TEDNIK
KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. t>. p,
LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 5	CELOVEC, DNE 31. JANUARJA 1974	CENA 2.50 ŠILINGA
Ustanovni občni zbor Posojilnice
na Radišah
V manjšinski politiki SP0 še vedno brez koncepta
•	Zadnjo nedeljo se je na Radišah po
•	skoraj dvajsetih letih izpolnila želja nas
•	vseh, da smo ustanovili samostojno Po-
•	sojilnico, registrirano zadrugo z neome-
•	jenim jamstvom.
V pozdravnem nagovoru v imenu članov je pozdravil Janko T o I m a j e r predvsem poslevodečega predsednika Zveze slovenskih zadrug dr. Mirta Zvvittra. Janko Tolmajer je v svojem nagovoru dejal, da bo meseca junija poteklo že devetnajst let, odkar je bila vložena vloga na razne oblasti Po zahtevi lastne Posojilnice na Radišah. Kot smo že navajeni koroški Slovenci v Avstriji na potrpežljivo čakanje (poglejmo samo rešitev člena sedem ali gradnjo poslopja Slovenske gimnazije, — samo čakanje), tako je šla tudi naša vloga za dovoljenje Posojilnice svojo križevo pot.
Dr. Mirt Zvvitter je uvodoma govoril o namenu posojilnice in o zgodovinskem poteku našega zadružništva na našem ozemlju. Orisal je tudi celotni razvoj naše vloge za Posojilnico, ki je šla celo do vrhovnega sodišča. Med raznimi drugimi argumentacijami, ki so jih imele oblasti, je bila tudi tale Pripomba: na Radišah ne potrebujete lastne posojilnice, ker je premalo Slovencev, tisti pa, ki želijo denar izposoditi ali naložiti pri slovenski posojilnici, pa imajo možnost bodisi v Galiciji ali v Šmarjeti v Rožu. Kakšna daljava je do teh krajev, vsak ve,
če ve kje so Radiše. Nadalje je dr. Zvvitter obljubil vso podporo centrale in želel naši novo rojeni posojilnici veliko gospodarskega uspeha in napredka.
Po nagovoru dr. Mirta Zvvittra se je razvila živahna diskusija, nato pa so sledile volitve upravnega in nadzornega odbora.
V	upravni odbor so bili izvoljeni tile:
predsednik: Hanzi VVoschitz, pd. Rokovnik; podpredsednik: Hanzi Pisjak, pd. Pridovnik; odborniki: Nužej Lampichler, pd. Jug;
Hanzi Hribernik, pd. Boštjan;
Šimej Ogris, pd. Oblak;
Ludvik Ogris in
Rudi Lampichler, pd. Kajžnik.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni: Janko Tolmajer, pd. Poderšnik; Blaž Micki; Tomi Rogaunig, pd. Rumpelnik; Tomi Ogris in Tomi Lampichler, pd. Puhu.
Predsednik posojilnice Hanzej VVoschitz se je zahvalil vsem navzočim za zaupanje in želel, da bi vsi člani in ne samo odborniki pomagali naši posojilnici, da bi uspešno delovala v prid vsem Radišanom.
Da je na Radišah res potreba po zadružništvu, je pokazalo že to, da se je občnega zbora udeležilo zelo lepo število ne samo starejših ljudi, temveč tudi mnogo mladine, saj je to dobro znamenje, da bo naša posojilnica napredovala.
To je želja nas vseh.
#	„Koroška socialistična stranka ne bo ® podvzela nobenih iniciativ več v zadevi % manjšinske zaščite," je na tiskovni kon-9 ferenci v ponedeljek povedal predsed-® nig koroške SP'G Leopold W a g -
#	n e r, češ da sta sedaj na vrsti drugi S dve stranki na Koroškem. „V principu £ pa," je rekel VVagner, „hoče ostati SPd © manjšini naklonjena stranka." Ni se pa © v tej zvezi razjasnil, kako si to predstav-© Ija, ko na eni strani noče dati manjšini © nič, prav nič, na drugi strani pa le hoče © ostati naklonjen. Res svojstvena filozo-
#	fija-
Na vprašanje koroškega dopisnika, kaj pravi predsednik SPO k samostojni kandidaturi koroških Slovencev, je VVagner pripomnil, da ni svetovalec manjšine, prav tako se ni hotel razjasniti o teoretični možnosti, ki so jo nakazali že nekateri politiki, da se prizna slovenski narodni skupnosti v deželnem zboru poslanec, ki ne bi imel glasovalne pravice.
SPO bo vsekakor že 18. maja 1974 določila svoje kandidate za deželnozborske volitve 1975, na katere gleda VVagner dokaj optimistično, kajti sklicuje se na uspehe pri volitvah v obratne svete pri Funderju v Št. Vidu ob Glini. Na vprašanje dopisnika Našega tednika, ali ni ravno pri teh uspehih videti pomik socialistične stranke skrajno na desno, je VVagner odgovoril le, da pač vsaka stranka vabi vse volilce, posebno delavce, da se priključijo SPO. Dejansko pa ni mogel zavrniti očividnega očitka, da se pomika na skrajno desnico.
Strankino predsedstvo se je dolgo bavilo še o energetski situaciji na Koroškem. Ugotovilo je, da na Koroškem ni treba imeti skrbi, da bi prišlo do pomanjkanja na področju elektro-energije. V vladni klavzuri se je VVagner tudi izrekel proti načrtu, da bi se davek na mineralno olje namenil tudi za izgradnjo železniških prog, kajti predvsem Koroška pričakuje, da se bo čimprej izgradila tržaška zvezna cesta in pa avtoproga.
Koroška socialistična stranka je nadalje imenovala na svoji seji svoje zastopnike za razgovore z OVP in FPČ v zadevi deželne ustave. To so predsednik deželnega šolskega sveta Guttenbrunner, član deželnega zbora S e r e i n i g in deželni svetnik S c h o b e r. Vsi navzoči pa so bili nekako začudeni, da osnova za razgovore ne bo osnutek, ki ga je dal izdelati deželni glavar Hans Sima, marveč osnutki strank, ki so jih le-te izdelale na podlagi prej omenjenega osnutka. Tudi deželni zbor pozneje o osnutku nove ustave ne bo sklepal na predlog deželne vlade (najbrž zaradi tega ne, ker je pristojni referent v deželni vladi ravno deželni glavar Sima), marveč na ini-
ciativni predlog deželnega zbora, torej vseh treh v njem zastopanih strank.
Na koncu svojega uvodnega govora je VVagner seznanil še začudeno javnost, da socialistična stranka pripravlja nekako 7 ali 8 postopkov za izključitev članov, takih članov namreč, ki so kandidirali pri preteklih občinskih volitvah na drugih listah kot na socialistični. Do postopkov za izključitev bo pršilo povsod tam, kjer bodo to zahtevale lokalne organizacije SPO. O tem je bilo že dalj časa slišati govorice predvsem med slovenskim prebivalstvom, da bodo sedaj na vrsti predvsem Slovenci, ki so se dali uvrstiti na samostojnih slovenskih listah na občinah. Na direktno vprašanje Našega tednika je VVagner odgovoril, da ni nobenega tozadevnega predloga iz dvojezičnega ozemlja.
Bila je to prva tiskovna konferenca koroške SPd po seji predsedstva. Če bo SPd to prakso obdržala in bodo tudi druge stranke začele s takim načinom dela, bi blio to za politično vzdušje in dogajanje na Koroškem brez dvoma zelo koristno.
KRATKE VESTI
Bd KISSINGER AMERIŠKI PREDSEDNIK?
VVASHINGTON. — S posebno klavzulo ameršike ustave, hoče demokratski poslanec reprezentančne zbornice B i n g h a m dati zunanjemu ministru Henriju Kissin-g e r j u možnost kandidature za ameriškega predsednika. Ustava namreč določa, da je ameriški predsednik lahko samo v Združenih državah Amerike rojen državljan. Kis-singer pa je bil rojen v Furthu pri Niirnbergu in se je tja preselil šele s 15 leti.
UMRL GENERAL GRIVAS
V svojem skrivališču, v pristaniškem mestu Limasolu na Cipru, je za srčno kapjo umrl general Grivas. Svojim privržencem, to je terorističnim organizacijam (EDKA) je pomenil junaka, za drugo stran je bil krvnik. Njegovi gverilci se hočejo dalje bojevati proti predsedniku nadškofu Ma-kariosu.
ELEKTRIKA DRAŽJA
DUNAJ. — Uradna komisija za cene je sklenila v torek, da bo električni tok (kilovatna ura) s 1. februarjem za osem grošev dražji. Tu gre pravzaprav za povprečno ceno, tako da nekatere potrošniške skupine in področja lahko računajo, da bo za njih cena še višja, za druge pa nižja.
Gospodarski problemi koroških Slovencev
v Domu v Tinjah v soboto 2. II. 1974, od 9. do 17. ure
Med osnovne elemente, na katerih se vsak narod razvija, sodi poleg njegovih političnih sil, njegove kulturne tradicije in ustvarjalnosti tudi njegova gospodarska zakoreninjenost na teritoriju, kjer živi. Vse to velja še posebej za narodno skupnost, ki na zgodovinsko, geografsko ali politično določenem teritoriju živi skupno življenje z drugimi narodnimi skupnostmi.
Taki skupnosti ne preostaja drugega, kot da se politično aktivno vključi v družbeno-socialna stremljenja države in da je kulturno, pa tudi gospodarsko povezana s svojo narodno matico. Da so te nujnosti lahko povod za vrsto konfliktov v narodni skupnosti sami, še bolj pa povod za izigravanje članov te skupnosti, kaže dosedanja zgodovina dvajsetega stoletja, tako imenovanega industrijskega stoletja. Vprašanje razvoja narodnih skupnosti je v tem stoletju postalo vprašanje njihove gospodarske zakoreninjenosti na teritoriju, kjer živijo, in njihove sposobnosti, da na tem teritoriju črpajo svoj delež iz dobrin, ki jih zemlja omogoča in ki jih kmetijstvo in gozdarstvo ter obrt, industrija in turistično gospodarstvo nudijo.
Gospodarska zakoreninjenost - eden osnovnih pogojev za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem
inšpektor inž. Blaž Singer, referent
Oris položaja bodo nakazali:
NARODNOPOLITIČNO:
dvorni svetnik dr. Joško T i s c h I e r za Narodni svet koroških Slovencev višji vladni svetnik dr. Pavel A p o v n i k za Zvezo slovenskih organizacij in deželni poslanec, župan Hanzi Ogris
GOSPODARSKO PO STROKAH:
za kmetijstvo na splošno: g. Ludvik Lesjak; za gostinstvo in turizem: g. Miha Antonič; za trgovino: g. Franci Rutar; za industrijo: dipl. trg. Jože Habe r n i k. — VODJA DISKUSIJE: dipl. jur. Filip W a r a s c h.
Režija: za penzion (kosilo in malica): 60.— šilingov, za stroške seminarja: 30.— šilingov.
Ob petdeseti obletnici Leninove smrti
Pred petdesetimi leti, 21. januarja 1924, je umrl Vladimir Iljič Uljanov Lenin.
Zavest, da je z življenjskega prizorišča odšla ena največjih osebnosti svetovne zgodovine, ni bila pričujoča samo v milijonih delovnih ljudi Rusije in vseh dežel, ki jim je Lenin posvetil svoje energije, vse svoje ogromno znanje in življenjsko delo, marveč so se tega zavedali tudi njegovi nasprotniki doma in po svetu.
Dolgo je tega, odkar je Lenin umrl. Še dlje je čas, ko je najprej v okrilju Ruske socialdemokratske stranke in nato na čelu komunistične partije (boljše-vikov) tako od znotraj kot od zunaj pripravljal veliki zgodovinski preobrat, dogodek, ki je pretresel temelje sveta, prvo socialistično revolucijo na šestini zemeljske krogle. Daleč so tudi zmagoviti Oktober in obračun z notranjo in mednarodno kontrarevolucijo, dekreti, ki so označevali začetek sovjetske oblasti in predstavljali temelje nove socialistične države. Daleč je začetna dolga in naporna pot utrjevanja in graditve prve domovine delavcev in kmetov, vseh delovnih ljudi.
O Leninu govorijo kot o velikem strategu revolucije, velikem revolucionarnem državniku in diplomatu. Nanj mislijo kot na epohalnega misleca, teoretika, ki je naprej razvijal misli Marxa in Engelsa, jih praktično začel uvajati v stvarnost pred Oktobrom in po njem v teku državljanske vojne ter povojne graditve sovjetske oblasti, ne pozabljajoč
obenem na vprašanja in stvari svetovnega proletariata, na probleme zasužnjenih kolonialnih narodov, na spopad med oligarhijo in delavskim razredom v najrazvitejših deželah. In vprav nenavaden posluh je kazal še zlasti za nacionalna vprašanja.
S V tem pogledu je njegovo stališče ® povsem jasno: vsak zasužnjeni na-® rod ima pravico uporabiti vsa sred-® siva v boju za lastno osvoboditev. V S skladu s svojim gledanjem na to ob-® če vprašanje, je tudi na narodnostne ® manjšine gledal iz nekega povsem
#	principialnega zornega kota: reševati ® ga je treba pošteno, odkrito in z vso
#	doslednostjo. Po Leninu je ravnanje,
#	ki ga neki večinski narod kaže v svo-
#	jih odnosih do neke manjšine, edini
#	meter, s katerim je moč meriti stop-
#	njo demokratičnosti, kulturne in druž-
#	bene osveščenosti, ki jo je večinski
#	narod tudi sam že dosegel. Tlačeni
#	narodi in narodne manjšine so v Le-
#	ninu vedno imele in še danes imajo ® največjega in najdoslednejšega za-
#	govornika.
LENINOVA DELA
MOSKVA. — Kot poroča tiskovna agencija TASS, so izšla v Sovjetski zvezi Leninova dela v 102 jezikih. Celotna knjižna naklada je znašala v začetku leta 1973 okoli 431 milijonov izvodov.
V inozemstvu (izven Sovjetske zveze) so izšla Leninova dela doslej v 63 deželah v 125 jezikih.
Drseči frank povzročil potres v zahodni Evropi
PARIZ. — Francija je bila ena izmed tistih držav, ki so najbolj branile denarno politiko stalnih valut ter so se upirale njihovemu nihanju. Le težko so francoske gospodarstvenike in finančnike prepričali, da je tudi v interesu Francije, ako se frank pridruži skupnemu nihanju evropskih držav (Zah. Nemčije, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Danske, Norveške in Švedske). Do takšnega skupnega nihanja je prišlo po letu 1971, a Francija se mu je pridružila marca leta 1973. Pridružil se je francoski frank, a samo trgovinski, medtem ko je finančni nihal svobodno na prostem trgu.
Francoska vlada se je zdaj nenadoma odločila, da država, se pravi francoska banka, ne bo več podpirala trgovinskega franka, se pravi, da ga je prepustila prostemu nihanju, vendar vladni odlok izrecno nalaga francoski banki, naj ne troši svojih rezerv za podpiranje franka. Francozi so z drugim določilom, to je, da velja ta prepoved samo 6 mesecev — nakar bo emisijska banka s ponovnimi posegi na denarno tržišče zopet utrdila frank ter zajamčila njegov stalni tečaj — hoteli dokazati, da so le pristaši, vsaj v načelu, politike stalnih valut.
Ozadje tega ukrepa
V komentarjih francoskega tiska najdemo tudi razlago, zakaj je prišlo nenadoma do tega preobrata v francoski denarni politiki. Glavni vzrok je podražitev nafte. Zaradi tako visoke podražitve so se izdatki francoskega gospodarstva za nabavo potrebne pogonske energije v tujini silno dvignili, in sicer računajo, da se bodo stroški za uvoz nafte v letošnjem letu dvignili na 45 milijard frankov, medtem ko so lani znašali samo 15 milijard frankov.
