Naša calumetska naselbina .je pokazala, da še vedno zmore, ako ima dovolj vzroka, nastopiti skupno in prirediti sijajne uspehe, kateri so bili pred več leti tako značilni za slovensko calumetsko naselbino.
V nedeljo, 8. decembra, smo imeli priliko videti zopet eno takšno prireditev, katere u-speh je nepričakovano dobre uspel. Ta dan je namreč priredil slovenski operni pevec Sve-čozar Banovec tukaj koncert, kateri nam bo gotovo ostal v spominu še mnogo let. Vsa tukajšnja slovenska društva, katera so se združila in skupno angažirala gospoda Banovca, so lahko ponosna, ker njihovo pričakovanje se je v polni meri obneslo. Gospod Banovec se je' v polni meri izkazal umetnika in si je s svojim nastopom mahoma osvojil sica vseh. Komaj je odpel prvo pesem, že smo ga vzljubili. On ima tisti redek dar osebnosti, kateri človeka potegne, da ga vzljubi in osvoji.
Koncert se je vršil počenši ob pol treh popoldne in kras-nejših dveh ur nismo preživeli že mnogo let. Velika Columbus dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička in mnogo jih je moralo še stati. Veliko je bilo navzočih tudi naših angleških Amerikancev, in kar nas je posebno razveselilo, je bila njihova pohvala našemu pevcu. Značilno je, da je bilo med njimi več kritikov, ki se'razumejo na' petje in godbo, kateri ga niso mogli prehvaliti in sam vodja tukajšnjega moškega pevskega zbora "Copper Country Choral Club", kateri je nastopil v raznih večjih mestih, se je izrazil, da jc g. Banovec najboljši pevec, kar ga je še kdaj slišal na Calumetu. To je izredna pohvala, ako pomislimo, da je komaj pred par tedni tukaj nastopil italijanski operni pevec Baggiore, ki je član italijanske opere v Rimu in ki je že' večkrat nastopil skupno s svetovno znanimi pevkami, kakor Schumann - Heink, Tetrazzini in drugimi. Dasi je Italijan Baggiore rojen na Calumetu
in je bilo že radi tega pričakovati, da ga bodo tukajšni Italijani in drugi nosili na rokah, vendar ni dosegel med svojimi poslušalci uspeha, lcakoršnega je dosegel Banovec. On nima tiste prikupljive osebnosti, ki tako diči našega pevca. Četudi ima nekoliko močnejši glas od Banovca, vendar ni vlil v njega tiste občutke, katere take-karakterizirajo pravega pevca — umetnika. Bil je samosve-sten si svoje slave, on je imel na mislih le sebe, ko je pel, dočim se je izkazal g. Banovec ravno nasprotno. In tako je prekosil naš pevec Italijana v njegovem rojstnem mestu, "slavnega" tenorista rimske opere. Živijo Banovec!
Da pa ne boste mislili, da je to le moja hvala, čitajte, kaj je pisal tukajšni angleški dnevnik "Calumet News' drugi dan po koncertu. Celo kolono je posvetil našemu pevcu in med drugim piše: In his songs the effect was much hightened by the dramatic interpretations lavished upon them by Mr. Banovec. Mr. Banovec's work in opera must be thrilling,'for he has the talents of the actor to almost as high degree as those of the singer. Both his stage and vocal training have been built on a strong foundation of inborn talent which gives him an easy grace in his work.
In addition to his other attainments, Mr. Banovec has the priceless gift of personality. Today in Calumet, he is spoken of by those who heard him as a personal friend. His appearance here has left a lasting impression on the community. Not only by his countrymen. but by many who are unmoved by any feeling of justified patriotic pride is Rudolf Banovec admired.
Several persons, who are competent to judge singing, had declared Mr. Banovec the best singer ever heard in Hought.on County, without exception. His future should be very bright indeed, for if he always leaves his hearers as inspired as he left his audience here, his admirers must be numberless." ®
Tako angleški list. Večje priznanje mu sami ne moremo dati. Veseli in ponosni smo, da nas je obiskal, njegov obisk
pomeni velik korak naprej za našo narodnost.
Po koncertu se je vršil pevcu v počast. banket, katerega se je udeležilo mnogo občinstva. Moja malenkost, kot sto-loravnatelj, je poklical več navzočih, da izrazijo svoje mnenje. Kako so se izražali, menim, da mi ni vredno še posebej povdarjati. Gost sam je bil zelo vesel nad izredno lepim uspehom ter nam je zagotovil, da je pripravljen priti vsaki čas zopet na Calumet, dokler se bo mudil v Ameriki.
Slovenskim naselbinam, katere ga še niso slišale, priporočam, da ga gotovo angažirajo. Ne bo jim žal, ker slišale bodo pravega umetnika, našega lastnega rojaka.
Chesarek.
HRV. NARODNI DOM!
ŽALOSTNA VEST IZ SHEBOYGANA.
KAJ JE NOVEGA V JO-LIETU?
Joliet, 111.
Društvo sv. Jožefa št. 2 K.S. K.J., ki je imelo svojo letno sejo te dni, je razmotrivalo tudi o proslavi 401etnice obstanka, ki jo bo društvo slavilo prihodnje leto 1930 meseca maja. To bo velika slaviy>st za to najstarejše slovensko podporno društvo v naselbini. Tako se giblje naše društveno življenje naprej — vedno navzgor.
V nedeljo, dne 22. dec. se sprimejo kegljarski tekmovalci in sicer waukeganski keg-ljavci, člani JSKJ., v tamošnji naselbini se sprimejo s keg-ljavci dr. sv. Potra in Pavla št. 66 JSKJ. Kegljanje se bo vršilo na Alamo kegljišču in se prične ob 3. uri popoldne. Pričakuje se kakih 50 oseb iz Waukegana na ta dan, ki pridejo s posebnim busom. Vojska bo huda, bomo vfdeli, kdo bo zmagal.
Dne 28. decembra, v soboto zvečer, pa priredi dr. sv. Jurija št. 3 KSKJ. svojo veselico v Slovenia dvorani. Vitezi vedno kaj bogatega priredijo in bodo gotovo tudi na ta večer.
Naš trgovec Kolenc na 1600 Hickory Street si je moderno prenovil in predelal svojo trgovino. Zgleda zdaj vogal, kakor kak vogal v osrčju mesta. Celo okolico je to povzdignilo.
Pozdrav čitateljem!
Poročevalec.
TO INJ)N0.
JETNIKI LEDU.
Iz Vladivostoka javljajo, da je parnik sovjetske mornarice "Stavropol" vnovič zamrznil v ledu 10 km daleč od Severnega rta. Moral bo potemtakem prezimiti že drugič v severnem ledu, kar bo zelo neprijetno za ladjo samo, njeno posadko in potnike, ki so z gotovostjo računali, da bodo letošnjo zimo prebili v domačih vodah.
Na ladji se nahaja šestnajst duš broječa znanstvena odprava, ki je preiskala pokrajino v bližini reke Kolime. Položaj je tem obupnejši, ker je kapitan vzel na ladjo tudi nekaj rod-
Hrvatje v Sheboyganu, Wis., so zgradili svoj Narodni Dom pred dvema leti. V javnosti jim nisem nasprotoval. Mislil sem svoje. Narod se mi je smilil, ki je prišel pod krinko Narodnega Doma v roke komunistov. Znal sem, da se ta tok ne da ustaviti, zato sem raje molčal. Šli so toraj v šolo, kjer trpe finančno in na dobrem imenu. Radi nezmožnosti brez-verskih voditeljev in drugih prepirov so v finančni krizi.
