GLASILO KOMBINATA LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC
LOGAŠKE NOVICE
September 1974 Št. 6
OB OBČINSKEM PRAZNIKU LOGATCA SMO SE
POGOVARJALI S FRIDERIKOM MEZETOM-    LOGAŠKIM PARTIZANOM
»SREČA ME JE RESILA...«
Logaška občina slavi 12. septembra občinski praznik, ko je veliko fantov iz teh krajev °dšlo v partizane. Ob tej priložnosti so se v vsej občini zvrstile številne prireditve, svečano sejo P» je imela tudi občinska skupščina. Za to priložnost smo se Pogovarjali z enim najstarejših logaških partizanov, FRIDERIKOM M EZETOM-Božom.
Friderik Meze s partizanskim •njenom Božo je danes že upokojenec. Na njegovem domu je pogovor kaj hitro stekel o mnogih dogodivščinah, ki jih je Friderik Meze doživel še kot ndadenič, potem kot partizan in kasneje kot delavec v številnih delovnih organizacijah in Preden se je upokojil kot dela-Vec največje logaške tovarne Kombinata lesne industrije.
Pozdrav predsednika SO Logatec ob občinskem prazniku
POMEMBNI GOSPODARSKI DOSEŽKI OB SMOTRNIH VLAGANJIH
,.Sodeloval sem že v Sokolu."
,',Ze pred vojno sem sodeloval v napredni sokolski organizaciji, kjer smo se zbirali mladi fantje," je začel pripovedovati". „Tako sem že kar prekaljen „pričakal" vojno. Dobro se spominjam prvih dni leta 1941, k6 so prišli Italijank Nikoli ne bom pozabil, kako so nas Italijani kot mlade fante ustrahovali. Tedaj smo vsi, ki smo bili v sokolu, nosili rdeče nageljne v gumbnici.   Italijani  tega niso
'prenesli.Večkrat so nas prisilili, da smo morali rdeč nagelj pomečkati in pljuniti nanj. Ne, sem si rekel, takšne sramote pa ne bom prenašal. Takrat so se mi do kraja zamerili..."
Tako se je komaj 21-letnemu Frideriku do kraja porodil odpor proti okupatorju. Že od vsega začetka je sodeloval v vstaji slovenskega naroda. Čeprav Friderik Meze ni šel prvi dan v partizane, je osvobodilnemu gibanju pomagal na drug način. Skupaj z drugimi napred-
nimi mladimi logaškimi fanti je za partizane zbiral orožje, obleko, predvsem pa je bila njegova naloga kot pravi, da je pridobival logaške mladeniče, zlasti med pripadniki sokolske organizacije, za partizane. Kaj ne bi. Na njegovem domu so se že na samem začetku zbirali i pomembni organizatorji vstaje, kot so Rado-Pehaček in drugi ter sprejemali pomembne odločitve v tistih prvih dneh. ko
(Nadaljevanje na 2. strani)
Oragi občani!
Pred nami, občani občine Rogatec, je občinski praznik. Poleg praznika je to še pomemben mejnik med našimi samoupravnimi družbenimi prizade-j^nji, ob katerem lahko ugotavljamo dosežene uspehe v premosti in si ustvarjamo načrte 23 bodočnost. Tega pomena se zavedamo vsi občani" naše ?°čine, kar smo s svojimi de-]ani' in trudom dokazali v pre-kklem obdobju.
Kot občani smo se v celoti
(Nadaljevanje na 2. strani)      Pohod legendarne Štirinajste divizije, katere borec je
»bil FRIDERIK MEZE
»SREČA ME JE REŠILA...«
najvišjimi slovenskimi organizatorji vstaje preživeli v bunkerju, takorekoč brez hrane in vode. Mislili smo prodreti v Belo Krajino, pa smo padli v zasedo. Brž smo si v kotanjasti dolini sami naredili bunker, ga dobro zamaskirali in dvanajst dni preživeli v njem. S seboj smo uspeli vzeti le štiri nahrbtnike hrane ki pa jo je bilo za blizu 60 ljudi premalo. Tako smo jedli le enkrat na dan in še to le po eno žlico vsak Eno jabolko smo pojedli štirje. Pet dni pa smo bili čisto brez vode in Hrane. Kljub temu, da so Italijani hodili le nekaj korakov od nas, smo vzdržali In nas niso odkrili. Tako smo tudi srečno Drišli v Belo Kraiino. Tu Da sem sem odšel v sestav II. udarne brigade Ljube Šercerja, kjer sem ostal vse do maja meseca 1944. leta."
Friderik Meze-Božo je pred razpadom Italije postal komandir III. čete v Šercerjevi brigadi Pripovedoval je, kako so osem mesecev potekale borbe na področju Mokrca, Kureščka, Kočevja, Jelenovega žleba pa vse tja do Postojne in Brkinov. Zelo živo se še spominja vseh akcij, ki so jih izvedli, na primer na Štampetov most. Šercerjeva brigada je tedaj štela blizu 300 mož. In nemalokrat se je zgodilo, da jih je bilo samo 200 nasproti 12.000 Italijanom kot na primer pri Babnem polju.
Borec štirinajste "
8. februarja 1944. leta, koje bila ustanovljena Štirinajsta divizija, v katere sestav je prišla poleg Tomšičeve, Cankarjeve in Bračičeve tudi Šercerjeva brigada, je postal Friderik tudi borec legendarne Štirinajste divizije.
..Najtežje je bilo, ko smo šli na Štajersko. Tri tedne, noč in dan so trajale borbe. To je bil zmagovit pohod Štirinajste na Štajersko. Tudi hud metež nas ni zadržal, prodirali smo, ker smo vedeli, da nas jutri čaka lepši dan, .vedeli smo, da si moramo svobodo sami izboriti
„Ste bili kdaj ranjeni? "
„Bil sem partizan z veliko srečo. Tako, da razen nekaj manjšega, se mi ni nič zgodilo. Bil pa sem v tako kritičnih situacijah, ko nas je bilo deset skupaj, jih je devet padlo, sam pa sem po srečnem naključju ostal živ. Tako je bilo še nekajkrat. Res, glede tega sem imel pa srečo." '
„Kaj pa odlikovanja? "
„Kljub temu, da sem bil v partizanih kar 37 mesecev in 1 dan, nisem dobil nobenega odlikovanja niti čina. Prvi dve odlikovanji sem dobil šele 1963. leta, in sicer orden za hrabrost in orden za zasluge za narod. Letos pred nedavnim pa
POZDRAV PREDSEDNIKA SO LOGATEC
(Nadaljevanje s 1. strani) ,
še ni bilo jasno, kako se čim-bolje organizirati za trdovraten boj proti okupatorju. Friderik Meze-Božo se je v pogovoru ves čas spominjal svojega brata Aleša s partizanskim imenom Cveto, ki pa je zagrabil puško že 1941. leta.
„Moj brat Aleš-Cveto, Franc Rupnik-Lovec, Jože Dolinar, Tine Čepić, Janez Trkman, Franc Habjan in še nekateri drugi so odšli v partizane že proti koncu 1941. leta. Rado Pehaček pa me tedaj še ni pustil v partizane, ker je bilo treba na terenu še marsikaj organizirati. Toda kmalu je napočil čas, ko sem tudi sam odšel v hosto. Skupaj s Francem Frankom-Edijem sva 8. aprila 1942. leta odšla v partizane. Najprej smo šli na Kožljek od tam pa na Travno goro, kjer sem se pridružil Nedeljkovemu vodu v Šercerjevi četi-Mesec dni sem bil v tej enoti, nato pa sem bil dodeljen k predsedstvu' slovenske vlade. Bil sem skupaj s Kardeljem, Avšičem, Poličem, Francem Leskoškom-Luko, Kidričem, Marinkom vse do roške ofenzive avgusta 1942. leta."