Evropska gospodarska skupnost prizadeta
Ukrep francoske vlade je osupnil še posebno komisijo Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju. V teh krogih so namreč prepričani, da je ta francoska poteza v popolnem nasprotju s programom EGS, da bi do leta 1980 izvedli denarno unijo ter uvedli tudi skupno valuto. Francoski in finančni minister d’Estaing je hotel očitno ta vtis ublažiti z izjavo, da gre samo za „oklepaj v tem programu" gospodarske politike EGS.
Tik pred sklepom francoske vlade glede nihanja franka se je v Bonnu mudil minister Giscard d’Estaing, ki se je sešel z ministrom za gospodarstvo Schmidtom in kanclerjem Brandtom. Nemci so ponudili Francozom kredit 3 milijard dolarjev, da bi s tem denarjem Francoska banka lahko podprla frank za vsak primer. To je pozneje minister Schmidt tudi javno povedal, češ da je Nemčija storila s svojo ponudbo, kar je mogla. Minister je še dodal, da so se Francozi odločili za svoj ukrep, da se namreč umaknejo iz skupnega nihanja evropskih valut — z namenom, da preprečijo špekulacijo s francosko valuto.
Sam kancler Brandt se je v svojem govoru po televiziji dotaknil francoske odločitve za nihanje franka. Pripomnil je, da ta ukrep ne bo pokvaril francoskondmškega sodelovanja, vendar je pripomnil, da ne sme oslabiti težnje k evropski združitvi.
Skok zlata in najnižja proizvodnja zlata
Na pariški borzi je cena zlata zopet silno poskočila. V Londonu je dosegla tečaj 131 dolarjev za unčo, se pravi, da je poskočila za 9 odstotkov, medtem ko je v Parizu znašal skok kar 27 odstotkov; za kilogram zlata v palicah je cena namreč poskočila od 22.600 na 27.450 francoskih frankov.
Proizvodnja zlata v Južni Afriki, ki znaša 77 odstotkov vse proizvodnje v zahodnem svetu, je bila leta 1973 s 27,4 mil. unč najnižja od leta 1962, za 1,8 mil. unč nižja kot leta 1972 in proti rekordnemu letu 1970 za 4,8 mil. unč manjša.
SEMINAR O ČLOVEKOVIH PRAVICAH
Na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku so podpisali sporazum med svetovno organizacijo in jugoslovansko vlado, da bo v Jugoslaviji v Ohridu od 25. junija do 8. julija seminar o izboljšanju in zaščiti človekovih pravic narodnih skupnosti. Na seminar bo povabljenih 32 držav iz skoraj vseh delov sveta.
PERON POZIVA
Tako se je odločil po napadu komandosov „ljudske revolucionarne vojske" na vojašnico v Azulu. Napad je izvedlo okrog 70
0 krizi v mednarodnih odnosih
BEOGRAD. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zunanji minister Miloš Minič je na skupni seji sveta narodov in družbeno političnega sveta v zvezni skupščini govoril o razvoju mednarodnega položaja, posebno gospodarskega, in prikazal poglede, stališča in dejavnost Jugoslavije v reševanju aktualnih mednarodnih vprašanj.
Kriza na Bližnjem vzhodu, ki se je zaostrila z lanskoletnim oktobrskim oboroženim spopadom, je pokazala, je dejal Minič, da je treba zgraditi nov sistem mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov na osnovi spoštovanja načel neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti narodov in držav in znanih načel aktivne miroljubne koeksistence. Za mednarodni položaj je značilno, da je prišlo do popuščanja in pogajanj. Gre za širok proces, za katerega se je Jugoslavija skupno z neuvrščenimi vedno zavzemala, še za časa hladne vojne. Velike sile imajo zaradi svoje vojaške in gospodarske moči veliko odgovornost za mir in stanje svetovnih odnosov, toda same ne morejo zagotoviti trajne rešitve največjih mednarodnih vprašanj.
Kriza na Bližnjem vzhodu in uporaba nafte kot gospodarskega in političnega orožja, posebno povišanje cene nafte, so odkrili globoka nasprotja v razvoju svetovnega gospodarstva in mednarodnih gospodarskih odnosov. Vse to je na dramatičen način postavilo na površje spopad gospodarskih in-
teresov držav v razvoju in razvitih držav, pojavili so se tudi problemi med razvitimi državami, kar gospodarske odnose še bolj zapleta. Odkril se je stvarni položaj gospodarsko visoko razvitih držav, posebno zahodne Evrope in Japonske in njihova odvisnost od ostalih držav sveta.
Svet je danes na prelomnici: od tega, v katero smer bo šel v reševanju osnovnih vprašanj gospodarskih odnosov, bo v veliki meri odvisno stanje v mednarodnih odnosih in mir na svetu. Energetska kriza je opozorila, da se mednarodna gospodarska vprašanja ne morejo reševati delno, v zaprtih, izoliranih skupinah držav. Jugoslavija je globoko prepričana, da so dozoreli mednarodni pogoji za odločnejše skupne napore vseh držav za rešitev teh vprašanj. Če bi v razvitih državah prevladala sila in politika, ki bi branila dosedanje neenakopravne odnose, tedaj bi mednarodni gospodarski odnosi postajali vedno bolj žarišče mednarodnih kriz. Uporaba nafte in drugih primarnih surovin kot gospodarsko in politično sredstvo za dosego upravičenih smotrov vseh neuvrščenih držav dokazuje, da neuvrščene države ne razpolagajo samo z ogromno moralno in politično, temveč tudi z veliko materialno in gospodarsko silo v borbi za uresničenje sprejetih sklepov in ciljev in da ne gre samo za interese neuvrščenih držav v razvoju, temveč tudi za interese razvitih držav in za celotno mednarodno skupnost.
Druga faza konference o evropski
varnosti
ŽENEVA. — Pretekli teden se je začela druga faza evropske konference o sodelovanju in varnosti, katere se udeležujejo diplomatski predstavniki in izvedenci 33 evropskih držav, Združenih držav Amerike in Kanade. To fazo so prekinili 14. decembra lani.
Poglavitne naloge druge faze konference o evropski varnosti in sodelovanju je uresničiti naročila in priporočila, ki so jih sprejeli zunanji ministri julija 1973. Priporočila zadevajo tri skupine vprašanj: vprašanja varnosti, vprašanja sodelovanja na gospodarskem, znanstvenem in tehničnem področju ter vprašanja na področju človeških stikov, informacij in kulturne izmenjave.
Prejšnje zasedanje je naletelo na težave, zlasti z uresničitvijo sklepov, ki zadevajo zadnjo skupino vprašanj, zaradi razlike v pogledih, ki deli države vzhodne in zahodne Evrope, medtem ko je delo komisij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti in sodelovanja na raznih področjih, napredovalo zelo hitro. Sedanje zasedanje naj bi se nadaljevalo do 8. februarja, nato pa naj bi zaklju-
čili izdelavo zaključnih resolucij posameznih podkomisij.
Po predvidevanjih bodo komisije verjetno v sedanji fazi spet naletele na največje težave prav v zvezi z vprašanji »človeških stikov", in »informacij". Sleherna resolucija mora poudarjati, kot zahtevajo države vzhodne Evrope, potrebo po spoštovanju načel suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve raznih držav. Predstavniki držav zahodne Evrope pa trdijo, da bo zelo težko govoriti o varnosti in sodelovanju ter resničnem miru, če ne bodo odpravili razloge razdeljenosti v Evropi.
Kar zadeva druge točke na dnevnem redu menijo, da bodo največje uspehe dosegli na področju gospodarskega, znanstvenega in tehničnega sodelovanja, o čemer naj bi bil že izdelan zaključni dokument, ki bo točneje govoril o sodelovanju na dvostranski ravni. Uspešni naj bi bili tudi pogovori o varnosti, kjer pa je treba premostiti še nekatere probleme, preden bodo lahko uresničili splošna načela, ki so jih zunanji ministri nakazali v Helsinkih.
Neke napake o skrajni meji Slovencev
ob zgornji Dravi
V knjigi »Zgodovina Slovencev", stran 63, založba Slovenska matica/1955, piše Milko Kos: »Potok, imenovan danes Kristenbach, ki se pod An raško planino izliva v Dravo, je že leta 769 označen kot meja Slovencev." Tudi Bogo Grafenauer piše v I. zvezku svoje »Zgodovine slovenskega naroda", stran 113, založba Kmečka knjiga 1954, da je »slovensko ozemlje segalo do potoka Chri-stenbacha, ki se izliva v Dravo z Anraške gore."
Najprej je treba povedati, da se potok ne imenuje ne Kristenbach in tudi ne Christen-bach, temveč Kristeinbach. To potrjujeta ta-
komandosov. Med napadom je bilo ubitih ali ranjenih 10 oseb.
Precejšen del argentinske vojske je v pripravljenosti, izredno stanje so razglasili v vseh enotah policijskih sil province Buenos Aires. Predsednik Peron je pozval argentinski narod k splošni budnosti. Dejal je: »Ko sem sprejel predsedniško dolžnost, je bila to zame žrtev za domovino, ker menim, da lahko koristim republiki. Če bom kdaj dognal, da me Argentinci v tem žrtvovanju ne spremljajo, ne bom niti en dan dlje ostal na oblasti. Minil je čas za vzklike: ,Peron! Peroni’ Napočil je čas, da se Peron brani!”
ko špecialka Osterreichische Karte 1:25.000, Nr. 178/4, Abfatersbach, kot tudi zemljevid 1:250.000, Tirol und Vorarlberg, ki pišeta Kristeinbach. Treba je pa tudi ugotoviti, da Kristeinbach ne priteče z Anraške planine. Z Anraške planine (po specialki Anraser Alpe) priteče iz visokogorskega jezera Anraser See potok, ki ima na specialki ime Miihl-bach. Ta potok Miihlbach, ki pride iz Anra-škega jezera na Anraški planini in se izliva neposredno pod vasjo An ras v Dravo, je nedvomno Anraški potok, ne pa Kristeinbach, ki se približno 2600 m vzhodno od njega izteka v Dravo.
Verjetno je Anraški potok kar kmalu po letu 610 (bitka Slovencev z Bavarci pod Ga-ribaldom pri Aguntu; te letnice in tega dogodka ne omenjata ne Kos, ne Grafenauer) postal meja med Slovenci in Bavarci. Da so Slovenci zasedli ozemlje zapadno od Kri-steinbacha, potrjuje kraj Planitzen, ki leži med Kristeinbachom in Anraškim potokom, danes Miihlbach. Pa tudi še zapadno od An-raškega potoka najdemo slovenska imena-Ob potoku Tessenberger Bach, ki se izliva pri kraju Tassenberg v Dravo, je na njegovi vzhodni strani ledinsko ime Selen (= zelen), na zapadni strani pa je kraj Astrane (= v strani). Lahko je tudi ime Tessen-Tassen (po listini Tassila lil. potok Tesida) slovenskega izvora (tesno, tasno).
R. Vouk
Novele in črtice Valentina Polanska »Velike sanje malega človeka”
AHA - izbor sodobnega slovenskega slovstva na Koroškem
Usoda slovenskega slovstva na Koroškem — sicer pa v Avstriji tudi ne bo bistveno drugače — je usoda zamolčanega. Izjeme seveda so, tega ne smemo tajiti. Ko bi že nekateri hoteli najraje zamolčati samostojnost slovenske kulture, potem se sevda ni čuditi, če skušajo to doseči vsaj pri enem delu te kulture. Pa vendar so izjeme. Ena takih izjem je literarno glasilo AHA. AHA izhaja na Dunaju, vsaj trikrat letno, in objavlja pretežno prispevke mladih piscev iz Avstrije, Vzhodne in Zahodne Nemčije ter Švice. Številka 4/5 73 je bila posvečena slovenskim koroškim piscem.
V tem zvezku najdemo eno izmed koroških razglednic Janka Messnerja (Maria Wdrth 1970 — im Hintergrund Klagenfurt, str. 3), »Slačenje« Florjana Lip uš a (izvleček, str. 12), pesmi Andreja Kokota (str. 21) in Gustava Januša (str. 36). L e v Detela je napisal krajši prispevek o koroških Slovencih in njihovem slovstvu (str. 47).
Florjan Li p uš je opisal dogodke jeseni 1972 — sloviti upor koroških domovinarjev proti sramotnim dvojezičnim krajevnim napisom. Marsikateri junak jeseni 1972 bo prepoznal v Horstu Jessernigu, ki je zagledal luč sveta kot Jože Jezernik, samega sebe. Če ga res zanima njegova podoba, naj prebere to Li-puševo stvar (str. 24).
O svojem odnosu do slovenščine in nemščine piše Janko Messner (str. 24) med drugim: »Sloivenisch ist eine soziale, ivirtschaftliche, kulturelle Hy-pothek, die in Kdrnten jedermann frei-ivillig auf sein Leben nimmt. Es ist in
der Kdrntner Offentlichkeit das rote Tuch, weil Kdrnten nie richtig denazi-fiziert wurde. Und es wird morgen Le-bensgefahr sein, wenn die osterreichische Regierung weiterhin den Gesetzesbre-chern offentlich polizeiliches Geleit gibt, also die eigenen Gesetze selbst zertram-pelt. Darum erbarmt mich mein Slouie-nisch. Daher iverde ich dieses Sloivenisch nie verraten, und solite ich abermals fiir sieben Jahre ein arbeitsloser Lehrer iverden!
... Und mein V erhaltnis zum Deut-schen? Es ist fiir mich die Sprache grofl-artiger kultureller Aussagen und philo-sophischer Prazisionen, aber auch der Inbegriff brutaler Erniedrigungen,... Und ich mufi mir heute in Kdrnten die Begriffsverivirrungen und Verschleierun-gen anhoren, die sich wohl in keiner anderen Sprache so verlajilich dumm bil-den lassen wie eben in der deutschen: ,Heimatliebe’, JHeimattreue’, JHeimat-dienst’, ,Gefallen fiir Volk und Vater-land’ (nicht fiir Hitler und seine Hen-kersknechte), ,Wir alle sind Karntner’ (ivarum nicht ,Wir haben alle Nasen und Ohren’?) ušiv.«
Likovni prispevki so od Valentina Omana, Zorke Weissove in Gustava Januša.
Zvezek bo gotovo primerno odjeknil v literanih krogih, kakšen pa bo odmev na drugih območjih, tega seveda ni lahko presoditi. Dvomim pa — in bojim se, da upravičeno —, dvomim torej, če bo sploh kje kak odmev.
Jože VVakounig
KONČNO POD LASTNO STREHO
Ustanovljeno društvo slovenskih pisateljev v Avstriji
•	Kot je znano (naš list je v zadnji šte-
•	vilki na kratko poročal), je deželna vlada
•	sklenila, da bo podelila tudi letos denar-
•	ne nagrade zaslužnim koroškim ustvar-
•	jalcem na področju literature, glasbe,
•	likovne umetnosti in znanosti. Med na-
•	grajenci je tudi ime slovenskega koro-
•	škega literata Valentina P o I a n š k a.
•	Dalje smo cenjenim bralcem dejali, da
•	bomo o Polanšku v naslednji številki po-% vedali malo več. V ta namen imamo rav-
•	no na voljo članek o Valentinu Polan-
•	šku, ki ga je napisal za naš list znani
•	literarni kritik in pisatelj Lev Detela.
(Op. ured.)