V hrv. listu Svijet je dopis: Dobre vijesti iz Sheboygana s podpisom "Senica" (pošteni Hrvati bi kazali Kukavica). On hvali, kako ta Dom napreduje (laže) in udriha po slo-venačkemu svečeniku, ker Hrv. Dom ne napreduje. Zato odgovarjam.
Hrvatje, ki spadajo k cerkvi sv. Cirila in Metoda in ki pošiljajo dtroke v našo katoliško šolo, vedo, da so dobrodošli. Najboljša učenka osmega razreda v 1. 1929 je bila Hrvatica Caroline Delibos. Slovenci in Hrvatje smo takoj v začetku skupno, delovali pri cerkvi in društvih. V naselbino se je pri-teplo par komunistov iz De-troita, Mich., in iz Pennsylva-nije. Ti so naše Hrvate zapeljali na krivo pot. Eden izmed teh gadov je pisal list za časa kampanje za Hrv. Dom hrvatskemu kat. društvu "Presve-tog Trojstva": da jim ovo društvo smrdi i svaki pojedini član, ki pripada ovom društvu. Pri otvorenju Hrv. Doma je g. Frank Maretič u svojem govoru kazao: "Neče nama Hrva-tima više gospodarit biskup, neče nas više gulit kranjski pop. (Ne treba, to ste učinili
sami.)
Hrv. Narodni Dom ima okoli $30,000 dolga. Na banki 15 tisoč, na delnicah £15,000. Prvo leto so imeli dohodkov okoli $12,000. Obresti so plačali samo banki do sedaj. Delničarjem in društvu sv. Ivana Nepo-muka ništa. Ker jima več ide slabo, sad tražijo, da jima da-de podporno društvo sv. Ivan Nepomuka još $15,000 i da jih reši sramote i propada. — Brača moja, to je nemoguče u državi Wisconsin!
Mnogim družinam je bilo .težko prispevati $10.00 ali $15 za cerkev na leto. Pri Hrv. Nar. Domu je letno $150.00 premalo od vsake družine. Z Domom ste zgubili svoje poštenje in dobro ime. Ako želite videti svojo fotografijo, o-glasite se pri sudacu P. Krez. On če vama kazati istino!
Sva čast Hrvatima, koji so s nama! Ako žele Hrvatje v Sheboyganu svojo župnijo, jaz jim drage volje darujem $100.
To naj bo resen opomin tudi za nas Slovence. Narodni domovi cepijo naše moči v dva tabora. V začetku, ko se delnice prodajajo, so katoličani dobri. Ko so že na konju vsaj v mislih, potem katoličanov ne marajo v odboru Nar. Doma. To se je pripetilo v Clevelan-du. Mir in sloga pri Nar. Do-mih je tam, kjer so delničarji farani župnije. To je v New-burgu, O., in Pittsburghu, Pa.
Kdor hoče, naj veruje! Kdor neče, naj gre v finančno šolo na svojo odgovornost in na svojo žalost.
Srdačen pozdrav svima Hrvatima u Sheboygan, Wis.!
Rev. J. Cherne.
bin mornarjev in ker je nekaj mož posadke zbolelo. Kakor človeška življenja je ogrožen tudi dragocen znanstveni material, ki ga vozi ladja na krovu. Moskovska vlada bo skušala storiti vse, da ladjo oprosti ledenega obroča in bo v ta namen poslala "Stavropolu" na pomoč ledolomilca "Lidtke-ja", ki bo skušal prevzeti nekaj posadke in tovorov, ladjo pa založiti z živili in premogom.
-o-
ANEKDOTE.
General Moreau, Napoleonov nasprotnik, je bil na glasu kot izboren stateg — pri umikih. V neki družbi jc dejal Napoleon: "Gotovo, Moreau je pomemben general, toda podoben je bobnu."
— "Kako to?" so vprašali cesarja.
"Tako, da tudi o bobnu ne čujemo nič, predno niso udarili po njeni."
Pred sovražnikom je zaprosil mlad častnik maršala Bes-sieresa za dopust, da bi obiskal svojega "bolnega" očeta \ bližnjem mestu. Maršal je mladega človeka spregledal in
dejal: "Le pojdite. Vidim, da poznate zapoved, ki pravi: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel na zemlji."
Napoleon je vprašal nižjega častnika, koliko let mu je. "Trideset, sir," je odgovoril ta. "In niste avanzirali na višje mesto?"
"Zal da ne, veličanstvo, i-mel sem smolo." — "Ce je tako, pa kar podajte ostavko," je dejal Napoleon, "kajti častnikov s smolo ne morem rabiti." .
-o-
PENZIJA ZA VOJNO PRED 117 LETI
Washington, D. C. — Državni oddelek za penzije je objavil zanimivo dejstvo, da še zdaj vleče 11 vdov penzijo po svojih možeh, ki so služili v vojni proti Angliji v letu 1812.
——o-
ANGLEŠKI IGRALCI STOPI-JO V UNIJO
London, Anglija. — Več sto angleških gledaliških igralcev in igralk je na zborovanju sklenilo, da ustanove igralsko unijo, podobno, kakoršna že obstoji v Zed. državah.
* PODLISTEK *
Or. Ožbolt Ilaunig:
KAPELŠKI FUNT
Bil je lep majnikov dan, ko se je opravljal praznik Kristusovega vnebohoda. — Solnce je že takoj zgodaj zjutraj pošiljalo gorke žarke na mirni trg, narava je že skoraj slekla svojo pomladansko obleko; nagibalo se je že proti poletju.
Župljani so prišli od vseh strani, zakaj bili so radovedni, kaj pove gospod prošt, katerega prihod ae je napovedal s prižni-ce. Zvonovi so zapeli v obeh cerkvah v jenamenje, da prihaja visoki cerkveni dostojanstvenik. In res, že se sliši drdranje voza; dva iskra vranca sta vprežena v Voz, v katerem sedi prošt in na njegovi levi strani flegar; za tem vozom pa se pelje Že drug prazen voz, v katerem je navadno pedel flegar.
"Kaj pomeni to?" so radovedno vprašali gledalci. Župnik je stal s kaplanom pred župniščem, katerima so se pridružili trški sodnik Hagen, župan Vegi in olia cerkvena ključarja.
Prošt izstopi in za njim tudi flegar. Odide takoj v cerkev. Prošt stopi po predhod-njih ceremonijah na prižnico. flegar pa se vsede spredaj pri oltarju v klop.