L
i
Friderik Meze (levo)-v partizanih
Dvanajst dni v bunkerju
„Cesa se iz roške ofenzive najbolj spominjate? "
„Bilo je težko. Kljub temu, da je bilo partizanstvo na tem področju že močno razvito,' smo imeli na drugi strani kar več kot 100.000 Italijanov, ki smo se jinV morali zoperstav-Ijati. Česa se najbolj spominjam, sprašujete? Prav gotovo so bili najbolj dramatični trenutki tistih dvanajst dni, ko smo v roški ofenzivi skupaj z
(Nadaljevanje s 1. strani)
vključili v novo ustavno življenje naše domovine, sprejeli smo delegatski sistem in se tako uvrstili med najbolj napredne delavske sile v svetu. Delegatski sistem omogoča vsakemu občanu odločanje o njegovem nadaljnjem razvoju, o razvoju njegove ožje in širše družbenopolitične skupnosti, nalaga pa mu tudi vso odgovornost pri odločanju in pri izvajanju Odločitev. Uspehi naših prizadevanj so očitni: v marcu 1974 je že drugič uspel referendum za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov, na volitvah v skupščinske organe smo pokazali visoko zavest in smo v celoti podprli listo delegatov.
Pomembni so tudi gospodarski dosežki. V obdobju od leta 1970 do danes so dosegla investicijska vlaganja občine najvišjo stopnjo. Letos so v pripravi investicijski programi, ki    predvidevajo nadaljnja
vlaganja v osnovna sredstva v skupni vrednosti 140 milijonov novih dinarjev. Še naprej izvajamo z velikim prizadevanjem program izgradnje šolskih objektov. V pripravi je program ureditve otroškega varstva, usmerjena pa je tudi graditev delavskih stanovanj. V okviru komunalne dejavnosti bomo v tem mesecu asfaltirali cesto skozi Rovte, v oktobru pa bomo položili asfalt tudi za Jačko. Uspeli smo urediti sosesko Poštni vrt, kar predstavlja uvod v lepše in načrtnejše urejanje naših naselij.
Na dosežene uspehe smo lahko ponosni, vendar ne smemo prenehati s prizadevanji. Pred nami so obsežne in zahtevne naloge. Skupščina občine in izvršni svet pripravljata izdelavo programa razvoja občine za leto 1975, v pripravi je tudi srednjeročni program razvoja občine 1976-1980, ki zajema
sem dobil tudi priznanje Osvobodilne fronte."
V družini Mezetovih je bilo veliko otrok. Friderikov brat Cveto je že 1942. leta padel v partizanih, dve sestri Francko in Anico pa je ubila zloglasna „črna roka".
„Tedaj me je zelo prizadelo," se spominja Friderik Meze. „Za zločinsko dejanje sem zvedel v partizanih. In kar verjeti nisem mogel. V dveh letih sem izgubil brata, dve sestri pa še oče je umrl."
S Kombinatom lesne industrije živim še danes
Friderik Meze-Božo se je takoj po končani vojni zaposlil. Bil je izučen ključavničar in dela pri obnovi domovine je bilo veliko. Najdlje pa je delal v Kombinatu lesne industrije, in sicer .celih enajst let, vse do 1963. leta, ko se je kot borec invalidsko upokojil.
,,Kljub temu, da sem že vrsto let v pokoju, še danes živim s Kombinatom lesne industrije, ki sem ga po svojih močeh pomagal graditi. Nas upokojencev se v Kombinatu vedno spomnijo in večkrat smo gostje podjetja, tako, da lahko spremljamo razvoj tovarne. Razen tega tudi moji otroci delajo v tovarni," je zaključil Friderik Meze-Božo.
I
tudi program izgradnje potrošniškega centra in razširitve gostinskih zmogljivosti. V letu 1975 bomo v okvini program« končali gradnjo šole v Logatcu.
V imenu skupščine in druŽ; benopolitičnih organizacij občine Logatec čestitam vserf občanom za občinski praznik in jih vabim k nadaljnjem" sodelovanju pri izgradnji naš« družbenopolitične skupnosti«
PREDSEDNIK SKUPŠČINI! OBČINE LOGATEC DUŠAN DE GLERlJ
ČESTITAMO VSEM OBČANOM OB OBČINSKEM
PRAZNIKU
Uredništvo
Izvoz oken se je ustavil
Že nekaj let smo proizvajali in izvažali naša okna in balkonska vrata v Zahodno Nemčijo za tvrdki Okal in Kaupp. Samo v preteklem letu smo izvozili 30.000 kos stavbnega pohištva v to državo. Letos je ta trg popolnoma usahnil.
Kaj je temu vzrok?
Bilo je več ugibanj in mnenj o zastoju plasiranja naših proizvodov iz SP. Bila so še upanja, obljube, čakanja ipd. Glede na druge možnosti proizvodnje, za druge direktne potrošnike na našem trgu nismo mogli več čakati na odlašanja kupcev iz inozemstva. S predstavnikom Sloveni-jalesa smo se odločili za obisk v Zah. Nemčijo k firmi ,,FENSTER KAUPP" v Ulmu, da slišimo njihovo odločitev.
Iskali smo pojasnila glede odpoklica cca 7.000 kosov še neodposlanih oken, nadalje glede prenehanja naše delovne sile za montažo oken pri firmi Kaupp in končno glede ponudbe iz januarja 1974 za nove količine.
Ugotovili 'smo, da je situacija v Zah. Nemčiji' tako kritična, da ne kaže na nadaljnje sodelovanje do konca tega leta, niogoče celo do prihodnjega leta avgusta. Firma Kaupp je v letošnjem I. polletju prodala 10.000 oken manj kakor lani v enakem obdobju. V Ulmu je 700 do 800 praznih stanovanj, v vsej
Zah. Nemčiji pa 200.000 praznih stanovanj. Izgradnja stanovanj je znižana 40-50%. V enem mesecu je 240 gradbenih podjetij šlo v konkurs. Delavce odpuščajo iz lesne industrije, iz gradbeništva in industrije stekla. Proizvodnja stavbnega pohištva v Zah. Nemčiji je zelo upadla.
Glede naših delavcev ž elijo sicer, da jih od devet ostane na delu vsaj 5 in to do konca leta. Na to seveda nismo pristali, ker^ ne montirajo več naših oken.
Za montažo tujih oken ne bomo dajali na razpolago naše 'delovne sile, kar tudi ne bi bilo v skladu z našimi predpisi.
Razultat naših razgovorov je torej tak, da do nadaljnjega nič ne kaže na sodelovanje, vendar je njihov interes, da če se krizna situacija izboljša, poiščemo spet skupne poslovne stike
Borov žagan les, ki je pripravljen za proiz vodnjo oken za to firmo, bomo porabili pri proizvodnji oken za domači trg in s tem do nadaljnjega prekinjamo poslovne stike s firmo Fen-ster Kaupp.