Leta 1953 je Valentin Polanšek objavil pesniško zbirko GRAPE IN SONCE, v kateri se je predstavil kot kvaliteten lirik in istočasno kot upoštevanja vreden izpo-vedovalec problemov koroške dežele in njenih ljudi. Leta 1971 je pri Mladinski knjigi v Ljubljani izdal drugo pesniško zbirko KARANTANKE, leta 1972 pa je v samozaložbi v Celovcu izšla zbirka otroških pesmi z naslovom ČINČEK. Polanšek je napisal, objavil v radiu in mariborski reviji DIALOGI radijsko igro LASTOVIČJE GNEZDO, v celovški reviji VERA IN DOM pa je kot nadaljevanko objavil povesti OBIRJAN in SOSEDOV OVČAR.
Letos pa je Polanšek izdal pri mariborski založbi OBZORJA deset novih proznih tekstov pod naslovom »VELIKE SANJE MALEGA ČLOVEKA". V spremnem tekstu k tej zanimivi knjigi beremo, da so »VELIKE SANJE MALEGA ČLOVEKA" »prerez skozi več kot dvajsetletno udejstvovanje v prozi". Skupni imenovalec, ki v tej knjigi obkroža dejanje in nehanje, je, kot že naslov pove, mali človek. Mali človek v svoji revni, tragični usodi, mali človek v svoji neumnosti in topoumnosti, v svoji nevednosti, nestalnosti in nesreči. Polanšek kaže slovenskega koroškega človeka kot neosveščenega, nepo-končnega, stalno podrejenega sodeželana. Le v redkih primerih je po Polanšku ta človek »velik", ko presega samega sebe, ko se bojuje z drugačno okolico. Taki trenutki preseganja so na primer bili kmečki upori ali pa boji s Turki. Včasih pa ta »mali človek" presega samega sebe tudi na popolnoma drugačen način, ko namreč prehaja med nemško govoreče prebivalstvo, kjer ni več, kot se mu zdi, mali človek, temveč nekaj več.
Zato ni čudno, da je v Polanškovih zgodbah veliko tragičnega, bridkega, trpkega in nerazčiščenega.
v uvodni prozi POGOVOR nam pisatelj Prikaže notranji svet Aleša in Blažka, njuno
majhno ujetost v majhnih stvareh, njuno groteskno, v nekem smislu kar pavlihovsko tragičnost prav zaradi neosveščene nebogljenosti.
Tudi v povesti TEKAČ je Polanšku uspelo prikazati skrite mehanizme v duši malega koroškega človeka. V tej povesti kaže Polanšek grotesken odnos med Fabijanom in starcem, ki Fabijana z magnetno močjo privlačuje in istočasno razgalja njegovo duhovno nebogljenost in omejenost.
Podobnega satiričnega načina, s katerim razgali notranje mehanizme svojih junakov, se Polanšek poslužuje tudi v prozi OBISK NEVEST. Človeška nizkotnost in zavist, nesloga, tekme in zamejenost doživi tudi v tem tekstu spretno upodobitev.
Tragičnost in ironična satira, rahlo žalosten humor in trpek nasmeh se mešajo v pričujočih Polanškovih tekstih, od katerih se nekateri imenujejo ŽAGA ZA ŽIVCE, VOZNIK RDEČEGA KRIŽA, BOŽIČNICA, VOJAK IN OTROK, ONKRAJ MOSTU, LASTNO BIVALIŠČE in VELIKE SANJE MALEGA ČLOVEKA.
V nekaterih tekstih je Polanšek rahlo sentimentalen, iz vseh pa izvemo marsikaj o življenju koroškega človeka. Polanšek ni vedno prizanesljiv, temveč zna biti satirično jedek, ko biča napake slovenskega sveta. Vendar pa ne prizanaša tudi tistim, ki imajo v rokah gospodarsko ali politično oblast in ki ne znajo pristopiti k drugače govorečemu sodeželanu, ki velikokrat ostaja le podrejeni. Polanšek napada marsikatero pravzaprav nemško lastnost, vojaško pokorščino in disciplino na primer, ki bi naj iz človeka naredila urejenega državljana, in marsikaj podobnega.
Prav bi bilo, da bi po tej knjigi segle širše plasti naših ljudi, saj bi lahko prav na podlagi Polanškove knjige videle, kaj je pri nas dobro in prav in kaj slabo in gnilo. V nekem smislu je ta Polanškova knjiga tudi poučna, saj nas nauči drugače in pozorneje gledati na okolje, sredi katerega živimo.
Valentinu Polanšku, ki zdaj že 25 let uči-teljuje na Obirskem v sončni dolinici med gorami, želimo veliko dobrih bralcev.
Lev Detela
MOJSTRI BENEŠKEGA SLIKARSTVA 18. STOLETJA
Minuli teden so odprli v Narodni galeriji v Ljubljani razstavo »Mojstri beneškega slikarstva 18. stoletja". Gradivo 75 del, ki ga je dala na voljo galerija iz Vidma (Udine — Italija), predstavlja razvoj beneškega slikarstva od poznega baroka preko rokokoja k prvim pojavom klasicizma. Zastopani so vrhunski beneški mojstri, kot npr. G. B. Tiepolo, Piazzetta, Carriera, Ca-naletto, F. Guardi, P. Longhi in drugi.
Slovenski pisatelji, ki živijo in delujejo v Avstriji, predvsem na Koroškem, so doslej pogrešali lastno organizacijo. To je kajpak povzročalo razne težave, zlasti pa je manjkalo tesnejše in plodovite medsebojne povezave. V takih razmerah seveda ni bilo mogoče misliti o kakem enakopravnem uveljavljanju domače slovenske besede.
Koroška kulturna politika je še posebno alergična. Naši slovenski pisatelji in pesniki objavljajo do 90 odst. narodno obrambno slovstvo. To je pač značilno za kulturno in družbeno politične razmere, v katerih živijo. Literature s splošno človeškimi temami, brez aplikacije na naš dejanski položaj, skorajda nimamo.
Nemškemu koroškemu pisateljskemu društvu so stiki s koroškimi slovenskimi pisa-
telji deseta briga. Rajši se srečava v Fre-sachu s pisatelji iz Jugoslavije. Vzrok za ustanovitev lastnega slovenskega pisateljskega društva pa je tudi nazadnjaška politika avstrijskega PEN kluba (zaradi tega so ustanovili v Gradcu poseben PEN klub). Slovenski pisatelji so torej ustanovili lastno društvo s tem namenom, da bi lahko pristopili z drugojezičnim sosedom k debatni mizi kot enakopravni državljani.
Občni zbor šele bo. Začasni predsednik je Janko Messner, tajnik pa Gustav Januš.
Društvo slovenskih pisateljev v Avstrjii je strokovno društvo, gojiti hoče kakovostno slovensko literaturo. Pristopili so skoraj vsi koroški slovenski pesniki in pisatelji, ki so že objavljali.

Položaj danske narodne skupnosti v Zvezni republiki Nemčiji
(2. nadaljevanje in konec)
•	Danes končujemo predavanje pod
•	gornjim naslovom, ki ga je imel dipl. jur.
•	FILIP VVARASCH na 5. koroških kultur-
•	nih dnevih decembra lani v Celovcu.
Na kulturnem področju — tudi tukaj se Danci ne privoščijo luksusa 2 central — vodi dansko narodno skupnost krovna organizacijska SVDSLESVIGSK FORENING, ki Je imel leta 1970 nekako 22.000 članov. Od eta 1948 dalje prireja dramske in glasbene Prireditve, filmske predstave itd. po celem Južnem predelu Schlesvviga. V letu 1967/68 dPr- je omenjeno društvo odgovarjalo za prireditev s skupno 55.051 obiskovalci. Višek letnih prireditev danske kulturne cen-Jrale je t. i. dansko letno srečanje, ki je tradicionalno že od leta 1843 naprej in pri katerih se zbere letno več kot 10.000 ljudi.
Praktično kulturno delo opravlja danski generalni sekretariat v Flensburgu in 8 o-krajnih tajništev s celo vrsto glavnih poklicnih nastavljencev.
Danska mladinska organizacija, bolje rečeno Zveza danskih mladinskih organizacij vključuje 81 posameznih organizacij s skup-n° 8-100 člani. Na razpolago so ji centralni Sekretariat v Flensburgu, moderna športna dvorana (največja v mestu Flensburgu) mladinsko središče v Kristiansu Lystu ter več
kot 10 domov, t. i. »Freizeitheime". Tudi mladinske organizacije vodijo glavni poklicni nastavljeni pedagogi.
Centralnega pomena za dansko narodno skupnost je osredna knjižnica v Flensburgu z izposojevalnicami v 80 krajih južnega Schlesvviga, ki jih oskrbujejo posebej zato nabavljeni avtobusi. Razen centralne knjižnice najdemo še podružnice v mestih Schlesvvigu in Husumu. Na razpolago so mi številke iz leta 1970: tedaj je imela knjižnica na zalogi 161.512 knjig; v sezoni 1969/ 70 je bilo izposojenih 176.895 knjig, od teh 114.869 otrokom!
Dansko zdravstveno službo za Južni Schlesvvig sta ustanovila leta 1945 brata zdravnika Vermehren. Zdravniško društvo, ki ima po pogodbi tri zdravnike in enega zobozdravnika, oskrbuje zdravstveno predvsem danske šole, na razpolago mu je nadalje klimomobil za rentgenske preglede. Obstaja nadalje samostojna sanitarna služba s 24 zdravniškimi sestrami, ki oskrbuje bolnike po danskem sistemu na domu in poskrbi potrebnim bolnikom mesta za rekreacijo na Danskem.
Južno-šlezviško delavsko društvo, nadalj-na organizacija danske manjšine v Nemčiji, ki so jo ustanovili jeseni leta 1953, ima da-
nes lokalne organizacije po celem predelu dežele. Glavni namen tega društva je, da vzdržuje stike z delavskim razredom na Danskem ter da informira svoje člane o delov-no-pravnih, socialnih in gospodarskih vprašanjih. Društvo šteje okoli 500 članov.
Dolgoletno tradicijo v Južnem Schleswigu ima Zveza kmetijskih društev, saj je naj starejše društvo — Kmetijsko društvo za Flens-burg in okolico nastalo že leta 1866. Danes šteje Zveza 7 članskih društev s skupno 650 člani in 5 glavnopoklicno nastavljenih konzulentov na področju kmetijstva.
Danska narodna skupnost v Nemčiji razpolaga nadalje z društvom za pomoč pri gradnji stanovanjskih hiš, predvsem služi mladim družinam, ki naj bi ostale v domačem kraju. Že več kot 60 hiš je pomagalo to društvo zgraditi od leta 1960 naprej.
Posebej priljubljene so danske ženske zveze v Južnem Schlesvvigu, ki imajo več kot 3000 članov in služijo predvsem informaciji članicam o ugodnih nakupih, o oskrbi otrok, domačih delih, pa tudi o drugih socialnih, gospodarskih in tudi kulturnih vprašanjih.
Tudi danska manjšina ima svojo študentsko zvezo, ki je bila ustanovljena leta 1949 in katere naloga je vzdrževati zvezo med danskimi študenti iz južnega Schlesvviga na nemških in danskih visokih šolah. Društvo ima danes lokalne organizacije na visokih šolah v Kielu, Flensburgu, Kopenhagnu in Arhusu in šteje nad 200 članov. Društveno glasilo izhaja v 600 izvodih 4 krat letno.
Danske kreditne institucije so nadaljna
točka, o kateri je treba razpravljati.
Že leta 1927 so ustanovili danski kmetje v Južnem Schlesvvigu t. i. šlezviško kreditno zvezo. Posebno po letu 1948 je pridobila Zveza zaradi vladajočega pomanjkanja kapitala na pomenu. Od leta 1950 do 1968 je kreditna zveza dala okoli 1200 posojil v znesku 5,6 mil. DM. Računsko leto 1967 je Zveza zaključila s bilančno vsoto 2,6 mil. DM.
Južno-šlezviški gospodarski fond je drugi kreditni zavod danske narodne skupnosti. Ustanovili so ga leta 1952 mladi danski obrtniki, ki so hoteli postati na lastni zemlji samostojni in zaustaviti za narodni obstoj jako škodljivo migracijo. Gospodarski fond je že leta 1968 razpolagal s kapitalom 1,8 mil. DM in vključeval nad 700 zadružnikov.
V Flensburgu ima danska narodna skupnost tudi še svojo banko z imenom UNION BANK s podružnico v Harrisleeju. 1. januarja 1968 je znašal akcijski kapital 1,2 milj. DM, bilančna vsota pa 24,3 milj. DM.
Dansko šolstvo je podrejeno društvu DANSK SKOLEFORENING FOR SVDSLES-VIG (Dansko šolsko društvo) s sedežem v Flensburgu.
Že pred letom 1864 je bilo dansko šolstvo v Flensburgu in v ostalih krajih Schlesvviga sijajno razvito, le od leta 1880 do 1920 je bil vsak pouk danščine prepovedan.
Leta 1945 so imeli Danci skupaj 9 šol, ki jih je obiskovalo 437 učencev. V tej zvezi
(Nadaljevanje na 5. strani)
V Žvabeku so pokopali Martina Zechnerja
V Gornji vasi je v ponedeljek, 21. januarja, umrl Martin Z e c h n e r, brat našega prelata Aleša Zechnerja. Martin Zechner se je rodil 1896. Ker je bil mladi Martin bistre glave, je šel po ljudski šoli na gimnazijo v Št. Pavel in jo tam uspešno končal. V prvi svetovni vojni se je moral bojevati za cesarja. Iz te vojne je prišel kot invalid. To je bilo tudi vzrok, da svojega študija na univerzi ni mogel nadaljevati, pač pa se je izpopolnil na področju gozdarstva.
Pogreb, ki je bil v četrtek, 24. januarja, vodil ga je pokojnikov brat, prelat Aleš Zechner ob asistenci mnogih domačih duhovnikov, je pokazal, kako spoštovan je bil rajni Martin, kajti zadnjo čast mu je izkazala velika množica prijateljev in znancev od blizu in daleč.
Zasluge pokojnega Martina Zechnerja sta ob odprtem grobu izrazila v svojih govorih občinski odbornik iz Suhe Kolter in ekonomski svetnik Mirko Kumer.
Občinski odbornik Kolter je povedal ob pokojnikovem grobu tole:
»Imam žalostno nalogo in dolžnost, da se ob odprtem grobu v imenu slovenske frakcije občine Suha, bivšemu občinskemu odborniku zahvalim za njegovo požrtvovalno delo. Rajni je bil občinski odbornik še v samostojni občini Žvabek in po njeni združitvi tudi v občini Suha. Vedno se je trudil za blagor občanov in ni nikoli iskal lastnih koristi. Vedno so hodili ljudje k njemu, da jim je izpolnjeval listine in napisal razne prošnje. Naredil je vse brezplačno. Bil je tudi predsednik krajevnega kmečkega odbora in se je zelo trudil za napredek kmetijstva. Prav poseben strokovnjak pa je bil v gozdarstvu, kakor tudi v sadjarstvu.
Bil je velik rodoljub in je tudi druge o-pominjal, da naj ostanejo svojemu narodu in jeziku zvesti.
Bil je zelo pravičen človek in ga je vsaka krivica zelo prizadela. Njegovo življenje je res vredno posnemanja.
Naš župan, g. Skubl, me je prosil, da se naj tudi v njegovem imenu tukaj zahvalim, za vse kar je rajni kot občinski odbornik storil dobrega za naše občane.
Dragi Jumrov oče, počivajte mirno v svoji ljubljeni domači zemlji. Hvaležni rojaki vas bomo ohranili v blagem spominu in vas skušali posnemati.