Prošt je po uvodnih -besedah začel razlagati besede sv. evangelija: Dajte cesarju kar je cesarjevega, in Bogu kar je božjega. Našel je s tem prehod na cesarske odredbe, ki so morajo izpolnjevati in spoštovati. Le tako se prav izpolnjujejo besede sv. evangelija. Ko pa je prišel do tega, da se morajo župljani pokoriti in dati sleči Marijin kip ter odstraniti tablice, se je začel po celi cerkvi glasen hrup; slišalo se je pokašljevanje, drsanje z nogami in mrmranje, Cim dalje je govoril prošt o ti zadevi, tem hujši je bil ropot in že šo se slišali polglasni ugovori, da ni bilo mogoče pridigovati nadalje. Flegar je jezno gledal po množici, toda vse skup nič ni pomagalo. Prošt je nehal ter ves razburjen stopil v zakristijo. Odšel je takoj v župnišče ter
poklical| župana Vegla, Koclja ter oba cerkvena ključarja. Ves razburjen jim je predočil, da zaslužijo vsi najhujšo kazen, in bo tudi poročal \ Celovec, da napravi komisar z vojaško silo konec. Toda poklicani so ostali vsi mirni.
Vegi stopi naprej in pravi: "Dosti smo pretrpeli v zadnjih letih, ko smo branili naše stare pravice, in dosedaj nam niso mogli ničesar. Naša stvar je sveta in zato se tudi ne udumo!"
"O, takšen duh je v vas vseh," razburi so prošt; "ali se še niste spametovali?"
\Mi smo pametni dovolj, da bi le tudi drugi bili," odgovori Vegi in vsi »*staji pritrdijo.
"To je žalitev oblasti," vzklikne prošt, ves rudeč v obrazu; "vi žalite cesarja!"
"Mi spoštujemo našega vladarja, a pričakujemo, da se varujejo naše stare pravice in navade, in potem je mir!"
Prošt je u videl, da ni doseči ničesar. Zato se je začel pogajati z zastopniki žup-ljanov, katerim je nazadnje obljubil, da se opravlja božja služba v Trnju kakor prej, in ostane Marijin kip nedotaknjen.
A hujše je naletel flegar. Ves razbur-
jen je prišel iz cerkve. Tam je stala gruča kmetov. Malomarno so pozdravili flegar-ja, kar ga je še bolj razjezilo.
Zato stopi pred nje in pravi:
"Lepo ste se obnašali pri pridigi; ali je to spoštovanje pred višjim duhovnikom?"
Kmetje so se delali, kakor bi ničesar ne slišali in 'so nadaljevali svoj pogovor.
"Glej jih, buče trmaste, še zmenijo se ne zame. Kje pa je spoštovanje?"
Tedaj pa se obrne kmet Miklav in pravi resno: "Mi spoštujemo Boga in vse to, kar je pametnega!"
"Kaj hočeš s tem reči, ti nesramni kmet," zarohni nad njim flegar.
"To vam je malo mar, vsak po svojem; Je vi za vaše stvari, mi pa za svoje!"
"A, nečuveno, predrzno," zbesni flegar in se kar trese od jeze; "to ste naravnost puntarji, v ječo slišite!"
"Pošten človek dosedaj še ni bil kaznovan," reče mirno Bajdl iz Lepena.
"Pa boste čutili moč oblasti, le čakajte, vi butice kmečke!"
"Ce je .še kaj pravice na svetu, še ne tako hitro, saj še imamo cesarja," pripomni Lipš iz RemSenika.
"Da, na cesarja se sklicujete, na drugi strani pa ste mu nepokorni; ali vam ni u-kazal, da morate odvzeti tiste cunje od one podobe, ki jo vi častite kakor Boga, a ni drugega kakor kos lesa."
"A, tako govorite, sram naj vas bo!" vzrojijo vsi kmetje; "to je brezvernež, ki bi najrajši odpravil vero! Cesar o teh na-redbah nič ne ve, samo vi luteranci izdajate tako brezbožne odloke!"
"Molčite!" zarohni flegar, "naznanim vas komisarju!"
"Le idi, saj si nas že itak dosti tožil in stiskal. Rajši svojega pankerta boljše vzgajaj, nas pa pusti pri miru. Le čakaj, mogoče ni daleč, da te Bog kaznuje za tvoje hudobije," kričijo kmetje in stopijo bližje. Nekateri že dvigajo pesti in gledajo divje.
Flegar Reitrer vidi, da je dregnil v sršenovo gnezdo, zato skoči hitro k Bošteju, kjer je imel izprežen voz, in da takoj vpre-či, ne da bi čakal prošta; zakaj preveč ga je jezilo, da so ga kmetje tako osramotili.
(Dalje sledi.)
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Petek, 13. decembra 1929.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 5.
0000<><><>Q<>CKK>00<><><><>^^
ooooooooooooooo;
Družba
oooooooooooooooo
KK>O<>OO<>O<KKK><>CK><
sv. Družine
vooooooooooooooo«
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
zs^rADraS:h Sedež: Joliet, 111.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L
I.	podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, ILL Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukcl, 1199 N. Broadway, Joilet, I1L John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Do dne 1. jan. 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $58,942.33.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.
ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
00000000<X>0<>0000<K><><)<X><K><>000<K>00000000000<>0000000000
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D.S.D.
Društvo št. 1.
Društvo št. Društvo št.
6.
Društvo št. 12.
Društvo št. 13. Društvo št. 14.
Društvo št. 18.
Društvo št. 1.
Društvo št. 6.
Društvo št. 13. Društvo št. 18.
Društvo št.,12. Društvo št. 13.
Spremembe pri društvih.
Pristopili: Albert Papesh, star 16 let, zav. za $500.00; Albert Škul, star 22 let, zavar. za $250.00; Edward C. Stu.kel, star 40 let, zav. za $250.00; Frank Russ, star 18 let, zav. za $500.00; Joseph Russ, star 21 let, zavar. za $500.00; Jacob Jerman, star 35 let, zavar.1 za $500.00; Joseph Sever, star 52 let, zavar. za $250.00; Martin Cernugel, star 40 let, zavar. za $500.00; George Flajnik, star 42 let, zav. za $500.00; Frances Škul, st. 16 let, zav. za $500.00. — Umrli i Mary Meteš, cert. št. 201, st. 68 let, zav. za $500.00; Anna Kochevar. cert. št. 320, st. 55 let, zav. za $250.00. Odstopil: 1.
Umrl: Andrew Cepon, cert. št. 519, st. 59 let, zav. za $250.00.
Pristopila: Angela Jiambič, st. 18 let, zavar. za $500-00. Susp.: 1.
Pristopila: John Pavlakovich, st. 30 let, zav. za $500.00; Barbara Volovich, stara 16 let, zav. za $1000.00. Susp.: 2.
Mladinski oddelek. Pristopili: Peter B. Papesh, Knesa Flander, Lillian Tomko, Donald J. Gerl, Virginia Štu-kel in Leonard M. Kochevar. Pristopili: Michael Miholich, Anna Miholich, Angela Miholich, Theresa Miholich, John Miholich, Matthew Miholich in Barb. Miholich. Pristopila: Stephen Salay Jr., Mary Salay. Susp.: 1.
Izplačali za operacije. Elizabeth Petrič, operacija za rupture, $75.00. Steve Šutej, operacija za appendix, $75.00; Nicholas Zunich, oper. za gall stones, $75.00. Rose Starman, operacija za appendix, $75.00.
za enega otroka, kar je resnica. Ampak, če mi hočemo napredovati, mi ne moremo samo stiskati, mi moramo tudi malo oddati, posebno pa za naš mladinski oddelek. Kaj ni naša mladina naša bodočnost? Zakaj se bi ne zanimali za njo? Kar so naši dragi očetje in matere začeli, gotovo je, da naša mladina, eden ali pa ta drugi (a), bodo primorani voditi naše delo naprej.