I/, teh ugotovitev lahko sklepamo, da prodaje naših oken v Zah. Evropo ali sploh v izvoz ne bo in da se moramo preorien-tirati s programiranjem izključno na domači trg.
dipl.ing Dušan DOBNIK
NAČRTNOST IN NAČRTOVANJE
Problematika razvoja gozdarstva in lesne industrije v Sloveniji dobiva z integracijami nove oblike in razsežnosti V prejšnji •številki Logaškin novic smo navedli stališče Slovenijalesa o pospeševanju novih industrij-, skih zmogljivosti v integriranih podjetjih. Topot posredujemo nekaj mnenj o resnosti položaja v lesni industriji.
GG Postojna želi in mora obvestiti javnost o anomalijah v razvoju lesne industrije in želi na osnovi samoupravnega dogovarjanja doseči čim racionalnejšo izrabo lesne surovine. GG ima vso pravico to zahtevati, saj nesmotrne investicije ne prizadenejo le neposredno kolektivov v lesni industriji, temveč tudi gozd in gozdnega 'delavca; visoka produktivnost in racionalna izraba lesa pa se odražata tudi v cenah gozdnih sortimentov in s tem tudi na povečanih vlaganjih v gozdove.
Po več neuspešnih pogovorih o integracijski problematiki v območju postojnske regije je medobčinski svet kraško-no-tranjskih občin sklenil, da zaupa Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani izdelavo študije o problematiki integracije gozdnega in lesnega gospodarstva v območju. Obenem je tudi lesna industrija sama imenovala skupino za izdelavo predloga razvojno-programske usmeritve lesnoindustrijskih podjetij Brest, Javor in Lesonit.
Omenjeni nalogi sta bili osnova za diskusijo na posvetu v Postojni, pri čemer je bilo poudarjeno, da je prav za ZK ih sindikat posebej pomembno, da sta o teh vprašanjih kar najbolje obveščena in da tudi zavzameta svoja stališča o teh vprašanjih.
V času od začetka izdelav obeh nalog pa do danes je prišlo do pomembnih integracij, kipa presegajo meje območja. Tako
so danes v sklopu SLOVENIJALESA: Jelka Begunje, Brest Cerknica, in Lesonit Ilirska Bistrica, ki se mu je pridružil Topol, od zunanjih pa še KL1 Logatec, sledil pa jim bo verjetno tudi Oles Postojna. Javor Pivka se je priključil UNILESU. Zanimivo je, da je obenem prišlo v tem času tudi že do nekaterih odstopanj od predvidenih razvojnih programov v območni lesni industriji in do izrazitih odstopanj od dogovorov med lesno industrijo in gozdarstvom.
Po oceni posveta naloga, ki jo je pripravila skupina iz lesne industrije, ne prinaša česa bistveno novega, zlasti ne glede integracije  v  lesni industriji sami. Naloga je predvsem zbir posameznih razvojnih načrtov vseh treh industrij, daje pa tudi pobudo za povečanje vlaganj v biološke namene in predvideva različne oblike sodelovanja med lesno industrijo, vendar zlasti na področju proizvodnje ne navaja konkretnih oblik sodelovanja. Edina konkretna oblika dogovora   o  razdelitvi lesne surovine bi bila usmeritev vse fumirske hlodovine z območja na Javor in dela lesnih ostankov na Lesonit. Predvidene investicije (822 milij. din) kažejo, da se bo v povprečju delež primarne predelave še povečal (s 53 % na 59 %), delež v finalno predelavo pa bo znašal 24,5 %. Bistveno povečanje delovne sile predvideva predvsem Lesonit. Nalogo so že obravnavali pri Brestu in Lesonitu in tudi sprejeli v njej prikazan program, enako tudi na SO Cerknica in Ilirska Bistrica. GG Postojna je bila   naloga   dostavljena z enomesečno zamudo.
Podobnih razhajanj od že dogovorjenih načel v bodočem razvoju lesne industrije je še več in bomo o teh razhajanjih in novih samoupravnih dogovorih še poročali
POVZETO PO „GOZDNEM GOSPODARJU"
V prodaji	Vinko Trinkaus:
pri ČZP DELAVSKA	VELIKA STAVKA
ENOTNOST	Zvonko Štaubringer:
LJUBLJANA,	TITO
Dalmatinova 4	DRŽAVLJAN SVETA
Logaški oktet med cerkničani
Julija letos je v pohištvenem salonu tovarne Brest v Cerknici razstavljal notranjski kipar-samouk Edvin Puntar. Pohištvena tovarna Brest, ki je razstavo omogočila, je povabila za otvoritveno priložnost v goste „logaških osem"so s krajšim programom in ob uvodnem nagovoru akademskega slikarja Lojzeta Perka naznanili otvoritev razstave nadvse izvirnega
in sila impresivnega ustvarjalca v lesu - samorastnika. Pesem logaških fantov se je zlila s toplino in vsakdanjostjo Pun-tarjevih kipov, ki prav s svojo naravnostjo učinkujejo življenjsko prepričevalno.
Bilo je to že tretje gostovanje Logaškega okteta na Cerkniškem, bil pa je to tudi zaključni nastop okteta v minuli sezoni. m /Š
Splošna navodila za varno delo na delovnem mestu
Glede na potrebe stalnega izobraževanja oziroma tudi preizkušnja znanja iz varstva pri delu je odločilno, da delavci na delovnih mestih poznajo nevarnosti ter načine, kako se nevarnostim izogibajo.
Za vaše lažje in uspešnejše delo vam podajamo splošna določila varstva pri delu na delovnih mestih prirezovalnice in strojnih oddelkov. To gradivo naj vam služi, da boste ob svojem razmišljanju in dosedanjem znanju kar najuspešneje izpopolnili svoje znanje iz varstva pri delu.
Kot vam je verjetno znano, na poškodbe pri delu vplivata dva poglavitna faktorja. Prvi je urejenost delovnega mesta in drugi delavec, ki dela na delovnem mestu.
Ker vemo, da je pri nezgodah še vedno odločilni faktor delavec, njegova usposobljenost, discipliniranost, njegov pravilni odnos do varstva pri delu itd. je nujno, da prav njemu posvetimo zadostno skrb za učinkovitejšo usposobitev za varno delo na delovnem mestu.
Prav iz razloga, da bi človeške,napake, katere ga stalno ogrožajo, omejili, je varstvena vzgoja obvezna oziroma nujno potrebna.
Vsak delavec mora spoznati, daje varnost del njegovega dela, da bo zadovoljen pri delu le ob spoznanju vseh nevarnosti, ko bo znal pravilno ukrepati v dani situaciji.
Razumljivo je, da mora delavec poleg splošnih določil za varno delo poznati tudi navodila na delovnem mestu, kjer dela, zato je to gradivo le del tistega, kar mora delavec vedeti na delovnem mestu.
SPLOŠNA NAVODILA ZA VARNO DELO NA LESNOOBDELO-VALNIH STROJIH:
1. Upoštevaj navodila svojih predpostavljenih.
2. Delaj vedno z vso pazljivostjo in premišljeno.
3. Zavzemaj se za izboljšanje delovnih pogojev in varnejšega načina dela.
4. Skrbi za red in čistočo na svojem delovnem mestu, zato moraš stroj dnevno čistiti.
5. Pri ročnem raz^agovanju predvsem takrat, kadar obdeluješ manjše obe .-lovance za podajanje uporabljaj lesena držala, da stalno z roko ne prideš preveč blizu rezil.