Vsemogočni pa naj vam bo bogat plačnik. Počivajte v miru!«
Kot drugi pa se je od pokojnika poslovil Mirko Kumer s telimi besedami:
»Polagamo v grob moža, ki je veliko dobrega storil. Ni delal samo zase in za svojo družino, veliko je delal tudi za druge, za javni blagor. Naj poudarim tukaj samo dvoje udejstvovanj: zadružno in politično.
Takoj po vojni je bil med tistimi, ki so hoteli zopet obnoviti slovensko zadružništvo. Pristopil je k Živinorejski zadrugi za Libuče in posvetil svojo skrb lesu in pašniku pri Štibarju. Skrbel je, da so zadružniki postavili tam novo ostrešje na hlev in ogradili in pregradili pašnik na več oddelkov. Vse poseke v lesu je dal posaditi s sadikami in stalno nadziral delo in rast v gozdu. Uvidel je potrebo dobrih potov in dajal pobudo, da so les pri Štibarju prepredli s poti tako, da se more z avtom od Suhe gor, kakor tudi čez Komelj dol. Njemu se ima Štibarjevo posestvo zahvaliti, da je moglo iz lesa kriti vse investicije zadnjega časa postaviti novo hišo in napeljati elektriko.
Sodeloval je tudi pri Kmečko gospodarski zadrugi v Pliberku. Redno je hodil na seje. Njegovi nasveti so bili vedno tehtni. Dočakal je še, da je zadruga odprla tudi v Žvabeku lastno poslovalnico, da morejo va-
GLOBASNICA:
Smrt ne počiva, ni nikoli brezposelna — kar osemkrat se je lani oglasila v naši fari: Med njimi, ki si ga je izbrala za svojo žrtev, je bil tudi 85-letni Mihevov stari oče Tomaž v Podjuni. Kadar si ga videl in gledal pri delu in vsakdanjih poslih, bi lahko mislil, da imaš opravka z moškim najlepših let, tako je bil še gibčen in spreten, ko je nenadoma zbolel in po kratki bolezni za vedno zatisnil svoje oči.
Po večletnem bolehanju se je preselila v večnost 80-letna Andreja Seifritz, nekdanja Parova And ra. Pred prvo svetovno vojno so imeli njeni sredi vasi majhno trgovino, edino v fari. Tja smo hodili, kjer nas je sprejemala vedno prijazna in vedra Andra, po sol in sladkor, po petrolej in tobak, vse druge življenjske potrebščine smo takrat pridelovali doma ter imeli shranjene vsaj za eno leto naprej. Za časa njenega življenja pa se je marsikaj spremenilo tudi pri nas kot prej niti v dolgih stoletjih.
Od svojih dragih sta se lani poslovili tudi 75-letna Olga Rarej, stara Rovnica v Podroju ter njena dve leti mlajša sestra Ana Kogoj, Tratnikova mati na Čepičah.
V Mali vasi je zaspala od dela in truda izčrpana 68-letna Jamrova stara mati Rozina Smrečnik. Že v rani mladosti je požrtvovalno sodelovala v domačem izobraževalnem društvu in nastopala v številnih vlogah na odru, vse življenje pa je ostala — kljub nenehnemu delu na veliki kmetiji ter skrbi za številno družino — velika ljubiteljica in prijateljica naše slovenske knjige.
Nekoč je, sedaj komaj še po imenu znana, sušica pobirala mlado in staro, danes pa jo nadomešča rak. Ko ga zdravniki odkrijejo,
ščani hitro in ugodno dobiti blago, če jim če za zmanjka.
Svoje sposobnosti je posvetil tudi mladini. Ko je bila v Tinjah še škofijska kmetijska šola, je poučeval tam gozdarstvo. 'Še se ga spominjajo številni kmetje širom Koroške, nekdaj njegovi učenci, ko oskrbujejo svoje gozdove po njegovih navodilih. Vedno jim je priporočal odbirati vselej slabše drevje, dobro pa gojiti dotlej, da doseže največji donos, katerega je treba nato pametno porabiti.
Pa tudi v politiko je posegel. Bil je izvoljen v občinski odbor v Žvabeku in nato na Suhi. Vedno je zastopal koristi vseh občanov enako. Bil je vedno pravičen do drugih in je zato zahteval pravico tudi zase in za svoj narod in za kmetski stan.
Takih mož potrebujemo nujno tudi v bodočnosti. Od takih značajev je odvisen obstoj našega naroda na Koroškem.
Če bomo posnemali njega, ne bomo trs, ki ga veter maje, ampak hrast, ki je globoko zakoreninjen v domači zemlji, ki kljubuje vsem viharjem časa.
Zahvaljujemo se ti za svetel vzgled, ki si ga nam dajal. Da bi ti mnogo rojakov sledilo v idealnem delu.«
je navadno že prepozno. Njemu je podlegel v Mali vasi 52-letni delavec Anton S t e r č -ko, Mežičan po rodu. Z Visokih Tur se je po prvi svetovni vojni priselil v Globasnico mladi Hans Pleschkaternig, se zaposlil kot gozdni delavec, se tukaj poročil, zgradil hišo in udomačil ter legel kot 68-letnik v prerani grob k večnemu počitku. Imel je zlato srce in dičila ga je neumorna delavnost. Izčrpal se je v delu za svojce.
Kratko pot od zibeli do groba je prehodil sin-edinec, 23-letni M a r o n o v France j. Ni besed, ki bi izrazile težo usode in našo žalost ob njegovem odhodu v večno domovino. Bil je naš ponos. V imenu Krščanske kulturne zveze in domačega prosvetnega društva, se je ob odprtem grobu poslovil od njega g. Vinko Zaletel, ki je med drugim dejal: „Najprej beseda zahvale: ko si svoje mlade moči uporabil ne le za dom, kmetijo, za svoj življenjski poklic, ampak tudi za višje duhovne vrednote, za prosveto in kulturno delo. Nisi se zaril v zemljo, v delo in denar, v le materialno, ne, idealizem te je dvigal, da si delal za višje cilje. Za delo, ki ni plačano: že od 15. leta dalje si sodeloval pri društvu, pri igranju in petju prav do zadnjega."
Nadaljeval je: „Druga beseda prošnje: ker verujemo z isto vero, ki ti je bila življenjsko vodilo, vemo, da te Bog poplača za vse tvoje delo in da si prijatelj božji. Bodi še v naprej vsaj podporni, sicer nevidni član društva in izprosi pri Bogu milost, da bo v naši mladini še rastel idealizem, da bodo še kovali take značajne društvenike. In zadnja beseda tolažbe: Ta je najtežja, najmanj razumljiva, pa smo je vsi potrebni: mlad si bil pa si dopolnil veliko let. Bog te je smatral za vrednega in dozorelega, da te pokliče k sebi."
Naj končam z besedami, ki so napisane na spominskem križu vrh Pece, kjer je smrt ugrabila mladega idealnega fanta Ostermanovega Folteja:
Zgodaj doletela te smrt, presadila v nebeški te vrt, prelep zgled nam sije tvoj, prosi za dom in narod svoj.
Novega leta tudi ni več dočakala 81-letna Jožanova mati Johana Markitz, rodom Županova v Kropivni in mati g. Janeza Mar-kitza, provizorja v Kneži, ki je od nas odšla na Štefanovo po večno plačilo k Bogu. Pogrebne obrede je vodil g. prelat Aleš Zechner ob spremstvu številne duhovščine in žalujočih pogrebcev od blizu in daleč.
Slovensko prosvetno društvo Radiše vabi na
pevski koncert
ki bo v nedeljo, 3. februarja 1974, ob 14.30 v dvorani pri cerkvi na Radišah.
Nastopil bo akademski moški zbor graških študentov, pod vodstvom Aleša Schusterja.
Ljubitelji pesmi prisrčno vabljeni!
Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu pri Pliberku vabi na
literarni večer
ob priliki 125-letnice smrti našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ki bo v nedeljo, dne 3. februarja 1974, ob 19.30 v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku.
Sodelovali bodo: Ravnatelj dr. Pavle Zablatnik, gospa Anita Hudi, kaplan Mirko Isop in Stane VVakounig. Povezavo bo imel podpredsednik KKZ dr. Janko Zerzer.
Ob tej priliki bi še opozorili, da se poslužite knjig iz potujoče knjižnice, ki bodo ob tej priliki tudi predstavljene.
K številni udeležbi vabi odbor.
Katoliška mladina v Št. Jakobu vabi na
mladinski ples
ki bo v nedeljo, dne 10. februarja 1974, ob 19. uri pri Antoniču na Reki.
Igrajo: The Butterflies
Vljudno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo „DANICA“ — Št. Vid v Podjuni vabi na
ples »Danice"
pri Voglu v Št. Primožu 17. februarja 1974, ob 19.30
Katoliško prosvetno društvo „Drava" v Žvabeku vabi na
pevski koncert
ki bo v nedeljo, 10. februarja 1974, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Žvabeku.
Nastopi: moški akademski zbor ..graških študentov" pod vodstvom Aleša Schusterja. Ljubitelji lepe pesmi prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak“ na Kostanjah prisrčno vabi prijatelje slovenske narodne in umetne pesmi na
pevski koncert
v soboto, 2. februarja 1974, s pričetkom ob 19.30 v gostilni Grdb-lacher-Miklautsch na Kostanjah.
Nastopil bo pevski zbor GRAŠKIH ŠTUDENTOV. Po koncertu se bomo zadržali še v prijetni družabnosti.
Prosimo vas, da se naše prve javne prireditve udeležite v čim večjem številu. S tem bomo tudi pokazali našo prisotnost na naših domačih tleh.	Odbor
Slovensko prosvetno društvo „Rož“ v št. Jakobu v Rožu vabi na
pevski koncert
ki bo v nedeljo, 3. februarja 1974, ob 19.30 v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu.
Nastopil bo akademski moški zbor graških študentov, pod vodstvom Aleša Schusterja.
Ljubitelji pesmi prisrčno vabljeni!
Zveza koroških partizanov vabi na
spominsko proslavo
ob trideseti obletnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-To-maža, Aleša Einspielerja, Florija Križnarja in Valentina Schvvarza, v nedeljo, 3. februarja 1974, ob 11. uri na pokopališču v Svečah.
Spominsko svečanost prireja Zveza koroških partizanov skupaj z Občinskim odborom Zveze združenj borcev NOV Jesenice.
S primernim sporedom — petje jeseniških in koroških zborov, recitacije in nagovori — bomo poskrbeli, da bo spominska svečanost ob tridesetletnici smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in ostalih treh tovarišev izzvenela dostojno in v smislu prizadevanj za narodne in socialne pravice Slovencev na Koroškem.
Prosimo, da se svečanosti v Svečah mnogoštevilno udeležite.
-------------------------------------------n
ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1974/75 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, tj. od 9. 2. 1974 do najkasneje 28. 2. 1974, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1973/74 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bodo morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka ponovno prijaviti v prvi polovici junija 1974. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šolskega leta.
4.	Konec maja 1974 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. Zato opozarja ravnateljstvo vse starše še posebej, naj ne zamudijo zgoraj navedenega roka za prijavo.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu, 9020 Kla-genfurt, LerchenfeldstraGe 22.	I
Ravnatelj dr. Pavle Zablatnik, I. r.
Rajnim faranom v spomin
6b cobu povedana
Dekanijsko zborovanje v Tinjah in nekateri novi vidiki
•	Skoraj sto ljudi iz dekanij Dobrle vasi 9 in Pliberka se je zbralo preteklo nede-9 Ijo v Tinjah v prosvetnem domu. Bilo je ® to zadnje zborovanje na dvojezičnem o-9 zemlju v pripravo volitev farnih svetov, ® ki jih mora najkasneje do junija izvoliti 9 vsaka fara. Navzoči so bili skoraj vsi ® duhovniki iz območja obeh dekanij. Dis-9 kusijo sta vodila gospod Schaffer, 9 zastopnik koroške KA, ki je zadolžen za 9 informacijo in pripravo volitev v farne
•	svete po celem Koroškem, ter dr. Z w 11 -
•	ter, predsednik katoliškega delovne-
•	ga odbora. Tako se je odigralo tinjsko
•	zborovanje v obeh deželnih jezikih, kaj-
•	ti med občinstvom je bilo tudi dosti nem-
•	škogovorečih faranov.
Dr. Z w i 11 e r jev uvodu poudaril, da je s sinodo napočil nov čas za škofijo, kajti iz »življenja drug mimo drugega" mora postati »življenje enega z drugim". Med obema narodoma naj ne vladata več prezir ampak zaupanje. Schaffer je poudaril, da so »tisti, ki so danes prišli v Tinje, pokazali že s svojim prihodom neko pripravljenost za sodelovanje". Schaffer je nadalje zelo podrobno razložil razne možnosti za izbiranje kandidatov.
Možnosti sta dve:
Predlog z imeni kandidatov mora podpisati dvakrat večje število volilnih upravičencev (faranov) kot je potrebnih kandidatov za volitve. Druga možnost obstoja v tem, da se izvedejo predhodne volitve, kjer more vsak volilni upravičenec predlagati šest kandidatov. Pri obeh možnostih je treba potem župnijski volilni komisiji ugotoviti, kolikokrat je kaka oseba imenovana.
Nato sta se obe dekaniji ločili. Zastopniki župnij so na kratko poročali o stanju priprav za volitve v fari. Oglašale so se pa tudi take osebe, o katerih ni bilo jasno, kako so prišli do vabila za Tinje. Nekateri od njih tudi niso imeli naloga župnika ali dosedanjega župnijskega odbora, da bi smeli in mogli govoriti za farane ali v imenu fare, videti Pa so bili pred nekaj več kot letom dni na popolnoma drugem in nam dobro znanem Polju koroške stvarnosti.
Ob teh „vabilih“ se je tudi skoraj razvnel prvi spor, kajti vsekakor je bilo jasno, da je manjkala koordinacija med nemško kat. akcijo in nekaterimi župniki. Ni dobro, če se nekdo povabi brez dogovora s tistim, ki prej kot slej odgovarja za faro, z župnikom.
Iz poročil o posameznih farah je bilo razvidno, da so nekatere fare že sredi priprav za volitev, druge pa so šele dospele do Prvih točk priprave, do tako imenovane duhovne priprave. Pomanjkanje organizatorič-nega čuta pri naših ljudeh, se je tu in tam Prikazalo tudi na tinjskem srečanju. V ta namen bo treba še dosti šolanja sodelavcev v fari s strani osrednjih ustanov.
Skepsa nekaterih odgovornih pa je v nekem smislu tudi upravičena, kajti kar nenadoma se je pojavilo veliko število pomagačev v fari, med njimi celo taki, ki že leta ne sodelujejo več v farnem življenju. Ali je pripravljenost le teh resna, ali dejansko izvira 'z skrbi za versko življenje v naših farah? 7~ To vprašanje si stavlja gotovo mnogo župnikov.
Sinodalna predloga po sožitju Slovencev m Nemcev na Koroškem je brezdvomno ko-rak naprej, vsaj v duhovnem smislu in pri Uudeh v najvišjih verskih ustanovah. Vendar pa je treba to predlogo ..spraviti v srca uudi". Jezikovne in narodnostne spore je treba reševati na ta način, da se bomo s te-mi spori spoprijeli, da bomo tem konfliktom Pogledali v oči, raziskovali vzroke in dejavnike tega nezaupanja, in da bomo spoznali tudi meje zaupanja. Da smo koroški Sloven-c' vsaj desetletja bili deležni hude diskriminacije, tu in tam tudi diskriminacije in zapostavljanja s strani nekaterih predstavnikov koroške Cerkve, je eno izmed žalostnih dejstev zgodovine našega slovenskega koroškega življa. Kot je eden od navzočih duhovnikov povedal v zasebnem razgovoru, da „bo težko spremeniti ljudi, ki so jim vsaj desetletja trobili na ušesa, da do Slovencev ne smejo imeti zaupanja", bo treba tudi upoštevati tradicijo razočaranj naših ljudi, . bi sicer prvi podali roko, vendar se boji-J0’ da „bodo šli spet komu na lim“ kot je to povedal slovenski katoličan iz Pliberka.