Kakor je doma v hiši, da oče in mati vedno mislita, kako se bi živela in kdo bi gospodaril, če se bi njima primerila smrt ali kakšna druga nesreča, ravno tako je pri organizacijah: mi moramo gledati za našo bodočnost in to je naša mladina.
Oče, mati, dajte vi vaše otroke v našo sredo. Ce ste vi člani naše organizacije, vaša lastna dolžnost je, da to obenem storite. Zakaj? Ce ima Družba sv. Družine vas zavarovane, zakaj ji ne date tudi tiste prilike, da bi imela vaše otroke!
Očetje in matere, ki še ne spadate k naši organizaciji, vam pa prav na srce polagam za vašo mladino. Mogoče vi imate zadosti zavarovalnine, to pa ne pomeni, da vi ne morate dati vaše mladine v našo sredo. Gotovo da in bodp ravno tako z veseljem sprejeti. Zagotavljam pa vam lo-le: Da vam ne bo žal, če to storite.
Kakor je meni znano, znano je vam, da naša mladina je dandanes v večji nevarnosti kot smo bili mi, ko smo mi rasli gor. Zatorej mi moramo biti bolj pripravljeni, kar se tiče zavarovalnine, ko so morali biti naši starši.
Predragi moji, kaj ni to resnica, ko se domislimo vseh teh stvari? O, in kako! Naši starši so skrbeli za nas, mi moramo skrbeti pa za naše otroke!
Z bratskim pozdravom ostanem Vaš »udani za napredek D.S.D.	Frank J. Wedic, gl. tajnik.
Veseli božični prazniki so že pred durmi. In ker mi je nemogoče vsakemu posameznemu izreči moje veselo voščilo, zatorej vzamem to priliko skozi naše glasilo, "Amer. Slovenec", da vam vsem skupaj iz dna mojega srca voščim vesele božične praznike in srečno, zdravo in veselo novo leto! DRUŽBA SV. DRUŽINE VAS KLIČE! ALI JO SLIŠITE?!
Društvene vesti in naznanila.
Društvo št. 16. Dragi člani(ce) D.S.D.: —
Dan zaključka kampanje za mladinski oddelek se bliža, oziroma $1.00 nagrade, ki je vam znano, da družba plača za vsakega novega člana (ico) v ta oddelek do 1. januarja 1930. To je glavni odbor odobril na zadnji polletni seji zato, da bi naš mladinski oddelek boljše napredoval s članstvom.
Slišalo se je že, da to je jako lepa in tudi velika nagrada
DRUŠTVO SV. DRUŽINE ŠT. 6 D.S.D.
Waukegan, 111.
Sobratje in sosestre! Vesel in zadovoljen sem bil, ko je to društvo imelo svojo letno sejo dne 1. decembra. Celi društveni odbor je bil zadovoljen, ker se je seja v tako lepem redu in miru vršila. Člani in članice so se tudi v lepem številu udeležili te seje ter pokazali, da sodelujejo z odborom za uspeh in napredek tega društva.
Novo izvoljeni odbor za leto 1930 je bil izvoljen v kratkem času. Enoglasno so bili izvoljeni vsi stari uradniki. Torej odbor za prihodnje leto je sledeči.: Frank Osenek, predsednik; John Gerčar, podpredsednik ; Joseph L. Drasler Jr., tajnik; Joseph Drasler Sr., blagajnik, in Frances Gerčar, zapisnikarca.
Kakor zadnje leto se bodo seje vršile tudi za naprej v šolski dvorani vsako prvo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldan.
Ker sem se ravno pripravil to napisati, hočem še nekaj reči, ako se vidimo ali ne. Celi društveni odbor od društva sv. Družine št. 6 v Waukeganu, želi članom in članicam vesele in zadovoljne božične praznike, da bi jih vsi še mnogo let dočakali. To želim ne samo svojemu društvu, ampak tudi vsem drugim društvom in njihovemu članstvu naše dične Družbe sv. Družine! Veliko u-speha, sreče in zadovoljstva v novem letu 1930!
S sobratskim pozdravom,
Jos. L. Drasler Jr., tajnik.
in uro in pridite vse od prve do zadnje. Seja je velike važnosti. Volile bomo odbor za 1. 1930, katerega ti bote izvolile, da bo delal za vas, dajal nasvete in vodil društvene zadeve. Ako vam katera sedaj ni po volji, na glavni seji bote imele pravico si izvolit drugo. Obenem upam tudi, da bo vsaka storila svojo dolžnost in poravnala dolg do prihodnje seje, da bo mogoče lepo urediti letne račune koncem meseca. Na svidenje toraj dne 15. dcc. 1929, v nedeljo popoldne ob 2. uri v Bajukovi dvorani. S sosesterskim pozdravom, Josephine Bradšsh, tajnica.
-o-
POZIV NA DRUŠTVENO SEJO!
Ottawa, 111. Te skromne vrstice so namenjene članicam društva sv. Terezije št. 17 DSD. Mesec december je tukaj in z njim na-
ša letna seja. V dolžnost si štejem, da vas na to opozorim. Gotovo, da vas je nekaj, ki se nič kaj rade ne udeležite društvenih sej. Ne morem si misliti, čemu to rade opuščate. — Društvo je vendar vaša last. Ustanovilo se je za vašo korist, pa tako radi pozabite na seje. Koliko koristnega bi se lahko storilo za društvo, če bi bilo več zanimanja od strani članic. Na seji pride kaka važna zadeva za rešit in seveda tri ali štiri ne morejo same vsega storiti, druge pa doma godrnjajo, da to in ono ni pravilno. Toda temu ste krive ve same, ker ne pridete na sejo in tako ne veste za društveno poslovanje. Večkrat se pripeti, da kaka dobra ideja od strani uradnic propade, ker ni dovolj močna in nima dovolj podpore ali pa pridejo na površje na-sprotstva. Morda celo napačna ideja. Seveda po sodbi članic
so krive le uradnice, ker tako-le pustijo, tako in približno godrnjajo one, ki so doma. V resnici pa so same krive, ker ne pridejo na sejo. Ker je mesec december za društvo najbolj važen, ste prošene, da za gotovo vse pridete na sejo dne 15. decembra in si izberete u-radnice za bodoče leto. Slovenski pregovor pravi, da nova metla bolje pometa kot pa stara. Zatorej upam, da ne bo nobena pozabila dne 15. dec. v navadnem prostoru. Sedaj pa pozdrav!
Katarina Bajuk, preds.
-o-
Kako naj drugi tebi zaupajo, ko ti drugim ne zaupaš?
DOBITE SVOJE DRAGE V AMERIKO
Kupite si United States Lines Plačane vozovnice
IZ URADA DRUŠTVA SV.
TEREZIJE ŠT. 17 D.S.D.
Ottawa, III.
Beli sneg je že p ar k rat pokril mater zemljo. Zima je tukaj. Leto 1929 je že pri svojem koncu, le še par dni in šlo bo v večnost, kakor prejšnja. Treba se bo torej pripraviti za prihod novega leta 1930, posebno še na društvenem polju. Zato imajo društva v decembru svoje letne glavne seje, da delajo načrte za prihodnje leto. Izvolijo si odbor, da delajo potem za društva v novem letu.