Torej upoštevaj varnostno razdaljo (10 cm). (). Delavec, ki dela na stroju, mora obvezno uporabljati vsa varovalna sredstva, katera so mu dana v uporabo, to so:
a) varnostne naprave na stroju
b) vsa osebna zaščitna sredstva (zaščita rok, sluha, zaščita telesa, oči. glave, nog itd.)
7. Delavec ima pravico zahtevati, da se nevarnost, katera mu preti na delovnem mestu, v čim krajšem času odpravi.
8. Delavec se mora pred razporeditvijo seznaniti z vsemi navodili za varno delo na stroju, z ukrepi v zvezi z delom in z vsemi nevarnostmi, ki mu pri delu pretijo.
9. Če na stroju ugotoviš kakršnokoli napako'ali pomanjkljivost, si dolžan o tem takoj obvestiti delovodjo,.ki skrbi, da se napaka pravočasno odpravi, če pa napaka na stroju ogrozi varnost delavca, je ta dolžan prenehati z delom, toliko časa, dokler se napaka ne odpravi.
10. Izvajanje dela na stroju brez navodil delovanja je nevarno in .nedopustno.
11. Pri nameščanju in razporejanju obdelovanca pazi, da ne bo prevelikega odvzemanja in s tem preobremenjevanja rezil.
12. Podajanje obdelovanca izvajaj z občutkom in ne sunkovito.
13. Pred čiščenjem, pri menjavi in kontroli rezil, počakaj in se prepričaj, če se je rezilo že ustavilo.
14. Ustavi stroj in odstrani zataknjeni odpadek ali obdelovanec i/, stroja.
15. Ne odstranjuj odrezkov od stroja z roko, temveč samo s pripomočki.
16. Po končanem delu očisti stroj vseh odpadkov in ostružkov, izpihaj in namazi vodila, pospravi delovno področje v skladu z navodili delovodje.
17. Ustavi stroj in očisti ustje ventilacije, če se je ta zamašila z ostružki.
18. Ne čisti stroja v pogonu.
19. Imej oprijeto in dobro zapeto delovno obleko.
20. Pred prlCetkom dela preglej, da sd zaščitne naprave vedno ptavllno nameščene: ,
21. Ne prični z delom na stroju, če se nisi predhodno prepričal o pravilnem delovanju stroja.
22. Vsa poškodovana, počena in izrabljena rezila, šablone in orodje niso za uporabo. /
23. Med obratovanjem stroja je prepovedano čiščenje, mazanje in odstranjevanje zastoja.
24. Ne popravljaj sam električnih naprav, temveč napako javi delovodji ali vzdrževalnemu električarju.
25. V delovnem območju imej le količine (polizdelki, odpadki, orodje,
26. Ne zapuščaj delovnega mesta, če je stroj v pogonu.
27. Ne zaviraj vrteče dele strojev z roko, kajti takšno delo je nevarno.
28. Ne govori in ne glej okoli sebe, če delaš na stroju.
29. Ne zapuščaj pokvarjenega ali na pol urejenega stroja. V takem primeru postavi na stroj napis „Stroj v popravilu". O tem obvesti tudi delovodjo.
30. Ne obdeluj obdelovancev z vidnimi razpokami (počeni, poškodovani, premajhnih dimenzij, prekomerno grčavih itd.).
31. Nepravilni delovni postopki so nevarni.
32. Za nameščanje in popravilo* stroja uporabljaj" le ustrezno orodje.
33. Na stroj nameščaj le taka rezila, katera ustrezajo številom obratov stroja.
34. Izključi stikalo, če je bila prekinjena električna energija.
35. Pri čiščenju stroja s komprimiranim zrakom ne dvigaj prekomernega prahu.
36. Če se poškoduješ (tudi manjši vbodi), išči prvo pomoč in se obvezno vpiši v knjigo poškodb. .
37. Če bo poškodba imela za posledico zdravniško pomoč, s poškodbo obvezno seznani tudi delovodjo.
38. Za neupoštevanje danih navodil ima delovodja,.kakor tudi druga odgovorna oseba pravico delavca odstraniti z delovnega mesta in ga predlagati v postopek vsled kršitve delovnih dolžnosti.
39. Mladoletnim osebam je samostojno delo na strojih prepovedano.
40. Pred pričetkom dela na stroju je potrebno stroj pregledati, če so deli stroja pravilno pritrjeni.
41. Deli vrtečih rezil, ki trenutno ne opravljajo dela, morajo biti zavarovani.
42. Vinjeni ali preveč utrujeni delavci ne smejo upravljati s strojem.
SPLOŠNA NAVODILA ZA VAREN TRANSPORT
Glede na serijski značaj dela v lesni industriji predstavlja dotok in gibanje materiala v obdelavi najbolj pereče vprašanje za vskla-jevanje in normalen potek dela. Ze majhen zastoj in nered lahko povzroči vrsto nevšečnosti kot so znižanje proizvodnje, otež-kočeno gibanje in transport in povečanje števila poškodb.
Glede na število nevarnosti pri transportu je nujno, da upoštevamo tako splošna navodila za varen transport, kakor tudi navodila za specificirane nevarnosti pri transportu.
Pri splošnih navodilih za varen transport moramo predvsem upoštevati:
1. Predno pričneš z delom, si uredi delovno mesto tako, da boS imel zadosti delovnega prostora za varno opravljanje dela.
2. Primerno pospravi delovno okolje, da bo transport varnejši
3. Pri skupinskem transportu delaj skladno in pod nadzorstvom izkušenega vodje.
4. Poti, prehodi in električne stikalne omare naj bodo vedno proste.
5. Vozički, stojke, zložaji na transportnih valjih morajo biti vedno poravnani, da ne ovirajo transporta.
6. Transport se mora izvajati previdno, da ne pride do udarjanja ob druge predmete.
7. Naložene stojke je prepovedano potiskati brez dvfgosa.
. ! 2Na transportnih poteh je prepovedano puščati odpadke, letv* ali polizdelke.
9. Tla, polita z oljem, mastjo ali laki, je potrebno takoj očistiti'
10. Pri nakladanju in razkladanju elementov je potrebno t«
zlagati (razlagati) tako, da je zlagaj zadosti stabilen. Zato jih je potrebno povezovati s prečnimi letvami.
11. Zasilnih izhodov in ročnih gasilskih aparatov ni dovoljeno zalagati z izdelki.
12. Transportne poti morajo biti zaznamovane.
13. Ne nalagaj materiala na pokvarjene stojke, vagončke in vozičke. Zato se predhodno prepričaj o njihovi uporabnosti.
14. Ne nalagaj izdelkov preko določenih višin. Za zlaganje na vagončke naj bo višina do dna stojke (vagončka) 165 dm. Za sestavljene okenske okvirje pa do 2 m v višini. Pri višini zložaja je predvsem potrebno upoštevati stabilnost in povezanost zložaja, zato je višino potrebno prilagoditi tem pogojem.
15. Ce prevoza ne moreš izvršiti sarn, pokliči sodelavca, da ti pomaga.
16. Pri prevozu zložaja vozi previdno in enakomerno, ter med prevozom vedno opazuj zložaj.
17. Pri vhodih v prostor se vedno dobro prepričaj, da ti ne preti nevarnost prihoda viličarja.
18. Z vozički ne vozi preblizu strojev in delavcev, kateri delajo na njih (v saj 0,5 m od njih).
19. Opozori delavca, če ugotoviš, da si se mu s transportnim sredstvom preveč približal. Tako se bo lahko brez nevarnosti pravočasno umaknil.