Filip VVarasch
Otroška božičnica v Pliberku
Ker o našem kulturnem delovanju in ustvarjanju v zadnjih dneh preteklega leta »merodajni« nič ne poročajo, se bomo pa mi, najmlajši farani, sami oglasili in predstavili vam, dragi bralci, da izveste, kaj smo dobrega in koristnega storili za svojo in farno rast v prosveti.
Prvo tako delo smo pokazali z razstavo božičnih simbolov na tretjo adventno nedeljo 1973. Vsak, ki jo je obiskal, je videl, kaj zmorejo pridne, spretne roke deklic in fantov ljudske in glavne šole (Božji grob in Pliberk — velika mojstrica za to razstavo se je predstavila gdč. učiteljica Marica Ojcl). Kdor je razstavo videl, nas je pohvalil in razstavljene izdelke smo kmalu razprodali. Obiskovalci razstave so videli, kaj vse lahko naredimo doma, in je to mnogo več vredno kot kupljene stvari. Domača umetnost je res šola, da razgiba domišljijo in iznajdljivost.
Med tem delom pa smo se učili igrico za božičnico, ki je bila na Štefanovo v farni dvorani. Res smo za učenje imeli premalo časa in igrali smo »Oj, ta božični večer« brez skupnih vaj in brez generalke — zato nam, dragi gledalci, nič ne zamerite raznih pomanjkljivosti. Vedite, da so bili angelčki prvič na naši
zemlji, tako so se lahko zbegali ob nastopu »hudega moža« — ki pozna vse hudobije sveta. Še palčki, nagajivi navihanci, so zgubili glavice pod rdečimi kapu-
cami.
Vendar ste videli božični večer v družini, ki je uboga; a vendar, mati ima dobro srce za reveže, da jim v pomoč odpre roke. V pričakovanju, da pride očka domov iz daljne tujine, od dela, je v hiši močno razburjenje in posebno še, ko se izgubi v gozdu Mihej zaradi lisice zvitorepke, kamor je šel po paclovje z bratom in sosedovim Andrejčkom. Oba kujona pa sta Miheja pustila samega, ko sta se podala za lisico.
Srečno naključje pripelje do silnega presenečenja in srečanja v gozdu: Očka Smrekar se vrača namreč iz Nemčije domov na počitnice in z njim je tuja delavska družina, ki ta večer ne more domov in bo gost pri Smrekarjevih. Istočasno privihra mati Smrekarica z otroki, ki iščejo Miheja. Ta pa se zbudi iz spanja za grmom, ker je izmučena deklica Jelica sedla nanj. Tako se vsi v trenutku znajdejo in srečni odidejo k Smrekarju.
V tretjem dejanju smo predstavili ži-
ve jaslice s sveto družino, angelci, pastirci in z obiskom obeh prejšnjih družin. Cela slika izzveni v vzklik: »Vsi smo ena družina v ljubezni Kristusovi! Slava Bogu na višavah!«
V drugem dejanju so angelski plesi in rajanje palčkov in še hudobni mož predstavljali Mihčeve sanje, ki je za grmom skrit, ko je čul juckanje sove, zaspal, in bi lahko zmrznil, če ne bi bilo Jelice.
Zimski mraz nam je delal preglavice in težave pri učenju. Toda mi najmlajši vaši kulturniki, smo dobre volje in ne bomo vrgli puške v koruzo. Drugič se bomo bolj potrudili, tudi tisti, ki smo bili topot malo površni in lahkomiselni. Zapomnite si to, vi mali tovariši in prijateljice! Čaka nas še veliko dela!
Dolžni pa smo, da se zahvalimo režiserkam gdč. Marici in Milki, č. g. župniku Zaletelu za božične speve po mikrofonu, Poldeju Lebnu za delo pri odru in potem še igralkam Betki, Bernardi, Milki iz Farne maldine in fantom študentom, da so se potrudili igrati z otroki. In ti, ki si nam pokazal in povedal, kaj misli hudobni človek — pa naj bo igra ali resnica — boš itak z nami vselej, ko bomo nastopali, saj si pravi igralec vsakovrstnih vlog.
Posebej še lepa hvala č. g. župniku za pozdravne besede in toplo dvorano, ki je vse pošteno zagrela.
PISMO BRALCA:
„Der KHD 2 und
Mit dem Aufvverfen der Frage, wie es denn moglich ist, daB bei angeblich 50.000 Mit-gliedern nur 14.000 S an Beitragen in die Kassa des KHD 2 flieBen, (die Aufklarung daruber war durftig) trat noch ein interes-santer Aspekt ans Tageslicht, der es wert vare, einmal grundlich durchleuchtet zu vverden. Es erscheint zumindest ganz aus der A rt, so um „drei Ecken" Mitglied bei einer Organisation zu vverden, ganz auto-matisch und selbstverstandlich, weil der Verein dem man z. B. angehort, bei einem anderen Verein Mitglied ist und dieser Verein ist vvieder bei einem anderen Verein Mitglied, so beim KHD 2 (kompliziert nicht?).
Um es genauer zu erklaren. Der Gesang-verein X tritt dem Karntner Sangerbund bei, der ja die meisten Vereine des Liedes ver-einigt halt. Der Sangerbund aber ist Mitglied beim KHD 2 und schon sind alle Sanger des Vereines X automatisch auch Mitglieder des Heimatdienstes. Gut, nicht? (VVieviele slo-vvenischen Chore gehčren eigentlich dem Sangerbund an?) So wird es auch verstand-lich, daB z. B. Herr Dr. Reginald Vospernik, Obmannstellvertreter des Rates der Karntner Slovvenen „Mitglied" des KHD 2 ist und es ist nicht anzunehmen, daB Dr. Vospernik durch eigenen VVillensentschluB dem KHD 2 beigetreten ist. Das ist er auch nicht, aber leider soli der Elternverein, dem er angehort, Mitglied beim Heimatdienst sein. Auch der Liebling des Heimatdienstes, namlich meine VVenigkeit, ware beinahe ..Mitglied" des KHD 2 gevvorden, weil jene Sangesgruppe, der ich angehorte um zu singen, nicht um andersvvo „Mitglied“ VVider-vvillens zu vverden, sprach davon, dem-
Položaj danske narodne...
(Nadaljevanje s 3. strani)
je treba pripomniti, da so vse danske šole izključno privatne šole s pravico javnosti, ki jih vzdržuje danska narodna skupnost sama z znatnimi subvencijami nemške deželne in zvezne vlade.
Stanje avgusta 1970 pa je tole:
65 šol (od teh 1 gimnazija in 3 srednje šole) s 4.792 učenci in približno 300 učitelji. V samem letu 1970 je prišlo v danske šole 621 novih učencev. — Vrhu tega razpolaga danska manjšina z lastno ljudsko univerzo v Jarplundu.
Poglejmo si tudi še situacijo otroških vrtcev:
1946: skupno 6 otroških vrtcev v celem Južnem Schlesvvigu s skupno 180 otroki.
Leta 1970 pa 57 otroških vrtcev s skupno 1961 otroki in približno 100 vrtnaricami.
Kakor smo slišali že pri osnovnih šolah,
seine Mitglieder"
nachst dem Karntner Sangerbund beitreten zu vvollen. Da zog ich mich zuruck, weil ich meine Stimme nicht dem KHD 2 schen-ken vvollte und nicht bereit war, so von dieser Organisation als 50.001. Mitglied ge-zahlt zu vverden.
Wie liegen diese Dinge eigentlich recht-lich? MuB ich mich vom Heimatdienst als Mitglied zahlen lassen, weil ich singen, tur-nen oder einem Elternverein angehoren vvill, was alles keinerlei Zusammenhang mit der Auffassung und Tatigkeit bzw. Zielsetzung des KHD 2 hat? Im Vereinsgesetz heiBt es auch: „Dachverbande sind Vereinigungen von mehreren selbstandigen Vereinen, mit dem Zvveck, die vvirksamere Verfolgung der GEMEINSAMEN INTERESSEN zu gevvahr-leisten. Was hat z. B. ein Turnverein mit der politischen Tatigkeit des Heimatdienstes zu tun?
KHD-Sprecher Stourac sagt aber vvieder: „Der KHD ist ein Dachverband von vielen Vereinen, die oft SEHR UNTERSCHIEDLI-CHE ZIELSETZUNGEN HABEN!" Obrigens, vvissen uberhaupt 10 %, daB sie Mitglieder des KHD 2 vverden, vvenn sie „jodeln“, tur-nen oder ihre Kinder im Elternverein ver-treten und liegt die freie Entscheidung nicht immer bei der einzelnen Person, ob sie sich uberhaupt als Mitglied des KHD fiihlt, also Mitglied sein vvill? Sehr komisch, vvirk-lich, und ich hoffe vvenigstens, daB der Heimatdienst daruber informiert ist, vvieviele Slovvenen und KHD-Gegner somit seine ,,Mitglieder" sind! Aber das durfte ihm wahr-scheinlich egal sein, Hauptsache der Mit-gliederstand wird gehoben!
Herbert Guttenbrunner, Kottmannsdorf
tudi število obiskovalcev otroških vrtcev stalno raste.
Danski tisk
Danska narodna skupnost izdaja danes dva dnevnika, in sicer danskega FLENS-BORG AVIS, ki je prvič izšel že leta 1869 in nemškega SODSCHLESVVIGSCHE HEI-MATZEITUNG, ki izhaja od leta 1948 naprej.
In tako Danci v Nemčiji sami opisujejo svoje stališče do nemških sodeželanov:
9 Odnos do nemške države in do nem-® ških sodeželanov se je v zadnjih letih ® bistveno zboljšal, tako da je postala mir-® na koeksistenca v vsakdanjem življenju 9 dejansko možna. Eksistenco narodne ® skupnosti kot nepregleden faktor v na-® rodnem življenju Južnega Schlesvviga je ® večinski narod akceptiral. Manjšina pa 9 stremi za tem, da se sama ne izolira in ® da sodeluje v javnem življenju in pri 9 problemih vsega prebivalstva Južnega ® Schlesvviga.
Slovenska prosvetna zveza vabi na
Prešernovo proslavo
v počastitev slovenskega kulturnega praznika ob 125-letnici pesnikove smrti v četrtek, 7. februarja 1974, ob 20. uri v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Slovensko prosvetno društvo „EDINOST" v Pliberku vabi na Goldonijevo veseloigro
SLUGA DVEH GOSPODOV
ki bo 3. februarja 1974, ob dveh popoldne pri M a r i n u v Libučah.
Gostuje farna mladina iz Železne Kaple.
Prisrčno vabljeni!
Mnenje bralca
Slovenski vestnik (18. januarja t. I.) v poročilu o 23. slovenskem plesu z zadovoljstvom ugotavlja vsesplošno zadovoljstvo plesalcev in gledalcev, edino med pivci Radenske da je vladala nevolja, ker je bilo treba odšteti za liter te vode trideset šilingov. „Edino, kar se nam ni do-padlo, je bilo to..
Tudi meni to ni bilo všeč: ker avstrijskega vina ne prenesem, istrske črnine ali kakšne druge kapljice z juga pa tam na vsesplošno žalost ni bilo, sem ta večer pil tisto reč iz celovškega vodovoda. Iz skušnje namreč vem že nekaj časa, da Radenska pri mizi te restavracije toliko stane. Prepričan sem, da je lastnik restavracije tudi za ta večer nabil za liter Radenske vsaj 500 (petsto!) % nabavne cene. Za davek in postrežbo pa še posebej, kolikor je treba.
Vprašam, kateri tovariš izmed prirediteljev se je PRED Plesom zanimal, kako globoko bojo morali slovenski rojaki ta večer seči v žepe — za slovensko zdravilno vodo? Nobeden da se ni, pravite? Potem je tudi obžalovanje po toči nesmiselno.
Verjetno bi s pogajanji — saj je vendar več dvoran v Celovcu! — to restavracijo prisilili h krščanskim cenam, recimo na deset šilingov za liter Radenske! To bi pomenilo pravo skrb za slovenske goste. Ljudje vendar ne pobirajo na cesti denarja! Slišal sem, da si bojo drugo leto mnogi plesalci, posebno mlajši, Radensko v konzumu preskrbeli in jo pod jopiči s seboj v dvorano prinesli in pod mizo postavili. Jaz jih bom posnemal, briga me etiketa!
Janko Messner
Ifiort - lp6ift - Ipo rt - Iport - Iport
SMUČANJE
Prollova spet zmagala
Po porazu v Grindelvvaldu je Annemarie Moser-Proll slavila pretekli teden v Badgasteinu četrto zmago v tej zimski sezoni ter pustila premočno za seboj kar za 2:40 sekunde svojo rivalinjo Švicarko The-rese Nadigovo.
V	smuku poraz avstrijskih smučarjev
34. prvenstvo na Hahnenkammu v Kitz-biihlu je pomenilo v soboto velik poraz za avstrijske smučarje. Švicar Roland C o I -I o m b i n , ki je vozil pri treningu precej rezervirano, to se pravi, da ni vozil z vsemi močmi, je pokazal tedaj, ko je šlo zares, mojstrsko znanje in je suvereno osvojil prvo mesto. Roland C o 11 o m b i n , ki je vozil s hitrostjo 102 km na uro, je progo prevozil v 2:03,29 (doslej Francoz Killy 2:11,92 iz leta 1967). S tem je dosegel tudi rekord na tej smučarski progi; hkrati je švicarski tekmovalec zmagal že četrtič za svetovni pokal v tej zimski sezoni.
Collombin je ponovno prevzel vodstvo v svetovnem pokalu s 140 točkami.
Senzacionalno so se borili Italijani, ki so zasedli za zmagovalcem kar tri naslednja mesta: 2. je bil v Kitzbuhlu Anzi, 3. z istim časom Besson, 4. Herbert Plank.
Razočarali pa so tokrat avstrijski smučarji na svojem, pravzaprav bi lahko rekli »domačem smučišču". Tistemu, kateremu so Avstrijci najbolj zaupali, je razočaral. To je bil Franz Klammer, ki je bil šele peti in to kar za 1:52 sekunde počasnejši od prvaka Collombina. Edina pozitivna luč v avstrijskem smučarskem taboru je bil VValcher, ki je zasedel 7. mesto, kot drugi najboljši Avstrijec. Grissmann se je uvrstil šele na 9. mesto, Karel Cordin je bil šele 18., Zvvilling 19. in na 23. mestu Tritscher.
Slalom — svetla točka
avstrijskih smučarjev
Dan po težkem porazu naših smučarjev v Kitzbuhlu, je posvetila tudi v tabor avstrijskih smučarjev svetla luč. Nepričakovano so avstrijski tekmovalci slavili dvojno zmago. Dva Avstrijca: Hansi Hinterseer in Hans Knievvasser sta bila na 1. in 2. mestu. To je bil prvi avstrijski popolni uspeh po letu 1969.
V	slalomu se je v nedeljo pomerila vsa svetovna elita v slalomu. Tekmovanje je prineslo na zmago navajenim Italijanom prav enak poraz, kot so ga Avstrijci doživeli dan poprej v smuku. Prav tako je šlo nemškim
smučarjem. Za oba Poljaka Jana in Andreja Bahledo (prvi na 4., Andrej pa na 12. mestu) je bilo to tekmovanje kar lep uspeh.
Vrstni red tekmovanja v slalomu; 1. Hansi Hinterseer, 2. Hans Knievvasser, 3. Gustav Thoni (Italija), 4. Jan Bachleda (Poljska)... 8. mesto je spet zasedel Avstrijec Tomaž Hauser.
