RazgSed. — Nemška šola v Rimu zaprta. Ko- respondenčni urad piše: \Volifov urad poroča iz Rima: Tukajšnja nemška šola se zapre, ker primanjkuje učiteljev. Pouk odpade, dokler ne dobe nadomestila. — Bolgarske sirote. »Echo de Bulgarie« javlja: Uradna statistika izkazuje, da je na Bolgarskem 71.929 otrok, ki so jjm očetje padli v zadnji vojni. Med temi je 45.000 otrok iz tako ubožnih družin, da ¦jih mora država podpirati. 2730 teh otrok nima ne očeta ne matere. — Znamenit geograf umrl. Češki listi priobčujejo vest, da je v Nišu umTl znanii geograf dr. Jovan Cvijič, vseučiliški profesor v Belgradu. Cvijič je izdal mnogo strokovnih del, zlasti znamenite pa so biile njegove narodopisne studije iz Makedonije, ki jo je neštetokrat prepotoval in poznal kakor malokdo. Kot geograf je bil na glasu velikega učenjakai. Na kakšni bolezni -je umrl profesor Cviiič, ni povedano. — Ranjene oči v voini. Dvorni svenik prof. dr. E. Gross je predaval o ranjenih v oči v vojni. Med drugim je dejal: Število ranjencev v oči v vojni je v zadnjem desetletju stalno naraščalo. V ameriški vojni za svobodo je tvorilo ranjenje v oči 3% vseh poškodb, v nemško-francoski vojni leta 1870. 1%, v rusko-japonski vojni 2%, v balkanski vojni pa še več. V sedanji svetovni vojni opazujemo nadaljno naraščanje. Samo v budimpeštanski univerzni javni kliniki št. 1 je bilo v prvi polovici sedanje vojne 500 v oči ranjenih; od teh ranjenih vojakov jih je oslepelo 6% na obe oči, 60% pa na eno oko. To je posledica modernega bojevanja. Oči rani in poškoduje večjidel strel. Strel od strani v oko je navadno smrten. čelnega strela je navadno žrtev eno oko ali časih tudi obe oči. Če je ranjeno eno oko in se vname, je nevarnost še za drugo oko, zato mora biti neozdravljivo oslepelo oko zaradi zdravega očesa odstranjeno. Da se take operacije naši vojaki nikdar ne branijo, priča o njih zdravem razumu in junašivu. Svojčas so skrbeli za oslepele ljudi s tem, da so države zanje gradile azile. Ali os!epeli ljudje se morajo vrniti življenju in delu. In to je povsem mogoče, saj so bili: Fawcett, poštm minister v Gladstonovem kabinetu, Milton, pesnik »Izgubljenega raja«, Avguštin Thieryr, zgodovinar, Sauderson, profesor matematike, Rodenbach, član belgijskega parlamenta — samr slepci. — Društvo »Freie Schule« je imelo v svojem domu na Dunaju 10. (jubilejsko) glavno skupščino. »Freie Schule« ima sedaj čez 20.000 članov v 248 podružnicah. — Profesor Jaroslav Vješin. Iz Sofije poročajo: Bivši profesor na šoli lepih umetnosti v Sofiji, slikar Jaroslav Vješin, je umrl. Pred približno 14 dnevi ga je zadel mrtvoud. Vješin, ki je bil v 55. letu starosti, je bil rojen v Vrani na Češkem. Študiral je v Pragi in v Monakovem, kjer se je pozneje tudi nastanil. Bil je odličen učenec Pilotvsa m je bil po poklicu v Sofijo imenovan za dvornega slikarja kralja Ferdinanda; pozneje je bil Vješin kot vojni slikar prideljen bolgarskemu generalnemu štabu s činom polkovnika. Vješin je dosegel velike uspehe zlasti s ciklom lovskih slik, ki jih je napravil za umrlega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda, in s ciklom »Slavnosti povodom zavzetja prelaza Šipke«, ki je bil razstavljen tudi v St. Louisu in Liittichu. Vješin je bil odlikovan z več redovi in kolainami. — Angleško otroško delo. V angleški javnosti sedaj živahno razpravljajo o vprašanju, kako bi se najbolje vzgojilo otroke za naloge velike dobe. »Daily Chronicle« stavlja predlog, ki je jako interesanten. Otroci, piše list, naj v prvi vrsti pomagajo drugim otrokom. V tej smeri morejo storiti mnogo. Oni lahko popravljajo stare igrače, šivajo zimske obleke in povabljajo ubožnejše otročice na južine. Seveda naj jih pri delu nadzorujejo starejši. Seveda se mora zgoditi to na fin način in pustiti otrokom najširšo možnost, da napravijo vse iz lastnega nagiba. Neka dama londonske družbe je že organizirala tedensko otroško delavno družbo. Dečki in deklice napravljajo stvari za uboge otroke, šivajo in pletejo z veliko pridnostjo in veliko spretnostjo in so napravili že dosti oblek. Otroci so jako pridni pri tem delu. Malčke se lahko porabr tudi za kaka lažja dela na polju. Dečki naj plevejo plevel in skrbe za red na vrtovih. V devet do deset slučajih se bo opazilo, da se otroke za ta dela vzgoji ravno tako lahko kakor odrasle Ijudi. — Profesor Karef Lamprecht. V Lipskem je umrl znani nemški zgodovinar profesor Karel Lamprecht, 59 let star. Njegovo glavno delo je »Deutsche Geschichte«. — Stoletnica hrvatskega književnika. Dne 29. aprila je poteklo 100 let, odkar se je v Dubrovniku rodil hrvatski pesnik Anton Kazali. Njegova glavna dela so: pesem »Čoso«, »Sirotica Lopujska«, »Zlatka«, »Glas iz pustinje«, »Grobnik«. in »Cviet neimeni«. Dovršil i_e tudi prevod Homerjeve Iliade. Kazali je bil Ilirec in velik rodoljub. Umrl je v Dubrovniku 17. januarja 1894. — Slavni učitelj civilnega prarva na praški češki univerzi, dvorni svetnik iti član gospodarske zbornice profesor dr. Emil Ott, je slavil te dni svojo sedemdesetletnico.