20. Pri nakladanju in razkladanju ne jemlji izdelkov samo na eni strani zložaja.
21. Pri dvigosu pazi, da te drog ne udari ali da ti ne pade na nogo.
22. Če je med transportom zložaj nestabilen, ga je nujno potrebno pridrževati.
23. Pazi na položaj nog, da te kolo vozička ne stisne. Zato ne vodi vozička k sebi, temveč vedno od sebe.
24. Ne vodi vozička z vzvratno hojo, če se nisi prepričal, kaj je za tvojim hrbtom.
25. Ne dvigaj ali ne potiskaj pretežkih bremen, temveč si poišči pomoč. Dopustno dviganje za moškega je do 75 kg, za žensko pa do 25 kg.
26. Težke predmete dvigaj iz tal le iz čepečega položaja.
' 27. Ne potiskaj vozička ali vagončka s hrbtom, ker ne vidiš, kaj ti lahko pade na glavo.
28. Ne naslanjaj se na zložaj. Predvsem bodi previden pri prehodu mimo njih, da jih ne zrušiš.
29. Ne hodi po transportnih valjih ali po transportnih ploščadih.
30. Za "transport ostrih predmetov uporabljaj zaščitne rokavice.
31. Pri transportu upoštevaj vedno navodila delovodje.
32. Ne zalagaj delovnih mest, prehodov in transportnih poti z izdelki ali odpadki.
33. Upoštevaj predpisani red pri postavljanju in razporejanju zložajev, da jih ne bo potrebno naknadno zopet premeščati.
34. Pri nakladanju in razkladanju ne meči polizdelke, da s tem ne ogroziš sodelavce.
35. Prevažanje delavcev s transportnimi sredstvi je prepovedano.
36. Med obratovanjem transportnih trakov, odstranjevanje zataknjenih odpadkov, obdelovancev in tudi čiščenje STROGO PREPOVEDANO!
Prijetno praznovanje v Podpesku
Letošnji prazrtik dneva borca smo praznovali v znamenju že tretjega z.apovrstnega srečanja borcev, aktivistov, mladine, tabornikov, športnikov in drugih občanov v Podpesku nad Podlipo. Tu se je letos zgrnila tudi množica Vrhničanov.
Zbranim je najprej spregovoril predsednik ZZB NOV občine Logatec Franc Jerina, riato    iM",--'"sir sporrtifl«
vezane na to okolico, obujal general major Jože Nagode, sicer domačin iz okolice Rovt. V kulturnem programu je sodelovala šolska mladina, harmo-nikarski orkester, orkester glasbene šole ter logaški oktet.
Tovariško srečanje je trajalo le dolgo popoldne ter proti večeru, spomini pa živijo dalje v nepozabnost.
M. S.
Izvoljena nova konferenca sindikata
Po odstopu dela članov IO OOS so v TOZD in DSSS izvolili dodatne člane in nato na seji dne 5. 9. 1974 izvolili tudi novo konferenco sindikata. Na predlog koordinacijskega odbora družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji so nato člani z javnim glasovanjem izvolili novo vodstvo v sestavi:
Predsednik: Iva Šp.tremblek
Tajnik: Tone Mohar
Blagajnik: Ivanka Eogataj
Istočasno je bil konstituiran tudi nov nadzorni odbor.
Po konstituiranju konference in izvolitvi novega vodstva so člani konference razpravljali o udeležbi naših športnikov na Lesariadi in o financiranju tovariškega srečanja celotnega delovnega kolektiva. Srečanje kolektiva bo predvidoma 14. septembra ob 10. uri v Ka-lišah. Organizacijo celotnega srečanja je prevzelo Gasilsko društvo KLI Logatec. Pri organizaciji srečanja bo sodelovala tudi tovarniška mladina.
Nova sindikalna konferenca bo nadaljevala z že predhodno zastavljenim delom. O njihovem delovanju pa pričakujemo več poročil, tako da lahko resnično pričakujemo, da bo kolekitv informiran o bodoči dejavnosti konference. /
Konstrukcijske pomanjkljivosti — ovira za čimprejšnjo otvoritev vlečnice na Sekirici
Turistično društvo Logatec je za potrebe logaškega zimskega turizma zlasti za nadaljnji .razvoj smučarskega športa v Logatcu naročilo novo vlečnico pri Kovinoservisu na Jesenicah. Vlečnica je bila s prizadevanjem Turističnega društva Logatec postavljena, vendar vsled tehničnih pomanjkljivosti še vedno ni bil izvršen prevzem vlečnice za obratovanje. Prevzem ni bil izvršen vsled tega, ker je odprava tehničnih pomanjkljivosti odkrivala nove pomanjkljivosti v konstrukciji, kar pa seveda ni
bilo mogoče odpraviti v kratkem času. Pričakujemo, da bo Kovinoservis iz Jesenic pravočasno odpravil pomanjkljivosti, saj je razumljivo, da si podjetje želi pridobiti nove naročnike in s tem v zvezi renome na področju konstrukcije vlečnic. Logaški smučarji pa seveda pričakujejo, da bodo pomanjkljivosti odpravljene pred začetkom sezone, tako da nova žičnica ne bo le okras, temveč bo dejansko služila svojemu namenu.
Prva stanovanja iz solidarnostnega sklada
Konec avgusta so se odprla vrata novozgrajenega stolpiča' na Poštnem vrtu v Logatcu, ki ga je s sredstvi solidarnostnega sklada v rekordno kratkem času zgradilo Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec. Ob otvoritvi stolpiča, ki so ji prisostvovali novi stanovalci ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij, je o prizadevnem in uspešnem delu solidarnostnega sklada spregovoril pMd*«tM» ttvt»fi#W min **'
čine Logatec. Milan Pekarović, ki je nato novim stanovalcem predal ključe. Vrata novega stolpiča pa je,odprl predsednik skupščine občine Logatec. Dušan De Gleria.
V štirinajststanovanjski blok so se. vselili: Julka Gostiša, Stane Kenda, Janez Gostiša,
Anica Mivsek, Janez Podjed, Jože Brenčifi
Jožica Smuk. Franc Gornik, Janež Kurenf,
Drag« MlheVe ift Jernej Mlkec
i UDI PRI NAS STROJNO BELJENJE HLODOVINE
Po sklepu odbora za splošno in samoupravno politiko • DO sem konec maja odpotoval na Finsko s člani Zveze inženirjev in tehnikov na
ogled  strojev  za lupljenje hlodovine iglavcev. Potovanje je trajalo tri dni
Prvi dan smo si ogledali tovarno vezanih in panelnih plošč FENNIA-VANERIT, v Lahti, 100 km od finskega glavnega mesta Helsinki. Letna proizvodnja je 36.000 kub. m vezanih in 6.000 kub. m panelnih plošč, s tem da letno predelajo cca 100.000 kub. m oblovine breze in iglavcev. Oblovina leži v vodi, segreti na 25 -30 C in po verižnem transporterju potuje v pokrit prostor, kjer sta 2 liniji za strojno lupljenje oblovine. Lupilni stroji so domače proizvodnje OELYN KULUTUS. Obe liniji skuono oiupita letno 100.000 kub. m oblovine. Izza obeh teh strojev sta dve krožni žagi za krojenje oblovine določene dolžine; žagi potujeta k luščil-nim strojem, katerih je 9. V liniji strojnega lupljenja ni iskalca kovin (detektor), kar se mije zdelo zelo čudno.