Tako se bo vršila glavna letna seja tudi našega društva sv. Terezije št. 17 DSD. in sicer 15. decembra popoldan ob 2. uri v M. Bajukovi dvorani. Zato tem potom poživljam vse, ne samo nekatere, ampak vse članice, samo tiste na bolniški listi so izvzete. Ker pa bolnih nimamo razven ene, in to je Mrs. Katarina Lenac, pri kateri se je gospa Štorklja usta-| vila in ji pustila lepega fant-| ka, zato pričakujemo vse na j sejo. Seja bo zelo pomenljiva' in gotovo se bo vsaka članica odzvala, da bomo tako v skupnem sporazumu in skupnosti storile kar največ mogoče dobrega v korist našega društva. Kakor se bo napravilo na glavni seji, kakoršen program bomo začrtale, kakor se bodo nekatere točke pravil preuredile, to bo veljalo potem za celo leto. Zato ne recite: brez mene bodo že naredili. Ne! Ako bi vsaka tako rekla, potem bi ne bilo nobenega zanimanja za društvo. Sestre, zapišite si dan
Ako nameravate potovati v stari kraj, odločite se za odhod iz New Yorka na katerikoli izvrstni ladji United States Lines.
V januarju odhajajo:
S. S. George Washington................ 8. Jan.
S. S. America............. ....................15. Jan.
S. S. Leviathan —...........................18. Jan.
S. S. Pres. Harding............................22. Jan.
S. S. Pres. Roosevelt........................29. Jap.
Ladje se ustavijo v Plymouth — Cherbourg — Southampton — Hamburg Za podrobna pojasnila, cene itd. se obrnite na svo-ga lokalnega agenta, ali pa pišite naravnost na
UNITED STATES LINES
110 So. Dearborn St., Chicago, 111. 45 Broadway, New York City
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času •elitve.
Pokliči t« Telefon: ROOSEVELT «221.
Louis Stritar
, 2018 W. 21*t Place. Chicago, in
Tel. v uradu Crawford 2893 Tel. na domu Rockwell 2816
DR. ANDREW FURLAN
SLOV. ZOBOZDRAVNIK
URAD:
OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204
Vogal Crawford in 3959 Ogden Ave., Chicago, III.
Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop.
rfc HMHI* sfrffc 4* "b	rfc 4 41 4
Q0SP0DI NJE V JOLfiETII
4*
so prepričane, da dobijo pri men! najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO
V zalogi imam vedno vsake vrite
STCŽe ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
P
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS..
Chicago Telefon 2917.
JOLIET, ILL.
*
*
NAZNANILO.
Naznanjam rojakom in rojakinjam, da sem zopet začel delati DOMAČE SUHE KLOBASE. Kdor jih želi, jih lahko dobi vsaki dan pri
Joseph Horvat,
745 Summit St., Joliet, 111.
(2967)
/0

Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMAN1CH & SON
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolaga noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogre-"be, kisle in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,	Joliet, Illinois
— THE
Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS.
Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik
RADIO PREDAVANI 0 IZSELJEVANJU
Predaval Rev. K. Zakrajšek, bivši slov. misijonar v Ameriki.
O skrbi in varstvu naših izseljencev med potjo v tujino je sedaj dobro preskrbljeno. Tu jo sedaj malo dela za družbo. Vse parobrodne linije so lepo uredile potom svojih a-gentov za popolno varnost vseh izseljencev do parnika m na parni k u. Vse vlade skrbe za to. Veliko so dosegle številne in mogočne mednarodne iz-seljeniške družbe in organizacije, tako družba sv. Rafaela, katere oddelek je naša slovenska družba. Veliko je storilo za varstvo potujočih deklet mednarodno društvo "Mad-chenschutz-Verein", katerega vrhovna predsednica pride jutri ali v petek k nam v Ljubljano in, kateri*kličemo že naprej naš iskreni dobro došla.
I'red leti je bilo strašno, kako se je uboge izseljence izko-
(Dalje.)
riščaJo vsopovsodi. Na vseh po-
stajah so prežali nanje sle- ženih držav, tega ni več treba.
seljenci potrebovali pomoči in posredovanja pri ameriških naseljeniških oblastih na tako-zvanem Kastelgardnu ali Ellis Islandu, kjer so uradi ameriške izseljeniške komisije. Sedaj, ko so zaprta vrata Zdru-
parji. Koliko so jih poprodali v sužnjost. Koliko naših ljudi je bilo prodanih v Brazilijo na kavine plantaže, kjer so poginili strašne smrti, zvečine pod biči svojih delodajalcev. Koliko tudi naših slovenskih deklet je bilo prodanih v belo suženjstvo. Tretji razred na par-nikih, takozvani medkrov, je bil preje prava Sodoma, strašna nesnaga in res pravi pekel. Danes tega ni več. Združene države so zažugale parobrod-nim družbam, da ne bodo dopustile izkrcati potnikov, ako tudi tretji razred ne bo urejen po človekoljubnih in človeka vrednih predpisih njenih.
Pred leti je bilo za ameriško družbo sv. Rafaela veliko delo v New Torku, kjer so naši iz-
V kanadskih lukah Ijena močna organizacija Catholic Immigrant Aid Society, Katoliško društvo za po^ moč izseljencem, ki ima jako lepo urejeno svoje delovanje.
Edino v južni Ameriki, v Braziliji in Argentiniji, še ni ničesar urejenega. Tam bo še treba poskrbeti za varnost in pomoč novodošlih naših naseljencev. To vprašanje se j>a ne bo dalo preje pričeti, dokler se ne bo našel kak slovenski du hovnik, ki bi hotei iti v Argen
narodnem in verskem oziru.
Glede naših izseljencev, bi-vajočih v tujini, se je dosedaj reklo tu doma: Tujina naj zanje skrbi.
Vendar treba pomisliti, kaj je tujina, da je to samo neusmiljena mačeha, trda in ne-da sprejema izse-
e ustanov-! usmiljena,
ljence samo s tem namenom, da iztisne kolikor mogoče poceni iz njih vse življenjske sile in se ž njimi okoristi pred j vsem gospodarsko. Da za to ne bo skrbela za naseljence ne gospodarsko, ne narodno in ne versko, je jasno.
Gospodarsko zanje ne bo skrbela, da bi jim ' pomagala do sreče in blagostanja, ker jih jp sprejela samo tako, kakor tovarnar importira (uvozi) delavske stroje. Ona hoče
tinijo med naše ljudi kot njih i od izseljenca samo koristi. Za-
izseljeniški misijonar.
* *
Varstvo naših izseljencev in skrb zanje je nadaljna 'naloga družbe sv. Rafaela in sicer tako v gospodarskem, kakor v
hteva od njih, da ji vrše najtežja dela, za katera se lastni državljani ne javljajo in jih nočejo delati, in to za prav nizke plače. Zato pa hoče vsaka tuja država imeti samo
najboljši materij al, samo zdrave, krepke, čile in močne delavske moči. Zato tako stroge zdravniške preiskave izseljencev predno dobe dovoljenje kake države, da se v nji naselijo.