V	kombinaciji je bil 1. Thoni, 2. Plank (oba Italija), 3. Andy Mili (ZDA) itd.
V	svetovnem pokalu moških, skupno: vodi še naprej Švicar Roland Collombin, ki ima 140 točk, 2. je ostal (ker je v slalomu izpadel Italijan Piero Gros) še zmerom Avstrijec Franz Klammer s 122 točkami, 3. Gros 120 točk, 4. Hans Hinterseer 112 točk, 5. David Zvvilling in Gustav Thoni s 95 točkami itd.
Slalom dobila Nemka Zechmeister
Več kot 50 odstotkov smučark-tekmovalk je bilo izločenih v prvenstvu v slalomu za ženske, zaradi poledenele in strme slalomske proge. Na tej progi je zmagala Krista Zechmeistrova iz Zvezne republike Nemčije, ki je v tej zimski sezoni zmagala v slalomu že četrtič, in je s tem že dobila svetovni pokal v slalomu. Drugo mesto si je priborila Francozinja Serrat, Monika Kase-rer pa tretje (Avstrija).
HOKEJ NA LEDU
5:0 za ATSE Gradec
Tekma med ATSE in Kapfenbergom, ki so jo v torek preteklega tedna morali prekiniti pri stanju 4:1 za ATSE (graškega igralca Vovsa je zadela steklenica, ki jo je nekdo od občinstva vrgel na igrišče), je MOBA sedaj kaznovala Kapfenberg s 5:0. Poleg tega morajo plačati 4000 šilingov globe, ker Kapfenberg ni poskrbel za red pri igri. Brezpogojno pa sta bila kaznovana hokejska igralca Platzer (ATSE) in Jaroslavvzevv (Kapfenberg): prvi ne bo smel igrati dve, drugi pa štiri nacionalne tekme.
KAC proti WAT Stadlau —
obakrat uspešen
Medtem ko so celovški hokejisti premagali v soboto WAT Stadlau v mestni hali z 10:2 (6:1, 1:0, 3:1), so v nedeljo, v povratni igri zmagali proti Dunajčanom s 7:2 (1:0, 2:0, 4:2).
S to zmago je po 28 igrah na vrhu KAC z 42 točkami, 2. Innsbruck (41), 3. ATSE Gradec (38), 4. WEV (29), 5. Feldkirch (24), 6. Salzburg (22), 7. Kapfenberg (17), 8. WAT Stadlau (11 točk).
-—Zanimivosti—
ODKRILI NASELBINE STARIH SLOVANOV
Arheologi, zgodovinarji in drugi znanstveniki Vzhodne Nemčije bodo poskušali še letos pojasniti doslej najzanimivejša odkritja na vzhodnonemških tleh. Gre za arheološka odkritja, ki brez dvoma potrjujejo, da so na področju današnje Vzhodne Nemčije živeli že pred Kristusom Slovani.
Te raziskave bodo še posebno obširne v severnih krajih NDR v bližini Baltiškega morja. Tam so odkrili 250 različnih slovenskim utrdbam podobnih naselij. Našli so tildi številne grobove in odtiske v apnencu, ki dajejo znanstvenikom snov za nove zanimive kulturno zgodovinske sklepe.
Eno izmed naselij, ki so jih odkrili v okolici mesta Postdama, izvira iz obdobja od prvega do četrtega stoletja pred Kristusom, sledovi neke druge naselbine na področju Halle, mesta jugovzhodno od Berlina, pa vodijo v neolitsko dobo, to je v čas med leti 4500 in 1800 pred Kristusom.
SVETOVNA AKCIJA ZA REŠITEV OGROŽENIH ŽIVALSKIH VRST
Na nedavnem mednarodnem zborovanju 400 izvedncev za zaščito narave iz 23 držav, ki so se zbrali v zahodnonem-škem glavnem mestu Bonnu, da bi se
k
EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU
Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju v Zagrebu se je začelo v torek, 29. januarja, in bo trajalo do 3. februarja 1974. To bo tretja velika prireditev te vrste v Jugoslaviji. Ljubljana je v hali Tivoli leta 1967 organizirala evropsko prvenstvo, tri leta kasneje pa še svetovno. Obe prireditvi sta tako tekmovalcem kot gledalcem v dvorani in pri televizijskih sprejemnikih ostali v najlepšem spominu, ki še do danes ni zbledel. Zagreb je delno tudi zaradi dveh uspešnih prvenstev v preteklosti enoglasno dobil organizacijo letošnjega prvenstva. Poleg tega praz-njujejo Zagrebčani letos stoletnico prvega drsalnega kluba v Jugoslaviji.
„GRKI SO SE BORILI ČASTNO!1
Upravni odbor nogometne zveze Grčije je na podlagi mnenja posebne komisije, ki je na zahtevo mednarodne nogometne zveze FIFA preiskala primer nogometne tekme Grčija — Jugoslavija (2:4) 19. decembra v Ate-
dogovorili o nujnih akcijah za reševanje favne v najbolj ogroženih predelih sveta, je vzbudil veliko zanimanja nastop Alberta Lochreja, predsednika mednarodne organizacije za zaščito narave. Obvestil je zbrane strokovnjake, da je njegova organizacija zbrala milijon dolarjev za financiranje doslej največjega podviga za reševanje zadnjih tigrov v azijskem prostoru.
Zanimivi so podatki, povezani s to »svetovno operacijo tiger«. Tigri žive danes še v Mandžuriji, Sovjetski zvezi (gozdovi v Sibiriji in na Daljnem vzhodu, v bližini Kaspijskega morja in v Kazahstanu), v južnih pokrajinah Kitajske, v Indoneziji, Burmi in Indiji. Še ob koncu 19. stoletja so živeli tigri tudi v Mali Aziji! Zdaj jih živi na prostosti komaj okrog 15.000.
KANAL POD SUEŠKIM PREKOPOM
Agencija MENA je sporočila, da bo imelo mesto Suez prednost v načrtih egiptovske obnove — zavoljo svoje herojske vloge v oktobrski vojni. To je izjavil egiptovski minister za obnovo Ahmed Osman, ki je še povedal, da bodo pod Sueškim prekopom zgradili kanal, ki bo povezal zahodno obalo Sueškega prekopa s Sinajem. Osman bo že prihodnji teden obiskal Suez.
nah, ugotovil, da ni razlogov za obtožbo grških reprezentantov, češ da bi bili podkupljeni. Odbor je ugotovil, da so se grški nogometaši častno borili in da niso mogli zmagati, ker je bila jugoslovanska reprezentanca veliko boljša.
Posebna komisija, ki je pripravila gradivo upravnemu odboru NZ Grčije, je začela z delom takoj, ko je mednarodna nogometna zveza FIFA zaradi govoric, češ da je poskusilo grške nogometaše podkupiti tako vodstvo španske kot jugoslovanske reprezentance. Štiričlanska komisija je zato izvedla preiskavo, zaslišala igralce in vodstvo reprezentance ter posredovala upravnemu odboru zveze mnenje, da v nobenem primeru ne gre za podkupovanje in da so se grški reprezentanti trudili na vso moč za zmago, da pa je bila jugoslovanska izbrana enajsterica boljša. Grška reprezentanca se je 19. decembra v Atenah srečala z nasprotnikom, ki je bil tehnično na višji ravni, kljub temu da je imel igralca manj, in ki ga današnja grška reprezentanca ne more premagati.
oeeeoeeeeeooeeeeeeeooeooeeeoeeeeeeeeoeoeeeeeeeeeeoooeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeoeeeeaeoeeeee
Ali če bi ji zasadili igle za nogte. Ne more si predstavljati, zdi se ji, da bi bila ob pamet. Recimo, če bi ji potisnili v usta kroglo iz kavčuka, da ne bi mogla kričati. Menda bi bil ta občutek najhujši, skoraj kakor če bi jo zaprli v tesen prostor, samo, brez vsakršnega posla mesce in mesce. Najbrž bi bila ob pamet kakor tisti cerkovnik, ki je v Regina Coeli skočil iz četrtega nadstropja, ko so ga peljali iz urada preiskovalnega sodnika. Da, najhujše mora biti, če je človek nedolžen. Kdor je kaj zakrivil, menda vse drugače prenaša, ko ga mučijo; tudi če se telo zvija, ostane v njem jedro izzivanja, klica zmage. Zato je bila smrt Venčeslava Kocijančiča, ki je bil pravi hrust, a so ga tako zdelali, da je pljuval kri in ga je vzela jetika, drugačna od smrti njegovega sovaščana Marsiča. Kocijančič je razdeljeval protifašistične tiskovine, ko pa je v zaporu v Padovi šestindvajsetleten umiral, je poslal jetnikom v sosednjo celico svoj poslednji pozdrav: »Bodite prepričani, da bomo zmagali!" Marsič pa je usahnil pravzaprav od žalosti, da bo moral deset let hirati, nedolžen, daleč od mlade žene. Zavoljo tega je gotovo bolje, če se zavedaš, da si nekaj naredil. Nekje v sebi se nazadnje lahko celo posmehuješ oblastnikom, kakor Kocijančič nekaj minut pred smrtjo, čeprav sta takšna vera in posmeh na videz zelo jalova ob hladnem računanju krvnikov. Da, saj se je potem, ko se je tisto telo raztreščilo na tlaku rimskega zapora, hišni red spremenil samo toliko, da so razpotegnili mrežo med tretjim in četrtim nadstropjem.
Za žensko pa je vse še bolj težavno, si misli. Mučitelju
pride popolnoma v oblast in poleg tega, da je predstavnica opljuvanih ljudi, niče, ki se je drznilo upreti, je pred moškim s svojim ranljivim telesom še bolj brez moči. Pravzaprav ne, saj je moški tudi tako izpostavljen. Na primer tisti jetnik, nad katerim so počeli dejanja proti naravi. A ne sme misliti na to. Zvezati ga menda morajo tako, da je sklonjen naprej in se mu eden približa od zadaj. Oskrumba, ki ostane. In ni čudno, če je človek od sramote in upora ob pamet. O sili, ki bi jo naredili ženski, ni slišala, a nihče ne more jamčiti, da se ne bi zgodlio. Ne ve, kaj bi v takšnem primeru storila. Ne, s samomorom bi samo potrdila sovražnikovo zmago. Morala bi se maščevati. In to tako, da bi se zvedelo. A boljše ne misliti na to. Ne, zakaj pa ne? Boljše, da je pripravljena na vse, saj jutri lahko doleti tudi njo. Naravno. A v tem primeru je neznosno pomisliti, da bi bil birič prvi, ki bi se dotaknil njenega telesa. Kdo ve, kako to čutijo druga dekleta. Zora na primer. A meščanke so najbrž sproščene ob fantu, ki ga ljubijo. Prav gotovo. Morebiti pa tudi ne; če pomisli na sestro Fani in na druga vaška dekleta, ne ve, ali kaj zaostajajo za mestnimi. Ona pa se je zaradi Faninega obnašanja zaprla vase dosti bolj, kakor je v njenem značaju. A tudi ni srečala nikogar, ki bi jo navezal nase. Danilo, da. In zdaj prvič čuti, da bi se lahko prepustila scela, samo da odriva to spoznanje, ker noče, da bi ta soba in njena klavrnost skazili to najdenje. Zato mora biti zavest dekleta, ki je že ljubila svojega fanta, vse drugačna, ko jo imajo zasliševale! ujeto med sabo. Gotovo, da je obupno, če jo umaže dotik mučiteljevega telesa, a še bolj obupno bi bilo, če bi bilo njeno telo nedotaknjeno. Bi bilo slabše kakor s Fani, ker Fani je sama poiskala družbo črnosrajčnikov, pravzaprav so jo navdušile uniforme fašistične mladine že v šolskih klopeh. Ves tisti upor, ki je vstal v nji, ko je Fani spala z učiteljem telovadbe in potem z občinskim tajnikom, bi doživel strupen posmeh, če bi dobili njeno telo v svoje roke. Morala bi omeniti to Danilu. Ne. Kako naj se človek pogovarja o takšnih stvareh. A vendar misli, da ga bo sčasoma imela tako zelo rada, da bi bilo doživetje lepote
popolno. A saj ga ima že. In tudi on njo, ko pa jo išče. Seve, zelo nevljudno se je vedla prej, in morebiti bo on iz tega sklepal, da ji ni zanj. Prav lahko tako sklepa. A tudi ob srečanju na pomolu je bila tako odrezava in ostra, pa je vseeno vztrajal s svojo samozavestno gotovostjo. Saj, tudi prej jo je kljub njenem uhladu povabil za nedeljo. Nedelja. In potem? Potem bo odšel in bo spet sama. Ne, omeniti mu tega ne more, to mora priti samo po sebi, ker bi besede vse skazile. A vendar bi človek moral razumno izmenjati misli tudi o tako pomembnih rečeh. O, prav gotovo lahko nastane potem vprašanje sina ali hčerke. Prav mogoče je, da nastane. Seveda je mogoče. Ampak Danilo bi se najbrž nič ne branil ne očetovstva ne zveze z njo. Dobil bi dopust in bi zaradi poroke nekaj dni ušel vojašnici. Skoraj da ne dvomi o tem. A tudi ko bi ne hotel, bi imela vsaj sina, ki bi ga vzgojila, kakor bi želela. Upornika bi vzgojila in sama s svojim delom bi skrbela zanj.
S svojim delom. In ji je, kakor da se je prebudila iz sanj. In občutek ima, da je ujeta v nepomembno vsakdanjost, medtem ko je usoda političnih preganjancev daleč od nje, ki ni naredila nič, da bi jo lahko prištevali medse. Topoglavo kroženje brezposelnega človeka in nekoristno poležavanje z občutkom nemoči. To je vse njeno delo. Da bi vsaj za gotovo vedela, ali jo bo Jud hotel ali ne, ker so ti padci iz upanja v razočaranje slabši od dokončnega, mirnega poraza.
Obrnila se je, da se je rjuha gladko napela zdolž njenega telesa. In še to telo, ki je dvakrat nekoristno, je pomislila, in zazdelo se ji je, da je za spoznanje manj prezirljiva do žensk, ki v ozkih ulicah nedaleč za njo kar po vrsti sprejemajo goste. »Moje sosede vlačuge," je zamrmrala in se zavedela, da je kljub pikrosti njenega stavka v naglasu skoraj tovariški prizvok. Pa se ni uprla temu, ampak je zganila ramena in se vdala brezpravnemu ozračju.
V vodi Kanala so plavale gladke zelene glave in obgrizeni olupki lubenic; glave imajo bledo rožnate rane,
BORIS PAHOR :
Parnik trobi nji
FRANCE KROPIVNIK:
V Slovensko Benečijo
(Znana triperesna deteljica na potovanju)
Ko smo bili v cerkvi, smo večkrat vpraševali, bolj iz radovednosti, če bi bil kak slovenski spovednik na razpolago. Ni ga bilo. Po maši gremo v gostilno in naročimo nekak zajtrk. Naš Čušin gleda in gleda nekega moža, on pa njega, češ: ali je ali ni... In res je bil pravi. Mož je bil po prvi svetovni vojni višji uradnik italijanskega konzulata v Celovcu. Ker je bilo več italijanskih državljanov v okolici Pliberka, npr. 2elč, Bolš, Ma-žina, Čušin in še drugi, je za nje, posebno za njihove otroke lepo skrbel italijanski konzulat. Ta mož pa jih je učil tudi italijanščine pri Brezniku v Pliberku.
Sedaj je že dolgo v penziji, saj je čez 80 let star, a je še skoraj kakor mladenič. To nepričakovano svidenje ga je sila razveselilo.