Tipično za ta strojni sistem je to, da je pod streho, to pa zaradi ostrih zim z obilico snega. Lubje oz. skorjo vso skurijo in proizvedene kalorije izkoristijo za ogrevanje vode v bazenu. Ker je oblovina v topli vodi, je pri lupljenju velika prednost, saj se sveža in to topla oblovina mnogo lažje lupi kot suha.
V primerjavi z našim projektom za strojno lupljenje oblovine ugotavljamo, da glede njihove nadaljnje predelave oblovine - luščenje v furnir -odpade vsako razvrščanje po debelini in tako odpade dodatna stojna linija za avtomatsko razvrščanje oblovine, kar je bistveno ceneje.
Glede izbire strojne opreme za naše potrebe je bil ta ogled koristen v toliko, ker smo se prepričali, da je naša odločitev za švedski stroj primernejša, ker so Švedi le kvalitetnejši in lupijo kvalitetno tudi že posušeno oblovino.
Isti dan smo si še ogledali firmo RAUTA, tovarno strojne opreme za proizvodnjo vezanih in panelnih plošč in še drugo lesno predelavo.
Drugi dan smo si ogledali stalno razstavo pohištva in se pogovarjali s predstavniki firme ASKO, Lj. največja trg. firma
za pohištvo. Ker že od Slove-nijalesa kupujejo Finci tudi kolonialne stole (radomeljske), so izjavili, da če zadržimo vsaj tako kvaliteto stolov, kot je bila doslej, imamo priložnost izvažati v to deželo še večjo količino kolonialnega pohištva. Ta firma ima tudi svojo proizvodnjo pohištva, pa četudi je največja ,na Finskem, so njene zmogljivosti še premajhne, da bi zadostila potrebam trga. Torej tudi tukaj se nam odpira pot za prodajo naših izdelkov. Finci so sicer zahtevni, kar se tiče kvalitete, vendar so pripravljeni pristati tudi na višjo ceno.
Tudi na Finskem je porasla cena lesni surovini v primeri z lanskim letom za 17 %.
Te strokovne ekskurzije sem se udeležil zaradi programiranja našega MELES.
Kaj je MELES?
To pomehni mehanizirano lesno skladišče, ki strojno obdela (olupi) oblovino iglavcev in jo avtomatsko sortira po debelini v za to določene zložaje.
Zakaj prehajamo na strojno lupljenje?
Cena delovne sile nezadržno raste, mnogo hitreje kot cena materialov oziroma lesa. Zato se v gozdni proizvodnji, ki ima že po svoji naravi velik delež delovne sile, naglo zmanjšujejo dohodki, ki so potrebni za redno gospodarjenje. Ta neugodni razvoj občutijo posamezne dežele tembolj, čim višji je življenjski standard oziroma čimvišje osebne dohodke imajo. Vse bolj pa ga čutimo in ga bomo čutili tudi pri nas, ker gre razvoj cen in stroškov isto pot.
Eno od opravil, ki je v tujini že mnogokje mehanizirano, mi pa zanj porabimo še veliko ročne delovne sile, skoraj polovico vsega dela v fazi sečnje in obdelave v gozdu, je lupljenje oblovine iglavcev. Prišel je čas, ko ga je mogoče smotrno postopno mehanizirati tudi pri nas. Znano pa je, da ga je racionalno moč opraviti le na lesnih skladiščih, kamor je treba pripeljati neolupljen les. Tu, na skladišču hlodovine pred žago pa se da priključiti še druge vrste del, tja do sortiranja hlodov, kot ga potrebuje žagarska industrija v okviru svojega racionalizacijskega prizadevanja.
Tako se to vprašanje razširja na celotno gozdno in lesno gospodarstvo oziroma živo zadeva stični interes obeh gospodarskih panog.
Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj pa ne žagamo hlodovine kar v skorji, saj tako tudi gre in tako smo že tudi delali?
Tu pa tam so mislili, da bi se z industrijskim žaganjem ne-obeljenih hlodov, zlasti v zimskem času, ko ni nevarnosti pred insekti, najlažje izognili investicijam in skrbem okrog strojnega lupljenja. Toda pokazalo se je, da se žaganje ne-obeljenih hlodov nikakor ne splača.
Pri takem delu se pojavijo škodljive posledice:
1. pesek in posušeno blato na lubju povzročajo krhanje žaginih listov, za 15% zmanjšujejo učinke in kvaliteto žagane ter povečujejo stroške za brušenje listov;
2. neobeljeno žaganje, krajniki in obrezline, je manj vredno kot obeljeno, njihovo beljenje pa stane več kot beljenje ali lupljenje hlodov;
3. žagovina od lubja, zlasti mokrega, maže žagan les;
4. iverne plošče, ki jih je mogoče izdelovati iz neobelje-nega lesa, to je skupaj z lubjem, so toliko cenejše (zato je npr. lesnoindustrijska tovarna Schvveiger v Warht Schwaben v Zah. Nemčiji, ki je kljub temu,
Namen
„Delavci v temeljni organizaciji in drugih organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja organizacije in posebnem organu samoupravne delavske kontrole.
Organ samoupravne delavske kontrole nadzira.
- izvajanje statuta in drugih samoupravnih   aktov organi-
da porabi čez 50 % vsega lesa za iverne plošče, zgradila mehanizirano skladišče za strojno lupljenje lesa in odstranjuje lubje, ki ga odvaža v ^odlagališča na razdaljo 8 km).
Skratka, ugotavljamo, da v vseh razvitih deželah ni več ročnega lupljenja in sortiranja po debelini hlodov, zato tudi mi ne moremo stati ob strani križem rok in ne zaradi mode, ampak ker za to delo kmalu ne bo več človekovih rok.
Dosedanja praksa je bila glede tega zgrešena. Na žalost je vodila v razvado, ki jo je težko izkoreniniti.
Razumljivo, da kmet ne bo izgubljal časa z lupljenjem, če dobi za neolupljen les prav toliko ali le neznatno manj kot za olupljen.
Torej z mehaniziranim lupljenjem hlodov bomo odpravili tisto opravilo, za katero pri nas še vedno porabimo veliko ročne delovne sile, saj odpade kar 45 % fizično težkega delovnega časa potrebnega za celotno izdelavo gozdnih lesnih .sortimentov iglavcev s predpostavko, da' vsa ostala opravila pri podiranju opravimo z motorno verižno žago.
dipl. inž. Dušan DOBNI K
- izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov organizacije in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev,
- izpolnjevanje delovnih in samoupravlJSlskih dolžnosti delavcev, organov in služb organizacije,
- ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi.
delavske kontrole
zacije ter samoupravnih spora-V zvezni in republiški ustavi     zumov   in   družbenih dogo-je napisano: vorov,
Naši jubilanti
Po končanih obravnavah o statusu naših jubilantov je končno prevladalo stališče, da k jubilantom štejemo vse delavce, ki so v svoji delovni dobi zaposleni v naši delovni organizaciji
a) 10 let
b) 20 let
c) 30 let
d) pred upokojitvijo (35 let ženske in 40 let moški)
Splošno-organizacijski sektor ugotavlja status posameznega jubilanta, tako da sešteje vse zaposlitve v KLI po delovni knjižici vključno do 31. 12. v tekočem letu, ko se ugotavlja status jubilanta. Na ta način so si status jubilanta 20-letnika pridobili naslednji delavci:
Vsem jubilantom pa želimo, da bi še dolgo ostali v našem kolektivu in da bi ostali do upokojitve med nami.