Kako naj ima tujina kaj srca za take človeške stroje? Kako naj zanje poskrbi? Kako naj jih varuje pred izkori-ščevanjem, ožemanjem in goljufanjem. Spominjam se, ko sem obiskoval slovenske koloniste po pragozdovih države West Viriginije v Združenih državah. Tam sem našel na tisoče naših ljudi po teh gozdovih, po sto ali dvesto kilometrov oddaljenih od vsakega mesta ali vasi. To so bili takrat še pravi sužnji. Vse, kar so potrebovali, so morali kupiti pri kompaniji, ki jim je ^ar od plače odtrgovala za hrano, za stanovanje in za vse, kar so med tednom potrebovali. Da se jo tam točila tihi i pijača vsake vrste, jc jasno. Tako se ju zgodilo, da je izseljenec celi
teden delal, v soboto pa ne samo, cla ni nič dobil od svoje plače, temveč so mu povedali, da je še 011 dolžan kompaniji toliko in toliko. Našel sem jih, ki šo bili po pet ali še več let tam, pa niso imeli kaj obleči, da bi bili za med ljudi.
Sedaj je glede tega veliko boljše. Države same skrbe za to, da sklepajo delavske pogodbe z državami, v katere gredo naši ljudje. Vendar pa tu država ne zmore vsega. Tu treba privatnih družb, ki delajo s srcem za izseljenca, do katerih imajo izseljenci tudi zaupanje, da se nanje obračajo in jo poprosijo pomoči in var stva. Koliko se da glede gmotne pomoči izseljencev doseči iz domovine, to smo jasno videli mi tu v Ljubljani pri naši družbi preteklo leto, ko smo složno delovali skupaj z oblastnim iz-seljeniškim uradom bivšega našega oblastnega odbora. — Koliko smo mogli pomagati tudi glede zapuščinskih in po-škudninskili zadev naših izse-
jencev v tujini in domačim tu doma, kažejo številni slučaji, catere smo ugodno rešili za-nje. Upam, da bo sedaj banovina ohranila to prepotrebno pisarno tako, kakoršna je, in v ako spretnih rokah, kakor je sedaj, kjer deluje s tolikim zanimanjem, marljivostjo in pa tudi s srcem naš ljubljanski izseljeniški nadzornik gospod Fink. Ako bi se to delo nadaljevalo nekoliko let, kakor se je vršilo do sedaj, morda s še večjo finančno podporo in žrtvami od strani oblasti in naroda, dosegli se bodo krasni uspehi. Neizmerna škoda za naše izseljence v tujini, še bolj za naše ljudi tu doma, ki imajo svoje izseljence v tujini, bi pa bilo, ako bi se ta urad ukinil. Stotisoče dolarjev odškodnine ponesrečenim izseljencem in zapuščine domačim tu domai
se bo izgubilo, ako se to zgodi. Posebno veliko in važno pa je delo družbe sv. Rafaela zu versko skrb naših izseljencev« ,(Dalje prili.)	.
Stran 6,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 13. decembra 1929
T. C. Bridges
Na pomoč
ROMAN
"Dolžni smo vam neizmerno zahvalo."
Profesor stopi na noge. Bil je pretresen a ne ranjen. "Res smo vam1 jako hvaležni, Mr. Gadsden, reče uljudno. "Na noben način se ne bi mogli rešiti, ako ne bi vi prišli pravočasno na pomoč in ne bi tako izvrstno streljali. To je bila toliko večja ljubeznivost od vas, ker sva pri tej ekspediciji tekmeca, zato se vam vsi zahvaljujemo."
Gadsden se zopet nasmehne, pa smeh je ostal samo na ustnicah. "Potem boste pa brez dvoma svojo hvaležnost radi tudi. dokazali," reše suhoparno.
Profesorja so te besede jako presenetile, vendar pa hitro odgovori: "Seveda bom vesel, ako bom mogel to storiti. Ako vam' moremo postreči s hrano ali drugimi zalogami, vam je na razpolago vse, kar imamo."
Gadsden zmaje z glavo in odgovori. "Str6-ljiva imamo v izobilju in dokler imamo pa-trone, si lahko živeža nastrelimo. Imate pa vi še nekaj, česar mi ni nimamo, namreč skrivnost, kako priti v dolino, kjer leži Hulak. Prepričan sem, da mi zdaj tega pojasnila ne boste odrekli."
Profesor pa kar obstane in molči in Jimu je bilo jasno, da ga je ta zahteva osupnila in zmedla.
Gadsden pa se hripavo zasmeje in pravi zasmehljivo: "Saj se mi je zdelo, da bo vaša hvaležnost imela omejeno zavezo!"
Profesorja Thorolda pa oblije vroča rdečica.
"Motite se, gospod! Dolgujem vam življenje in kolikor se mene tiče, sem neomejeno pripravljen storiti vse, da vam povrnem. Toda v tem slučaju se zadeva ne tiče le mene, ampak tudi drugih. Vi niste prišli semkaj iz znanstvenih namenov kakor mi."
"To je res," ga prekine Gadsden. "Zato sem1 tu, da kaj dobim."
"Kako naj torej prevzamem odgovornost, ako bi vas in vaše ljudi spustil nad to ubogo ljudstvo ?" vpraša profesor nejevoljno.
"Dam vam svojo besedo, da ne bom nikogar izmed teh dragocenih ljudi ranil ali stra-hoval," reče Gadsden. "Vem pa, da imajo zlata več ,nego ga morejo porabiti. Zato zahtevam le, da mi dado tega blaga toliko, .kolikor ga morem nesti. Ko fea dobim potem odidem, vi pa lahko ostanete, dokler hočete . in narod znanstveno raziskujete."
Profesor je še vedno omahoval, zato pa spregovori Andy, ki je ves razgovor poslušal, in reče: "Pravim, gospod profesor, to bomo že morali storiti, posebno, ker nam je Mr. Gadsden dal besedo, da ne bo delal v dolini nobene zgage."
"Lahko bi bil tudi tat," pravi Gadsden mrko, "toda celo moj najhujši sovražnik mi ne more reči, da sem lažnik!"
"No, dobro, Mr. Gadsden," pravi profesor uljudno. "Šli bomo skupaj v dolino."
Ko so se torej spet napotili navkreber, pride Sam k Jimu in zagodrnja: "Čudno pot nastopamo. Radoveden pa sem, kako da ni lopov za nami zaostal."
(Dalje prih.)
VELIKA PRIREDITEV V CHICAGI
V NEDELJO, 15. DEC. 1929
— bo —<
V ŠOLSKI DVORANI, LINCOLN & 22nd STS.
vprizoril
Dramatični klub "Ilirija"
velezanimivo igro v petih dejanjih,
"POŽIGALČEVA HČI"
OSEBE:
Vrabec, kmečki godec, požigalec......... ...... Mr. Anton Krapenc.