Avtobusi in druga vozila so vedno v večji meri prihajali na prostrani parkirni prostor in gneča je bila vsepovsod velika. Najbrž se bomo prerivali kakor na letnem „jarmarku“ v Pliberku, si mislimo. Nekoliko si ogledamo še okolico in po malem mislimo na odhod. Tam ob vznožju cerkve, so se znašli kramarji s svojimi vabami in dobrotami. 2e prvi pogled na to blago je človeka poučil, da je v teh krajih življenje precej trdo in skromno. Nismo videli dobrot, kakršne prodaja n. pr. Bavhov Polda ali pa Stockl iz Pliberka po naših žegnanjih. Ni tu medice ne zla-torumenih krapov ampak v skromnih kartonih ti nudijo orehe, pravi, surovi kostanj, lešnike, zemeljske orehe, lovorovo listje, brinje (brančur), rožiče in pomaranče.
Ob steni je stala kakih 13—15 stara čedna deklica ob svojem skromnem kartonu. Tej se približam in opazujem njeno skromno robo. Nekako se mi je zasmilila. Vprašam jo slovensko:
„Ali govoriš, ali razumeš slovensko?"
Dekle me začudeno pogleda, pokima in reče: „Malo — dal"
..Kje pa si doma?" nadaljujem. Zamahne z roko proti hribom in reče:
„Tam, v hribih!"
„Ali govorite v hribih doma še slovensko?" ponovno vprašam.
„Da, malce!"
Nič ni čuda. Saj ni šol s slovenskim jezikom in poukom; tudi v cerkvi je le tu in tam kaj malega. Družinski očetje in člani gredo za zaslužkom v notranjost Italije ali v tujino in le poredko prihajajo domov, žal mnogi s tujo besedo in tujimi nazori! Zakaj pač odhajajo, boste reklil Zato pač, ker tu ni ali vsaj mnogo premalo industrije, zato tudi vse premalo možnosti za zaslužek in na ta način za obstoj njihovih družin, prav posebno še, ker v teh krajih tudi kmetijstva v pravem pomenu ni kaj prida; le skrajna skrom-
nost in ljubezen do rodne zemlje še deloma drži ljudi, da vztrajajo. Zato je odseljevanje vedno večje, tako pa tudi zaton slovenskega ljudstva in jezika.
Proti poldnevu se oglasimo v že omenjeni skromni, mali gostilni pod cerkvijo, v kateri smo se že na predvečer seznanili z dvema gospema in ugotovili, da sta obe Beneški Slovenki. Ker v sobi ni bilo prostora, sedemo na vrt tik ob cesti. Tu smo se seznanili z mladim Italijanom. Naš Stefan Čušin je za nas tolmačil. Tako je ta mladenič kmalu spoznal, odkod smo in da smo Slovenci. Ne da bi ga za to prosili, nam je takoj povedal, da je tukaj ta dan neko dekle, ki dobro govori slovensko. In že jo je poklical, naj pride k naši mizi. Pred nami se je pojavilo lepo, sloko, krepko mlado dekle — kot kakšna gorska vila. 2e na prvi pogled očarljiva. Sakra — to je dekle!
..Oprostite, gospodična, slišali smo, da govorite tudi slovensko."
Začudeno je pogledala in kar zasvetile so se njene oči. Z zvonkim glasom je spregovorila, ne da bi vedela, kdo smo mi:
„Zakaj bi ne govorila? Saj sem Slovenka!"
To je izgovorila s takim zanosom, da se ne dš opisati z besedo; treba je to slišati in čutiti.
„Pa če vas smemo vprašati, kje ste doma?"
„Tam ob italijansko-jugoslovanski meji!"
„Gotovo ste bili v kaki slovenski šoli?"
„Ne, nikoli! Nimam na žalost slovenske šole, samo italijansko."
„Doma verjetno govorite slovensko?"
^Samo slovensko, italijansko le s tujci Italijani."
„Kje pa ste se naučili tako lepo slovensko, in to tako tekoče govoriti? Ali morda mnogo čita-te?“
„0, to pa!"
„Ali poznate pesnika Gregorčiča?"
„Seveda, več njegovih pesmi znam na pamet."
Ijo, da bi še prišli sem. — Zamislili smo se. Ali bi pri nas kako dekle na isto vprašanje odgovorilo ob navzočnosti Nemca tujcem z isto samozavestjo in narodnim ponosom: ..Slovenka sem! Zakaj ne bi govorila slovensko?" Najbrž ne! — Zdravstvuj, lepa planinska roža! Se nam vsem zveni v ušesih tvoj lepi glas in tvoje ponosno priznanje: ..Slovenka sem!" Naj bo nebo s teboj na vseh tvojih potih!	(Dalje prihodnjič)
soooooceooaoooaooocoooooaooooooooocoocccooccoaoooooooooooooooooooco
Nov sneg nocoj
v užitek moj
spočet,
razpet
čez sadni vrt kot prt v bel breg. Kar, prek poti
za zimske dni pa sled, zažet
s stopali nog
OROSLAV OZARNIK:
Ob novem snegu
tja v log do bek.
V njem vir
vre, ždeč
pod bregom: beč
gorak,
brez krink
z neba, — snežink,
v okvir
mehak
kot v bel obod vdet, k nam od tam
zroč v vas čez pot.
oeeooeoooecceoooccoceeoeocecccocecooooooeeeooeeeoeooceeoeoectooee
„Ali ne bi hoteli priti k nam na Koroško? Ta moj kolega (pokažem na Hutterja) odnosno njegova hčerka ima veliko trgovino in gostilno; v naši okolici je več hotelov: tam ali tu bi dobila dobro službo."
„Bi že bilo," pravi ona, „toda jaz nemško ne znam, pa predaleč je tudi."
Se smo govorili, a kmalu se je oprostila z že-
NOVOLETNA
ZGODBA
»Do novega leta manjka samo Se pol ure,« je dejal eden izmed odraslih vnukov svoji babici, ki je sedela v gugalniku iz plastične mase zraven žareče pečice.
»V katerem letu pa pravzaprav smo?« je vprašala starka ter si pri tem mela solzne oči. Vsak dan sem bolj pozabljiva.«
»Smo še v 2010. letu!« je vzkliknila vnukinja.
»Daj, pripoveduj nam kaj zanimivega iz svoje mladosti!« so začeli babico prositi vnuki. »Tako bomo hitreje pričakali novo leto.«
»No, prav! Povedala vam bom nekaj iz časov, ko sem spoznala vašega dedka. To je bilo pred šestdesetimi leti, torej okoli leta 1950. Da, da, to je bil še čas prave ro-
mantike. Ubogi današnji mladeniči in dekleta! Ne utegnejo se niti dodobra spoznati med seboj, ker se kar naprej pehajo za zaslužkom. V mojih časih je bilo vse drugače.«
Babica se je udobno zleknila v gugalniku, ki je bil namesto z morsko travo napolnjen z azotom.
»Z dedkom sva se spoznala v ekspresni restavraciji »Postrezi si sam« tistega dne, ko so kar naenkrat pregoreli vsi električni štedilniki, nakar je osebje razglasilo stavko. Dedek in jaz sva se znašla za svetlim dolgim pultom in se zaljubljeno pogledovala, kot da se poznava že celo večnost. Medtem ko je on delil kosila, sem mu jaz podajala krožnike. Potem pa je kar na le-
pem nastala zmešnjava pri avtomatih za pijačo in se mi je izgubil izpred oči. Naslednjega jutra sem se peljala z avtobusom in spotoma premišljevala, če bom še kdaj videla simpatičnega mladeniča, ko sem ga spet našla. Prišlo je namreč do zastoja v prometu in stali smo nekaj ur. Član ekipe, ki je popravljala oviro, je bil prav vaš dedek, pa mi je pokazal pot do posebnih avtobusov. V naglici mi je zašepetal:
,Povej mi hitro svoj naslov, pisal ti bom, saj sem prepričan, da se nocoj ne bova več videla, ker v mestu ni toka/
Dala sem mu svoj naslov in telefonsko številko. Minilo je pet dni, toda o pismu ni bilo ne duha ne sluha, pa tudi po telefonu me ni poklical. Pozneje sem izvedela, da se je pokvaril novi avtomat za razporeditev pisem na glavni pošti. Vse je postavil na glavo. Pisma za Pariz v Franciji je usmerjal v Pariz v ZDA. Sedela sem doma in zagrenjena preklinjala moško nezvestobo. Takrat je zazvonil telefon. Ko sem dvignila slušalko, sem zaslišala uraden glas:
,Tukaj kontrola. Oproščamo se zaradi šestdnevne prekinitve. Bila je nujna, ker smo uvajali nove video linije.’ V naslednjem trenutku je bila zveza pretrgana. Ni mi preostalo nič drugega, kot da sem pohitela k pivi javni telefonski glovorilnici, da
(Nadaljevanje na 8. strani)
olupki pa so s svojo obliko polmeseca zaradi oglodane belkaste meče velike čeljusti, iz katerih so izpadli zobje. Naokoli so napol potopljene razpletene košare, ki mirno Pričakujejo trenutek, ko bodo s svojim razpadom naredile vodo še bolj gosto. Ta ni nič podobna morski vodi, ki je rahlo modra ob začetku Kanala; tukaj je podobna zelenemu balzamu, na katerem negibno počivajo čolni. Samo od časa do časa pride od morja rahel pritisk, ki se prenese od plasti do plasti in komaj vidno vzbrni pod gredlji čolnov. Zato pa je vse toliko bolj živo na obrežju. Črni, bosi južnjaki so za piramidami gladkih glav kakor za temnozelenimi okopi, mahajo z noži po zraku in se bojujejo z nevidnimi napadalci, ki so jih prebudili iz mučnega sna. Kakor da bi se zadirali, skoraj jezno zakričijo hvalo o barvi in sladkosti sadov; ko pa se kupec ustavi pred skla-danico krogel, črni mož jemlje skupa sad za sadom in si 9a z dlanmi pritiska pred ušesom, da se iz odmeva prepriča o njegovi zrelosti, šele potem zasadi veliki nož vanj. 2a njegovim hrbtom ta čas čakajo v trebuhih trabakulov še drugi kupi sadov, na eni od širokih krm pa čepi moži-ček ob majhni železni pečki in neti ogenj, da se sunkoma kadi.
A nji je, kakor da to ne spada v boj za kruh, ampak da so črnolasi možje za zelenimi okopi samo dodatna podoba, ki veča razgibanost obmorskega mesta. In to zato, ker je popoldne sedela v uradu. In ne zdi se ji res. Kako z lahkoto se slabo preobrne v dobro. In narobe. Zjutraj gospodarja še ni bilo in je odšla s topo jezo v sebi, kolovratila po ulicah in nazadnje obsedela na klopi Ljudskega Vrta; otroci so metali z mostička krušne drobtinice rdečim ribam, matere so pletle in si ovijale rožnato volno okoli Prsta, starček je razgrnil sivkasti robec in ga sušil na naslonjaču klopi. Vse je bilo tiho in mirno, a prav ta mir jo je dražil, da je spet vstala in odšla. Da, po kosilu pa ga je prestregla, ravno ko je naglo odhajal iz trgovine. Seve, da jo sprejme, samo nujno potovanje da mu je preprečilo, da ni dal ponudbe v časnik. A da je bolje tako, saj če jo Pošilja Prelog, potem je gotovo pridna uradnica. In naj
kar sede k mizi in začne urejati papirje, ker vlada med njimi prava zmešnjava, odkar je prejšnja odšla, da se poroči. In že je odhitel in jo pustil v ozkem prostoru v ozadju trgovine. Urad, ki bi ne mogel biti bolj primeren, če bi si ga sama izbrala. Majhen, da je lahko sama, zbrana, za vse sama odgovorna. Res, večkrat bo treba imeti tudi čez dan prižgano luč, a to še poudarja ločenost od zunanjega sveta in samostojnost. Pa tudi gospodar ni videti, da bi bil siten; menda je ogrskega rodu, nizek, čokat, nemiren, in neprijatelj reda. Nekaj potepuškega ima na sebi. Še boljše tako, bo že ona skrbela, da bo zavladal v knjigovodstvu brezhiben red. Že popoldne je začela. Glede plače je tudi v redu, imela bo več kakor pri stari Grkinji. Pravzaprav nocoj prvič doživlja pravi dotik z mestom, občutek ima, da je svobodna. In delavci v črtastih majicah in z zagorelimi pleči so ji ta trenutek bližji, čeprav se ob njihovih močnih mišicah, ki so vajeni pristaniških tovorov, zaveda, da je nerodna začetnica, skoraj drobna šolarka. A delo ima. Delo ima.
In pusti za sabo Kanal in stopa po obrežju. Zdaj bi morala srečati Danila, odškodovala bi ga za tisti včerajšnji neolikani sprejem. Nocoj bi bil presenečen ob njeni zgovornosti, kakor šampanjec bi bila. A kdo ve, ali se v življenju kdaj posreči, da najde veselo čustvo odmev, ki poglobi njegovo vrednost. K Veri mora, nazadnje ji vendar lahko pove o svojem tavanju. A ne še zdaj. Zdi se ji, da si mora ta trenutek nabrati vse polno predmetov za pričo svojemu novemu razpoloženju. Tramvaj, ki prihaja z Mar-tovega polja, je poln poslednjih kopalcev, platna frfotajo ob straneh odprtega voza, voznik pa pritiska podplat na zvonec, da svari pešce. Kljub pozni uri sonce še ne misli ublažiti moči svojih žarkov; marsikdo se bo zdaj odpravil na prosto obalo, da bi imel hkrati morje in zrak. Lahko bi šla. Sedla bi na barkovljanski tramvaj in potem odšla do skal; kopanje bi ta trenutek pomenilo neposreden dotik s svobodno snovjo, ki bi objela njene ude. A ne, govoriti hoče z živim bitjem. Tako se vrača proti središču mesta in prečka Veliki trg. Matere stresajo iz stožčastih vrečk ko-
ruzo otrokom na dlani, da so na dlaneh koruzna zrna in sonce. Otroci se bojijo golobov, ti pa jih obletavajo in zobljejo zrna, ki padajo na tla in odskakujejo od asfalta. Nazadnje pristane golob na majhni dlani. Tedaj se tudi drugi ojunačijo in sedajo otroku na rame in glavo. Tako se preliva skozi žarke sinjina vznemirjene jate, v črnih naočnikih plahutajo podobe požrešnih, zaletavajočih se ptic, v stolpu občinske hiše pa bronasti možicelj spusti bat na bron, da je kakor pika na koncu stavka. Tedaj steče otroče stran od mame in skozi ptice, ki se sprehajajo po toplem asfaltu; cepeta z nogami in z rokami oponaša gibe peruti, da se golobi vzdignejo v šumečem valu in zaokrožijo nad trgom kakor v protestnem mimohodu. Zato tudi golobi, ki so čepeli na otroških dlaneh, skrčijo krempeljčke k sebi in vzletijo. Tako imajo otroci spet na dlaneh koruzo in sonce, odrasli pa se bolj stran sprehajajo sami zase, medtem ko so nad kavarniškimi mizicami veliki sončniki sklonili glave pred soncem. Da, k Veri mora, ker drugače ne bo potolažila svojega nemira.
V sprejemnici je sedela v črno oblečena žena, imela je rdeče oči in v roki je držala robec. Prvi trenutek si ni mogla priklicati v spomin kraja, kjer jo je videla. A pozna jo, nekje jo je že srečala. Vsekakor je bilo v zvezi z Vero. Saj, saj, zdaj ve. Fotografija v Verinem albumu. Mici. Rdečelično dekle, ki drži Verino sestro Olgico na kolenih.
„Naša šivilja Mici," je rekla Verina mama.