SEZNAM JUBILANTOV V TOZD STAVBNO POHIŠTVO
DVAJSETLETNIKI
Habe Anton, Nagode Marija, Nartnik Anton. Rihbergar Stane, Seljak Ivanka
DESETLETNIKI
Dolenc Anton, Hodnik Janez, Jereb Pavel, Joković Milan, Koren Alojz, Korenč Ana, Kolar Marija, Leskovec Ivan.s Možina Franc, Meze Jakob, Mihevc Rado, Pfajfar Igor, Ržek Maksimiljan, Ržek Marija, Rupnik Drago, Šenčur Jože, Šenirov Pavel, Trpin Anton, Turk Janez, Urbas Valentin, Vavken Janez, Žakelj Jožefa, Žigon Marija, Dolenc Anton
SEZNAM JUBILANTOV V D S
SS
DVAJSETLETNIKI
Božič Karol, Gantar Veronika, Hladnik Francka, Herblan Franc, Hodnik Amalija, Hja-dnik Anton, Jereb Marjetka, Korenč Antonija, Leveč Vera, Meze Gregor, Marolt Viktor. Menart Štefka, Rupnik Miroslav, Škof Matevž, Sparemblek Iva, Tivan Alojz, Uršič Pavel, Zanoškar Boris, Rovan Franc
DESETLETNIKI
Čehovin Jože, Gostiša Franc, Klevišar Franc, Kune Vinko, Košir Franc, Mihelčič Danilo,' Menart Jože, Malovašič Veronika, Molk Anton, Pivk Jože, Pavlin Herman, Rupnik Anton, Simšič Ivan, Šen Cvetka, Vidmar Ivan
SEZNAM JUBILANTOV V TOZD DROBNO POHIŠTVO
DVAJSETLETNIKI
i Brece Alojz^ Brus Albina, Bren-čič Jože, Cernigoj Rajko, De; bevc Marija, Gantar Alojzija, Grgič Ivanka, Ivančič Pavla. Jereb Jožefa, Jereb Marija, Kus Pavla, Koržan Elizabeta, Kalin Kati, Lazar Frančiška, Lukančič Jožefa. Logar Ivanka. Mivšek Francka, Molk Matilda, Malovašič Marija, Mihevc Nada. Maček Marija, Marolt Vera, Možina Marija, Molk Rozalija, Opeka Stanislava, Petoš Marija, Pivk Slavko, Pivk Pavla, Puc Marija, Reven Vida, Rihbergar Bernarda, Rupnik Amalija, Rudolf * Antonija, Stražiščar Angela, Šulek Antonija, Trček Andrej, Trček Ivanka, Žigon Anton
DESETLETNIKI
Albreht Zofija, Albreht Vida, Bolčina Ema, Čehovin Marta, Čuk Jože, Frankovič Majda, Hodnik Ana, Ivič Vera, Igličar Marija, Nagode Štefanija, Pavlin Ivanka, Pivk Majda, Pakiž Stanko, Rupnik Anica, Ribarič Štefanija, Reven Ivan, Rovan Ivanka, Rupnik Majda, Šebalj Marko, Trček Jožefa, Trček Frančiška, Vlaisavljevič Milica, Jeraj Frančiška, Jereb Franc, Logar Jože .
SEZNAM JUBILANTOV V TOZD ŽAGA
DVAJSETLETNIKI
Istenič Jože, Jereb Pavel, Kune Peter, Malovašič Alojz, Rož-manec Stazi
DESETLETNIKI
Albreht Anton
Filmski program
13. -15.IX. ameriška barvna drama ŠAMPION RODEA
14. -15.IX. angleška zgodovinska drama ŠKANDALI NEKE LADY
18.IX. italijanska barvna kriminalka ČRNI DAN ZA „LOKOSTRELCA"
20. -22.IX. italijanski barvni avanturistični film VELIKANOVE AVANTURE
21. -22.IX. ameriška akcijska drama POLETNI MORILEC
25.IX. ameriška kriminalistična parodija KRVAVA MATI
27. -29.IX. ameriški pustolovski film TARZAN IN ŽENA-LEOPARD
28. -29.IX. ameriška barvna kriminalka LEV MED GANGSTERJI
2. X. italijanska seksikomedija KO SO SE ŽENSKE UČILE LJUBITI
4. -6.X. ameriška drama LEGENDA O ČRNEM CHAR-LYJU
5, o.X. ameriška zgodovinska drama ROMEO IN JULIJA
9. X. italijanska barvna drama BLAZNOST
II   13.X. italijanska zgodovinska pustolovka MIHAILO
STROGOV (Mali vitez)
12.-13.X. ameriška barvna melodrama ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ŽENE
16. X. ameriški zabavno glasbeni film ROLLING STONES i
17. X. ameriška barvna risanka PINK PANTER (mladinska predstava)
18. 20.X. ameriška barvna pustolovka KO ZAZVONI 8 ZVONOV
19. 20.X. italijanski barvni vestem ČRNI UBIJA VEC 23. X. italijanska drama SANJE ZLOČINOV
24 X ameriška risanka PODVIGI MORNARJA POPAJA ("MLADINSKA PREDSTAVA) „
25. -27.X. ameriška pustolovka PLANEN IN PUŠČICA
26. -27.Xi danska erotična komedija RDEČI RUBIN
30. X. francoska barvna kriminalka NEKOČ JE ŽIVEL KIFELC
OBVESTILO LASTNIKOM MOPEDOV
Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec obvešča lastnike mopedov, da morajo vložiti prijavo za podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja za naslednjih 12 mesecev pred potekom roka ali najkasneje v enem mesecu po poteku veljavnosti. Če tega ne storijo, morajo vrniti evidenčno tablico in odjaviti vozilo. TEHNIČNI PREGLEDI MOPEDOV, TRAKTORJEV EM PRIKLOPNIKOV
Tehnični pregledi mopedov bodo v Rovtah in Logatcu samo po en dan in sicer:
- 23. septembra 1974 od 8. do 16. ure na dvorišču gostišča „PRI REZKI" v Rovtah.
- 24. septembra 1974 od 8. do 16. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Dolenjem Logatcu.
Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled v Postojni, Idriji ali Ljubljani.
NA TEHNIČNEM PREGLEDU BODO PREGLEDOVALI TUDI TRAKTORJE IN TRAKTORSKE PRIKLOPNIKE
PODALJŠANJE PROMETNIH DOVOLJENJ ZA MOPEDE
Podaljševanje prometnih dovoljenj za naslednjih 12 mesecev bo pri oddelku za notranje zadeve SO Logatec, soba št. 9, vsak ponedeljek in petek od 7. do 14,30, vsako sredo pa od 7. do 16,30.