Rezika, njegova hči. v LJubljani v službi............Miss Mary Koporc
Metka, t ■	......................Miss Mildred Kukman
Nežka, 1 njeU1 ses""- ...................................Miss Bernice Fajfar
Vdova, Potokarica, ...............................................Miss Brigita Špenko
Tone, njen sin, krojaški pomočnik...........................................Mr. John Stoje
Neža Leskovčeva, sestra požigalca, bogata platnarica,.......Miss Ana Ribič
Grive. I soseda, ..................................Mr" Frank Grad
Kosmač, 1 ..... ..............................................Mr. John Kržičnik
Martin Sekac, mlad mesar ................ .......... .. Mr. Peter Vidmar
Urška, njegova sestra................................................Miss Ana Koporc
Škrjanc, konjar,..........................Mr. Steve Fojs
Stari Primož, grobokop .......................................Mr. Mike Kobal
Janez Vrne, njegov sin, naselnik iz Amerike.................. Mr. Jos. Fajfar
Peter, mlad Indijanec ............................................Mr. Frank Koporc
Katra, dekla pri Leskovčevej...............................Miss Antonia Kepec
Gorišnik, mestni komisar ..................... ........ Mr. John Gottlieb
Kamensek, pisar ........................................Mr. Silvester Hrastar
Jablane, uradnik krvave sodnije ...................... Mr. John Kržičnik
Pazič, uradnik krvave sodnije........................Mr. Peter Vidmar
Igra je vzeta iz kmetskega življenja, in v njej se vrste drug za drugim nad vse napeti prizori, veseli in žalostni. Dala vam bo prilike za prisrčen smeh, a dostikrat vam bo privabila v oči tudi solzo ginjenja.
Pričetek igre TOČNO ob 8. uri zvečer.
VSTOPNINA ZA ODRASTLE 50c, ZA OTROKE 25c
K obilni udeležbi vabi vse rojake D. K. "ILIRIJA1
BLIZU ALI DALEČ
Vedno ste tako blizu nas, kakor je blizu vaš telefon. — V slučaju nesreč in nezgod pokličite nas in takoj bomo na licu mesta. Naša postrežba pri pogrebih točna, naše cene zmerne in zadovoljive. Na razpolago smo narodu noč in dan. Prevažamo mrliče v vse
kraje mesta in okolice
JACOB B. SUERTH
POGREBNIK
VERN. D. SUERTH, postrežnica.
Najboljši pogrebniški zavod na zapadni strani mesta Chicage.
2042 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Phones: Canal 0712-0743.
AUTOMOBILI
na razpolago za vse slučaje, pogrebe, krste in poroke. Pokličite me na telefon: Canal 5889.
Andrew Glavach
POGREBNIŠKI VAJENEC IN POMOČNIK.
2210 So. Robey St., Chicago, 111.
"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanja zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo «o tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj Jutri In zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
Prihranite nekaj svojega zaslužka
vsak plačilni dan in uložite	f -
ga v našo varno in zanesljivo	\ <» , • |
banko. Začudeni bodete ka-	^^^^B^fc »
ko hitro vaši prihranki ra-	M BIK ri®
stejo in vrhu tega vam pla-	' /gMfNM hj »1 •] jjj| S 77 J
čamo mi po 3% obresti dva-	gS^^^HS ® «81 ^ Ejl
krat v letu ter iste prišteje-	Si BRt f=ii *
mo h glavnici. Ulagate lahko	W^'pijH ® fiH «1 g Ul . ;i
v našo banko prav tako za-	k^KfMlH g) 5151 51' fjl fra ft 1 . !
aesljivo kjerkoli živite Sirom	jj 'jMBi ® Lj
našem; mestu. Pišite nam za j
pojasnilo ^in dobite odgovor	fj]||jjjej || g^^P 'i
postavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju N^.j............,7^' ^ .
in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Če ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje.
Naša banka ima nad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar je znak varnosti za vaš denar.
Preiskava in ocena
BREZPLAČNO
C. V. McKinley, D. D. S
ženska postrežnica
naslednik Burrows zobozdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje štev. sobe 204
Odprto: od 9. zjutraj do 8 zvečer.
J0LIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS,
Phone: 4854
od 10. zjutraj do 12. opoludne. V nedeljo
CHICAGO & CLINTON STS
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
I WM. REDMOND, predsednik. CHAS. G. PIERCE, kasir. n JOSEPH DUNDA, pomožni kasir.
MaiMiiiiainunniMUHiM
Sam pa je ostal bister. "Jim", reče hitro, "moramo s ceste vstran ali pa nas bodo s temi vražjimi puščicami postrelili. Ako se skrijemo zadaj za skale, jim bomo lahko posvetili s svojimi pištolami, če se nam približajo."
"Poskusimo-" odgovori Jim; Gregu pomagajo na noge, pa se umaknejo zadaj za skale. Kakor hitro so to storili, so pa tudi Indijanci nehali streljati.
Sam oprezno poškili izza neke skale in pravi zaničljivo: "Oho, žo vedo, kam pes taco moli. Umikajo se!"
Tako je tudi bilo. Indijanci so se umaknili in vlekli svoja jetnika seboj.
Greg pa je kar besnel in tovariše rotil: "Pustite me, naj grem! Moram očku pomagati !"
Ta trenotek pa se naenkrat oglasi tam doli grom silnega streljanja. Sam skoči na neko skalo. "Nekdo na Indijance strelja!" krikne presunljivo in tako razburjen, kakor ga Jim doslej še ni videl.
"Kdo pa?" vpraša Jim.
"Ne morem videti. Gotovo je Upton in njegov tovariš."
Jim spleza k Samu. Slišati je bilo, kakor da deluje pol tucata pušk. Streljanje pa je bilo izvrstno, kajti skoraj vsaka krogla je zadela in Bakairi so. se prekucavali kakor kože-
lji (keglji).
"Bravo!" vika Jim, prav tako navdušen kot Sam. "Le dajte jim! Glej. Sam, sape jim je zmanjkalo. Že bežijo!"
"Očka — ali je očka rešen?" strahoma vpraša sedaj Greg.
"Rešen je," mu pove Jim. "Indijanci so ga pustili. Lopovi bežijo kot zajci."
Greg se mukoma spravi na noge in začne opotekaje se teči dol po pobočju. Ostali mu sledijo, Bakairi, kolikor je ostalo živih, so res, kakor je povedal Jim. bežali kot zajci.
Fantje so bili tako hitro na vznožju, da bi hitreje sploh ne mogli priti in Greg plane naravnost k očetu. Bil je zvezan na rokah in nogah in se ni mogel ganiti. Greg se za nobeno drugo reč ne zmeni, ampak prileti do njega, zdrkne na kolena in začne rezati vezi, Jim pa stori isto pri Andyju.
"Joj, kako sem vesel, da vas zopet vidim, Jim!" reče Andy. "Mislil sem1, že dva sva to pot izgubljena. Kdo pa je streljal?"
"Alan Upton," odgovori Jim; prav tedaj pa pade nanju neka senca in rezek glas iz« pregovori:
"Meni ni tako ime pa tudi prav nič ne verjamem, da bi znal Upton tako streljati. Cele tedne sem se trudil, da sem svoje ljudi izu-ril."
Jim se ozre kvišku in si gleda iz oči v oči s — Stephenom Gadsdenom.
65. Gadsden se sklicuje za hvaležnost.
Jim je kar buljil vanj. Bil je tako zelo presenečen, da ni mogel govoriti.
Gadsden pa se nasmehne s svojim trdim smehom in pravi: "Čudiš se seveda, kako pridem semkaj, kaj bi se ne! Bila je pa za vas presneto velika sreča, da sem prišel."
"Res," mu pritrdi Jim, ki si je opomogel. ■
Misijonarji - pijonirji.