„Vaša nečakinja?" je vprašala Mici, potem ko ji je dala roko. Bila je na tem, da se nasmehne, a se je pravočasno zavedla, da je bolj primerno, če se vzdrži. Zakaj tako pokroviteljsko gledamo na naglušne ljudi, je pomislila, mogoče zato, ker so njihove oči kakor brez vodstva?
„Vaša nečakinja?" je spet vprašala Mici. A gospa Marija je bila pri Verinih vratih. Ko jih je odsunila, je bilo slišati hitro tipkanje.
„Obisk imaš," je rekla gospa Marija.
(Dalje prihodnjič)
Celovec
NEDELJA, 3. 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 4. 2.: 13.45 Informacije — Koroška literarna panorama (Koroški pesniki in pisatelji). — TOREK, 5. 2.: 9.30 Zborovska glasba. — 13.45 Informacije — Športni mozaik — Zvoki za mlade. — SREDA, 6. 2.: 13.45 Informacije — Narodne pesmi — Cerkev in svet.
—	ČETRTEK, 7. 2.: 13.45 Informacije — Družinski magazin. — PETEK, 8. 2.: 13.45 Infomacije
—	Praznik slovenskega duha. — SOBOTA, 9. 2.:
9.00	Radijski oglasi — Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Avstrija
1. PROGRAM
NEDELJA, 3. februarja: 11.55 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu: Smuk za moške —
16.00	Živordeči avtobus — 16.30 Za mladino od 11. leta dalje: Pustolovščina v Mavrični deželi
—	16.55 Maček Feliks — 17.05 Za mladino od 14. leta dalje — 17.55 Klovn Pipo, lahko noč za najmlajše — 18.00 Operni vodič — 18.30 Peanuts
—	18.55 Schongruberjeva družina — 19.20 Zgodba o Gustavu — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport
—	20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 Lisica se ujame v past — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja in šport.
PONEDELJEK, 4. februarja: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Klovn Pipo, lahko noč za najmlajše — 18.30 Špas s Charlijem — 19.00 Avstrija v sliki —19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu — 20.30 Ljudje na renču Shilu
—	21.30 TV pogled nazaj; spomini najnovejšega
—	22.15 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 5. februarja: 11.55 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu: Smuk za ženske —
18.00	VValter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Klovn Pipo; lahko noč za najmlajše
—	18.30 Raji živali — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu — 20.30 Ženske delajo filme: Muriel Box — 1956. Simon in Laura —
22.00	Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu: Smuk za ženske — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 6. februarja: 8.55 Fizika za vse — 9.25 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu: veleslalom za moške: 1. spust — 11.15 Program za delavce: Matchless — 12.55 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu: veleslalom za moške: 2. spust — 16.30 Za troke od 6. leta naprej: Groš sreče — 17.10 Za otroke od 11. leta naprej: Rdeči hudiči — 17.35 Lassie — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Klovn Pipo, lahko noč za najmlajše — 18.30 Tri deklice in trije dečki — 18.55 Oddaja SPO — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 15.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu — 20.30 Vmesni pristanek — televizijski film — 21.35 Prerezi — 22.35 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu: veleslalom za moške — 23.05 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 7. februarja: 9.55 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu: slalom za ženske: 1. spust — 12.15 Televizija v šoli: O demokraciji — 12.55 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu: slalom za ženske: 2. spust — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Klovn Pipo, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik —
19.00	Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu — 20.30 Moj stric Benjamin — 22.00 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu: slalom za ženske — 2.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 8. februarja: 10.00 Televizija v šoli: Fizika za vse — 10.30 Živordeči avtobus — 11.00 Program za delavce: Lisica se je ujela v past —
18.00	Zeleni svet: Števila, dejstva, perspektive —
18.25	Velikan v šoli, lahko noč za najmlajše —
18.30	Zaljubljen v čarovnico — 18.55 Oddaja Zvezne gospodarske zbornice — 19.00 Avstrija v šoli — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Svetovno smučarsko prvenstvo v St. Moritzu — 20.30 Komisar — 21.35 Politična dokumentacija — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.35 Skrlatnordeča maska.
SOBOTA, 9. februarja: 12.55 Svetovno prvenstvo v smučanju: veleslalom za ženske — 15.30 Koncertna ura — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Hišica — 16.55 Peter, risarski film — 17.00 Za družino: Klub seniorjev — 18.00 Mnenja sem
—	18.25 Velikan v šoli; lahko noč za najmlajše
— 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Con-rads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes —
19.30	Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Veter ml je pripovedoval o pesmi — 21.50 Šport — 22.50 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.55 Kraj sestanka za dve pištoli.
2. PROGRAM
NEDELJA, 3. februarja: 15.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju v Zagrebu: Drsanje najboljših — 17.00 Avstrijski ljudski koncert —
18.00	Tedenski magazin — 18.30 Obzorja — 19.15 Mi 74 — 19.30 Čas v sliki — 19.40 Kultura — posebno — 20.10 Izobrazba — aktualno — 22.15 V lastni zadevi — 21.45 Vprašanja kristjana — 21.50 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 4. februarja: 18.30 Televizja v šoli: Živordeči avtobus — 19.00 Prva pomoč —
19.30	Čas v slik in kultura — 20.00 Gospodarstvo gledano od blizu — 20.05 Dubrovskij — 21.30 Dva kratka filma iz Avstrije: Joe Berger, V 99 — 22.10 Avstrija v sliki — čas v sliki in kultura.
TOREK, 5. februarja: 18.30 Televizija v šoli: Ameriška univerza Taday — 19.00 Morska biologija II — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Izobrazba — aktualno — 20.05 Dubrovskij (2) —
22.30	Svetilnik — 21.55 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — znanje aktualno — čas v sliki in kultura.
SREDA, 6. februarja: 18.30 Televziija v šoli: Demokracija — 19.00 Matematični kabinet —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.05 Dubrovskij
—	20.30 Šest mladeničev in štiri deklice — 22.00 Avstrija v sliki — čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 7. februarja: 18.00 Televizija v šoli
—	18.30 Prebuditev pisatelja: J. F. Perkonig — Sočutje me dela bolnega — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Izobrazba — aktualno — 20.05 Dubrovskij — 20.30 Postaje — portret avtorja Petra Handkeja —- 21.15 Vesoljska ladja Enterprise — 22.00 Avstrija v sliki — čas v sliki In kultura — športni mozaik.
PETEK, 8. februarja: 18.30 Televizija v šoli: Tako gospodari denarni zavod — 19.00 Tečaj angleškega jezika za poslovne — 19.15 Učna tehnika za odrasle — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob konec tedna — 20.05 Dubrovskij —
20.30	Fellinijeva satira — 22.35 Avstrija v sliki
—	čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 9. februarja: 16.55 Onedinova linija
—	17.45 Vesoljska ladja Enterprise — 18.30 Mini-Max — 18.55 Glasbena poročila, nato zrelostni dan v Salzkammergutu — 19.30 Čas v sliki —
20.00	ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Stvari, ki nas silijo k smehu — 21.15 Liza itd. — 22.05 Čas v sliki.
Ljubljana
SOBOTA, 2. II.: 9.00 TV v šoli — 16.25 Košarka Olimpija : Zadar — 18.00 TV obzornik — 18.15 Daktari — 19.05 Gledate TV — poslušam Radio?
—	19.15 Gledališče v hiši — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik —
20.25	Tedenski notranje politični komentar —
20.30	3-2-1 — 20.35 Evropsko prvenstvo v drsanju — v odmoru TV dnevnik — ... Colditz.
NEDELJA, 3. 2.: 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 10.15 Kmetjiska oddaja — 11.00 Mozaik
—	11.05 Otroška matineja — 11.55 St. Moritz: Svetovno prvenstvo v smuku za moške — 13.30 Poročila — Nedeljsko popoldne — 17.50 Gledate TV, poslušate radio? — 18.00 Poročila — 18.05 Celovečerni film: Vohunka brez imena — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cik-cak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski zunanje politični komentar — 20.30 3-2-1 — 20.35 Zdrava vdova —
21.25	Nigerija, dežela presenečenj, I. del — 21.55 Športni pregled — 22.30 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 4. 2.: 8.10 TV v šoli — 9.00 Angleščina — 9.30 TV v šoli — 14.10 TV v šoli
Od 3. FEBRUARJA 1974 pri
Antoniču
na Reki pri Št. Jakobu v Rožu
vsem obiskovalcem na razpolago
pokrit bazen
za kopanje
Cena: 15.— šil. na osebo
—	ponovitev — 15.00 Angleščina — 15.30 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TV pregled
—	17.45 Kljukec se zmoti — 18.10 Obzornik —
18.25	Enciklopedija živali — 18.55 Mozaik —
19.00	Mladi za mlade — 19.30 Kaj hočemo — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cik-cak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.30 I. Torkar: Jugoslavija ekspres — 21.30 Kulturne diagonale
—	22.00 TV dnevnik.
TOREK, 5. 2.: 8.10 TV v šoli — 9.35 TV v šoli
—	10.05 TV v šoli — 14.10 TV v šoli — ponovitev
—	15.35 TV v šoli — ponovitev — 16.05 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Svetovno prvenstvo v smuku za ženske — 18.00 H. Ch. Andersen: Snežna kraljica — 18.15 Obzornik — 18.30 Koncert glasbene matice Slovenije — 18.55 Mozaik —
19.00	Dosežki medicine — 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cik-cak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 —
20.30	Pogovor o ... — 21.20 H. Fallada: Sam med volkovi, 12. del — 22.05 TV dnevnik.
SREDA, 6. 2.: 8.10 TV v šoli — 10.50 TV v šoli
—	16.10 Svetovno prvenstvo v veleslalomu za moške — 17.40 Poly in črni diamant — 18.10 Obzornik — 18.25 Na sedmi stezi, športna oddaja
—	18.55 Mozaik — 19.00 Prijatelji glasbe — 19.20 Ne prezrite — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cik-cak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Propagandna reportaža — 20.30 3-2-1 — 20.35 Film tedna: Roparji — 21.50 TV dnevnik.
ČETRTEK, 7. 2.: 8.10 TV v šoli — 9.35 Francoščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Francoščina — ponovitev — 16.15 Svetovno prvenstvo v slalomu za ženske — 17.45 Iz slovenske književnosti — F. S. Finžgar: Razvalina življenja, 2. del — 18.05 Obzornik — 18.20 Mozaik
—	18.25 Naš ekran — 18.55 Prešernova proslava — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cik-cak —
20.00	TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih
—	20.40 E. Zola: V kipečem loncu, barvna TV nadaljevanka — 21.40 Četrtkovi razgledi — 22.10 Nokturno: Povodni mož — 22.20 TV dnevnik.
PETEK, 8. 2.: 8.10 TV v šoli — 10.50 Angleščina — 14.10 TV v šoli — ponovitev — 15.45 Angleščina — ponovitev — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.40 Veseli tobogan — 18.05 Obzornik — 18.20 S kvartetom DO — 18.50 Mozaik — 18.55 Krajevna skupnost v prvih dneh vojne —
19.25	TV kažipot — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cik-cak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedenski gospodarski komentar — 20.30 Propagandna reportaža — 20.35 3-2-1 — 20.40 Ljubezen na odru — ... TV dnevnik.
SOBOTA, 9. 2.: 10.35 TV v šoli — 12.55 St. Moritz: Svetovno prvenstvo v veleslalomu za ženske
—	15.35 Daktari — 16.25 Košarka Lokomotiva : Bosna — 18.00 Obzornik — 18.15 Hokej Jesenice : Olimpija — 19.45 Barvna risanka — 19.50 Cik-cak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Tedensko notranje politični komentar — 20.30 3-2-1 — 20.35 3x7, kviz — 21.30 Gledališče v hiši —
22.00	Barvna propagandna oddaja — 20.05 TV dnevnik — 22.20 Colditz.
Komercialno zastopstvo
D. Petelin
išče sekretarko za korespondenco
Plača po dogovoru
Pogoji: znanje slovenščine, angleščine in nemščine
A-9010 CELOVEC—KLAGENFURT
August-Jaksch-Str. 38, Postfach 382
GOSPODINJE!
Rutar-Center
0 vam olajša delo v kuhinji 0 Posodo vam pomije 0 pomivalnik —
0 Geschirrspuler 0 Dobite ga tudi za nekaj dni 0 brezplačno in neobvezno 0 na poskušnjo!
Rutar-Center
A 9141 DOBRLA VAS — EBERNDORF Telefon 0 42 36 - 381
NUDI VEDNO VEČ!
Novoletna
(Nadaljevanje s 7. strani)
bi prijavila prekinitev. Zavrtela sem številko tehnične službe in zaslišala — dedkov glas. On je prav tako iz neke druge govorilnice klical tehnično službo, da bi prijavil napako na mojem telefonu. Bilo je skorajda neverjetno. Da, da, to je bila romantika!«
»Ko sem zvečer sedela v njegovem stanovanju, mi je povedal, da je komaj vsaka petindvajseta javna telefonska govorilnica v Parizu brezhibna ... toda nama je usoda naklonjena ... je dejal... in naju vedno bolj zbližuje.«
»Takrat je pozvonilo pri vratih in v stanovanje je drug za drugim prikorakalo devet njegovih sorodnikov in ga prosilo za prenočišče, ker so bili zaradi goste megle odpovedani vsi poleti iz Pariza.
Odpeljala sem dedka v svoje stanovanje ter mu postlala v kopalnici, ker so bila tudi pri meni vsa ležišča zasedena. Ponoči pa je počila cev v kopalnici in dedek je moral prebiti noč v ?iaslonjaču v predsobi. Zjutraj sva slišala po radiu, da se bo ob devetih začela stavka pariških matičarjev. Planila sva na cesto in pohitela do prvega občinskega urada ter se poročila v zadnjem trenutku pred začetkom stavke.«
»Da, da otroci, to so bili lepi romantični časi! Danes pa teče življenje tako brezhibno in brez vsakega zastoja.«
V tem trenutku je ugasnila luč, starinska stenska ura iz »tistih romantičnih časov« je začela biti.
»No, pa smo le dočakali!« je dejala babica. »'Želim vam srečno 2011. leto!
Piere Boulle
sooeccoccooceoeooceccooooeooceceo
Namesto venca na grob zaslužnega kulturnega in narodnega delavca, Martina Zechnerja, je darovala Bošanko-va družina iz Doba 500.— šilingov v narodne namene. Polovico vsote je dobil Podporni sklad za revnejše dijake na Gimnaziji za Slovence, drugo polovico pa Solidarnostni komite za dosego pravic koroških Slovencev.
Obe organizaciji se darovalki zahvaljujeta in prosita rojake za posnemanje.
oeecoeoooooooocoooooeooooooceoece
v soboto, dne 16. 2., v gostilni RUTAR v Žitari vasi.
Igra in poje po Vaši želji Koroški kvintet.
Vsi prisrčno vabljeni!
Gostilničar Vladimir Rutar
seeeeeeeeeeeeeeeeeeeseeseeeeeeeoe
Claviu uspela revanša
V boksarskem dvoboju je v torek zgodaj zjutraj v razprodanem newyorškem Madison Sguare Gardnu C I a y zasluženo po točkah porazil svojega nasprotnika Joa F razi e r j a . S tem je uspela Clayju revanša za svoj poraz pred tremi leti: 8. marca 1971. Povratni dvoboj obeh boksarjev najtežje kategorije, je pokazal, da sta oba borilca še zmerom fizično na višku, ter sta v 12 rundah pokazala vse svoje športne vrline. Dvoboj je vobče zadovoljil tako občinstvo v dvorani, kot gledalce na ekranih po vsem svetu.
Nas tednik jzhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100,— šil. Za Italijo 3400,— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.