Za podaljšanje je treba predložiti:
- prometno dovoljenje,
- veljaven kartonček tehničnega pregleda
- 143,85 din za stroške podaljšanja. /
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO LOGATEC
Množičnost v rekreaciji
Sredi meseca julija se je v realizaciji Komisije za šport in rekreacijo (KŠR) pri Občinskem sindikalnem svetu (OSS) končala občinska TRIM liga in košarki. V tekmovanju je sodelovalo 9 ekip: Valkarton, KLI, Občina, Bodočnost, Vzgojitelji, POPAJ, Veterani, SSK in KKL. Prvo mesto v pomladanskem delu in s tem prehodni pokal je osvojilo moštvo Veteranov, drugi so bili mladi košarkarji KKL, tretja pa ekipa vzgojiteljev (delavci, WZ Gor. Logatec). Tri prvouvrščene ekipe so prejele diplome, vsa moštva pa posebne TRIM nalepke. Med tekmovanjem smo lahkoopazili nekaj dobrih in nekaj slabih lastnosti naše telesne kulture. Prva dobra lastnost ligaškega tekmovanja je bila množičnost in kontinuiranost - saj je sodelovalo kakih 140 ljudi (predvsem mladine), odigranih je bilo 36 tekem, kar pomeni 40 ur zdrave rekreacije. Slabše je bilo s iodniki in organizatorji. Sodniški kriteriji so bili precej ne-izenačeni in sodniki premalo teoretično, predvsem pa praktično podkovani (pravila so bila ustrezno prirejena naravi tekmovanja). Tekme so bile. večinoma borbene in sprotne, žal pa ni manjkalo ncšportnih izpadov Zanimive borbe si je ogledalo n naše razmere do-kajšnje število gledalcev, kar priča, da interes za tovrstna < tekmovanja vsekakor obstaja.
Nekateri tovariši in tovari-šice, danes že srednjih let. se prav gotovo z nostalgijo spominjajo trenutkov izpred 10 in več let (obdobje TVD „Partizan". Spominjajo se svojega elana in entuziazma ob slabih materialnih in organizacijskih pogojih. Do danes se je mnogo spremenilo, - spremenilo na boljše. Danes lahko bolj strokovno, z več finančnimi možnostmi, z več športnimi objekti skratka z mnogo boljšimi pogoji ustvarjamo in delujemo, pa tega ne znamo vedno izkoristiti.
Strokovno je ugotovljeno, kako pomembna je danes organizirana rekreacija in kakšne mnogovrstne koristi prinaša. Toda še vedno smo polni predsodkov in napačnih nazorov, zato je jasno, da to lahko odpravimo s čim večjo propagandno dejavnostjo in z izgledi (ki, kot pravijo, vlečejo).
Z ustanovitvijo TTKS, z novim načinom financiranja (odločanje delavcev o uporabi odobrenih sredstev), z večjo strokovnostjo, so dane velike možnosti. Da bodo te možnosti izkoriščene, so zadolženi pred-
vsem TTKS,.KŠR pri OSS in klubi. Jasno je, da je treba občane kontinuirano obveščati. Iz tega izhaja, da je danes najvažnejša množičnost in rekreacija, ki edina (ob zadostni organiziranosti) daje kvaliteto. Kar zadeva rekreacijo, je treba pohvaliti KŠR pri OSS, ki ima zelo pester program športnih občinskih sindikalnih tekmovanj in internih rekreacij pri posameznih OZD. KŠR namerava izdati svoj bilten s programi, ki je resnično vreden ogleda.
V občinskem merilu bi potrebovali nekakšno koordinacijsko telo (naslednik OBZTK) za usklajevanje dela klubov, kontroliranje finančnega poslovanja, organiziranja občinskih tekmovanj, za usposabljanje strokovnih kadrov itd. Seveda so pri tem potrebni tako dolgoročni in kratkoročni programi klubov ter občinskega organa.
ŠŠD imajo v procesu telesno kulturne vzgoje velik pomen, saj navajajo mladino športno živeti. To nalogo ob pomoči prizadevnih    mentorjev kar
V našem listu smo že poročali o strokovnem izobraževanju vojaških rezervnih starešin občine Logatec. V maju so se rezervni starešine poskusili v zahtevnem orientacijskem pohodu skozi gozdove Hrušice, dosegli so kajpak uspešne rezul tate. » Razvrstitev ekip: Točke:
1. Janez Smole 103 Pavle Loštrek
2. Niko Glavatovič 96 Boris Pogačnik
3. Zoran Mrak 85 Peter Logar ;
4. Mirko Ž ust 84 Franc Grdadolnik
5. Anton Antičevič 81 Janez Sovan
LOGAŠKE NOVICE - glasilo kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: dipl. inž. Samo Oblak, Remigij Jerman, oec. Tatjana Stirn, Slavka Loštrek, Olga Mihevc, uiž. Miro Gantar, Oblikovalec. Janez Maček. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tehnična ureditev: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Tisk: CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Po pristojnem mnenju št. 421-1/73 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
dobro opravljajo. Ko pa mladina zapusti šolo, je vse te vzgoje naenkrat konec. V podjetjih podobno nalogo opravljajo sindikalne organizacije, ki imajo ali pa bodo imele poverjenike za šport in rekreacijo. Nekateri občani se sicer vključujejo v logaške klube, a ti so redki.
Sploh naj omenimo nekaj naših klubov: vodilen tako po delu, kot po uspehih je SSK, in to po zaslugi svojih organizatorjev in načrtnega dela; smučarski klub (alpski smučarji) s prostovoljnim delom pridobiva nujno potrebne objekte. Pohvaliti velja dejavnost novoustanovljenega planinskega društva, katerega program zajema princip množičnosti in rekreativ-nosti. Slabše je z NK zaradi neurejene organizacije in treningov (članska vrsta), pionirji in njihov trener pa so dokaj marljivi. Reorganiziran je KKL, ki mu primanjkuje organizatorjev (starejših). Mladi igralci so ob strokovnem vodstvu precej marljivi, vodstvo pa bi se moralo vprašati, kaj je z žensko košarko v Logatcu.
6. Milan Peternelj 72 Bruno Leban
7. Marcel Štefančič 67 Jože Kajtna
Blaž Vavken
8. Anton Nagode 60 Andrej Tollazzi
Posamezniki so se med oficirji razvrstili takole:
1. Pavle Loštrek
2. Boris Pogačnik
3. Anton Antičevič
4. Zoran Mrak
5. Mirko Žust
6. Niko Glavatovič
7. Janez Smole
8. Marcel Štefančič
Na splošno je premalo povezanosti s TTKS, primanjkuje starejšega izkušnejšega organ izatorskega kadra in mlajšega sodniškega kadra.
Še nekaj o športnih objektih. Na uporabo sta trenutno dve košarkarski igrišči, neustrezno nogometno igrišče, zastareli telovadnici, veselimo pa se lahko gradnje dveh novih telovadnic in zaenkrat samo še zamisli o TRIM stezi pod Sekirico, ki je Logatcu nujno potrebna. Omenimo naj še TRIM kabinet in športni park, ki so ga uredili prizadevni delavci VVZ Gor.- Logatec. Na voljo je vsem občanom.
Stanje v drugih krajih naše občine je slabo in prepuščeno posameznikom.
Torej je v interesu nas vseh (to je tudi naša naloga, posebej naloga TTKS Logatec), da skrbimo za množičnost, strokovno usposabljanje novih kadrov (organizatorji, sodniki), rekreacijo in načrtno delo ter ob tem ne pozabimo, da uporabljamo družbena sredstva.
MATJAŽ KEK
9. Milan Peternelj
10. Peter Logar
11. Franc Grdadolnik
12. Anton Nagode
13. Jože Kajtna
14. Bruno Leban
15. Janez Sovan
16. Blaž Vavken
17. Andrej Tollazzi
Med prvih deset podoficirjev, ki so se pomerili v svoji kategoriji, so se uvrstili:
Mirko Rupnik, Božo Marolt, Vinko Skvarča, Ivan Jurca! Miro Turk, Vojko Prezelj, Franc Jereb, Stane Martinšek, Viktor Korenč, Jože Urbančič, Franc Milinar.
Uspešen orientacijski pohod rezervnih starešin