Da bi bili misijonarji pijonirji, te časti se misijonarjem noče priznati, kakor je razvidno iz neke kontroverse radi misijonarja Marquetta v nekem chicaškem časopisu. Še več. Misijonarji so bili baje samole nekaki podrepniki onih "pijonirjev", ki so prišli tik za misijonarji, ker baje je misijonar sicer divjake krstil, to-raj reševal njih duše, obenem pa jih je menda nekako gnal prav v žrelo teh —• pijonirjev, ki so divjaka okradli za zemljo, ga zadušili v "ognjeni vodi", namenoma mu prodajali z bakcili nasičene odeje ... In pri vsem tem "delu" pijonirjev bi bil sodeloval tudi — misijonar kot priganjač. Pri takem naziranju in pojmovanju misijonskega delovanja je pač naravno, da se je g. Molek spravil tudi na naše slovenske misijonarje in hotel njih spomin vsaj omalovaževati pred zgo- i dovino, ki je dozdaj kazala te 1 može v luči, da je bila sloven- j ska javnost ponosna na svoje ■ slovenske misijonarje.
Ni treba opetovano pouda- j riti, da tako pisarjenje bije i dejstvom naravnost v obraz. | "Dela" pijonirjev (?), ki so sledili misijonarjem za petami, nočem zanikati, in, žal, ga ; ne morem, ker sloni na zgodo-j finskih dejstvih, predvsem v okviru teritorija Zedinjenih držav, in tvori pravi madež a-merikanske požrešnosti in krutosti, a poizkus, da se spravlja delo misijonarjev v zvezo s temi — pijonirji, in se jim pripisuje naravnost nekaka pomoč pri tem — moren ju divjakov, to enako bije zgodovini v o-bra z.	«*
Delo prav vsakega misijonarja in povsod je res le reševanje duš, pridobivanje privržencev za kraljestvo božje. To stoji, in naj se kdo tudi posmehuje temu — reševanju.
Kjer razmere kažejo in so podana sredstva, gre z reševanjem duš tudi delo za gmotno dviganje divjakov. Naj g. Molek, ako mu je za resnico, vzame v roke životopis našega misijonarja Pirca, in naj tam či-ta, kako se je Pire trudil, da bi dvignil tudi gmotno svoje spreobrnjence. To delo pa ni ravno v namenu misijonskega delovanja.
Ako so sledili, in sledijo še danes misijonarju razni — pijonirji, ki — ubijajo, kradejo, morijo, goljufaji, zasužnjuje-jo, je na tem misijonar nedolžen, ker on jih ne kliče, niti jim ne more zabraniti prihoda. Zgodovina misijonov pokazuje prav žalostno sliko, da so ti — pijonirji v več deželah vse misijonsko delo naravnost uničili Ni treba pokazovati na Japonsko, Kitajsko, ko je tam misijonarji sv. Franc Ksaver, prav Zedinjene države imajo gradiva v izobilju in morda še več sosednja Mehika.
Imamo poštene pisatelje, ki priznavajo delo misijonarjev, kakor to delo zasluži. V Kaliforniji prenavljajo razvaline starih misijonov in jih skušajo ohraniti razpada, da se ohrani tudi spomin na delo dotičnih misijonarjev, ki ni bilo samole delo pri dušah, temveč malo več, kakor pač celo razvaline spričujejo.
Ravno v oktoberski številki lista "Touring Topics" je razprava: "The last mission."__
Spis je nad vse poučljiv, obenem pa tudi nepristranski in odkrit. Izredno dobro kaže delo misijonarjev tudi na gmotnem dviganju divjakov, obenem pa kaže tudi "delo" onih, ki so — prežali na delo in napredek misijonarjev, in pozneje s pomočjo španske ka-marile — želi« kjer niso sejali,
podomače pač — kradli.
Ako je g. Moleku za resnico, in ni mu samole na tem, da papiga nekaj o misijonarjih, tudi slovenskih naših misijonarjih, po kakem chicaškem judovskem — pijonirju (?), naj se obrne na G. J. Z. Lista v Universal City, Cal., ker g. List je zelo izobražen in ulju-den mož in mu bo z veseljem postregel z dotično številko imenovanega lista. Morda za-dobi malo drugačne pojme o— pijonirjih - misijonarjih in o—
p i jonir jih-tatovih.
* * *
Če bo le časa dosti . . .
In zopet je odprl Mussolini svoja usta. Ob obletnici premirja in pred invalidi je Mussolini povedal, da bo še vojn, in Italija mora biti pripravljena, in če bo on vodil Italijo v prihodnji vojni, bo dal pestre-liti vse pacifiste. In hlače so se morale tresti.
Italijane je treba kot vojake I poznati. Oficirji nekaj porae-jnijo, prostaki pa so . . . tako ;se glasi sodba vseh vojakov, ki j so imeli laške vojake pred se-jboj. Vojna gor ali dol. Ako j pride do kake vojne in Italija-jni grejo sami pred tega ali j drugega nasprotnika, bajgali, tako bodo leteli, da ne bo ča-isa za kako streljanje pacifi-jstov, ker bo že vse postreljeno nekam . . .
* * *
Damo in vzamemo.
Tako je bilo že od pamtive-ka pri mogočnežih tega sveta. Čemu bi ne bilo tako tudi pri rdečih mogočnežih sedanje Rusije?
Z veliko gesto so velikodušni sovjeti odkazali znanemu ruskemu učenjaku v Leningradu vsoto sto tisoč rubljev, ne morda njemu, to bi ne bilo za komunistična načela, ko bi učenjaku-starčku kaj dali, vsoto so dali za znanstvena razi-Iskavanja, da ima starček priliko se še ubijati, ako se morda noče ubiti. Damo toraj in dajemo.
Ampak tudi vzamemo, in to tedaj, ko nam kdo ne služi s pravo pasjo udanostjo in ponižnostjo. Kje se ta pasja uda-nost pričenja in kje konča, to vejo pač le sami sovjeti, in ker le oni vejo, so 165 vseučilišč-nim profesorjem obesili koš kruha ne samo visoko, skoro-da profesorje so obesili s praznim košem vred. Veter proti tem profesorjem je zapihal iz tabora brezbožnikov, in ti vihtijo knuto zdaj tudi nad "vladajočimi", in "vlada" je vzela profesorjem kruh, obenem pa jim je tudi prepovedala vsako drugo delo in enako, da se ne smejo izseliti. Kaj tem profesorjem preostaja? Ali jim je vlada poslala tudi kak recept, kako se od golega zraka živi? Morda pa je bila ta visoka rdeča vlada, ker visoke glave so včasih tudi zelo milostne, tako vladarsko milostna in skrbna, da je tem profesorjem poslala tudi — štrik? Ker damo in jemljemo, damo lahko tudi — štrik. O kakih štrikih se ničesar ne poroča, pač pa ta vlada daje — svinec raznim kula-kom, ako ne stoje gabtaht.
-o.--
"Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A-mc-riki. Naročajte Ka!
ŽRTVOVATI MORA 2 AKRA
Prodam malo hišo, skalnata podlaga, dobra voda, pripravno za rediti kokoši ali saditi zelenjavo. Leži ob Burlington H. R., 45 minut vožnje v me* sto; v bližini prodajalne, šole in cerkve. Samo $300 v gotovini, $30 na mesec. E. D. Bagby, 126 Burlington St., Westmont, HIS.	<2902*
lATWVWVVUWfwywww C^O<K30<>0\)<KKKK><)0<>000'
j- PISANO POLJE
600000000-0000 ^	Trunk sooo&oooooo