Uradnlitvo tn uprava: Maribor, Ropalllka rt. 6 . Tal. 1S-47 - Izhaja »tako sobota Vatla latno K din. pollalno 18 din, č«titl«tno 9 din, ta inotamilvo lalno SO dla Rokopisi to ne vračajo - Poit. tak. rai 11.787 Mariborska tiskarna d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
Cena VSO din
Vein, da bo zmagal, kdor je bil poražen. Jan Hus.
Obdržite ! Mii nazai!
Zdaj pošiljamo na ogled nadalj• *i]im novim naslovnikom — in sicer naslovnikom iz Celja, Ljubljane in Maribora — tretjih pet zaporednih številk (st. 11/18. lil. 15/15. IV. 1939.), številko 12. od
25.
marca s položnico. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica —■ ali nakazali vsaj del, to je najmanj za 3 mesece din 9’— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« naj gre iz rok v roke med prijatelje! Cen ?ene zaupnike prosimo za sodelo-vonje.
Uprava »EDINOSTI«,
Potreba starostnega in bolniškega zavarovanja kmetskega ljudstva
Pred kratkim smo čltali v »Edinosti« par Člankov, v katerih so razni pisci obrav navali vprašanje užitkarjev in nas pripeljali do neizpodbitnega dejstva, da je kruh užitkarjev najgrenkejši na svetu. Ne, ne bom se tu podrbneje spuščal v užitkarsko vprašanje, ki zahteva hitro rešitev. Tu hočem poudariti le potrebo, starostnega in bolniškega zavarovanja kmetskega Ijud stva.
•Zveza absolventov kmetijskih šol v Ljubljani je koncem meseca januarja izdala proglas na našo javnost. V tem proglasu podčrtava nujnost bolniškega in
smernice
Maribor, Kopališka u!ica 0.fnezgodnega zavarovanja in daje
^ko bi se moglo izvršiti.
1
Klic po narodni koncentraciji
Nekateri ljudje imajo pač vedno nekaj za plotom. Ne glede na to, da so si z vsako akcijo v našem gospodarskem, političnem ali kulturnem življenju znali o pravem času postreči, so se znali o pravem času tudi skobacati iz položaja, iz katerega bi jih življenje itak samo od sebe v določeni minuti izvrglo kot ne-všečno peno. Kadar je naneslo so zatajili lastno mater ali očeta, ob drugih pri-ikah pa se zopet tako »preorientirali«, da niso bili podobni liku prejšnjega dne Niti po naglasu. V vsakem položaju so napravili primeren obraz, v »verskih« časih so glasno naprej molili rožni venec, pod liberalizmom so se pridušali, da je vragove treslo; odirati so znali človeka do kosti, a o socialnosti so v istem času frazarila največ kajpada njihova usta. V diktatorskih dobah so bili bič diktatorjev in samosilnikov, ko so le-ti Padli z oblasti oziroma dobili nekam br-co, pa so jeli napenjati vse sile za demokracijo. Seveda ne radi prelepe vsebine demokracije, temveč zbog napora, Pod to »firmo« nekam prijadrati, v najboljšem slučaju do — poslanskega mandata ali vsaj kakega sličnega mastnega grižljaja. Bili so v vseh dobah pripravnem, vršiti gotovo službo, seveda za dobro plačilo — ob spreminjanju vremena Pa so vedno zopet zadeli trenutek zateči se o pravem času pod najdobič-kanosnejšo streho. D<t, da, njih pravi posel bi lahko imenovali oportunizem!
Ker so na vidiku (in to za enkrat le na vidiku) —-- dgodki v življenju naše države, se je marsikdo teh splašil, kako hudo bo, če ne bo v pravem trenutku pri polni skledi. Gotovo ga ni človeka v državi, ki ne bi priznal Upravičene potrebe narodnega sporazuma Slovencev, Hrvatov in Srbov in nujnost notranje ureditve na države. Toda vidimo? In ob katerem značilnem dogodku se nam vsem, ki iskreno mislimo, ustavlja dih? Ob dejstvu, da se štulijo v ospredje elementi, ki so vsa leta sem gonili državo v propast in kojih preteklost ‘ie tako pisana, da jim je s pisanostjo Pač prelepljena vsaka legitimacija, kameri koli le še korak storiti za »na-r°dni blagor«.
Klic po narodni koncentraciji je mar sikomu v dannšniem času vaba, na katero bi rad nalovil sodobne kaline. Toda za-deva je jasna. Mladina ni nikak kalin Več. Vsi čutimo nevzdržnost položaja. V vseh nas je občutna skrb za bodočnost. Skoraj vemo, kakšna bodočnost nas čaka če ne bomo složni. Bodočnost, kakršno spričo večne slovanske nesloge ne Služimo boljše! Treba je strniti vse naše sile! Le ljudje, ki špekulirajo z narodom in njegovimi nesrečami, naj m0'če ‘er se nai umaknejo v kot — kamor radi nesodobnosti metod tudi spadajo! H.
Omenil sem vprašanje preužitkarjev.— Naj podčrtam tu le še dejstvo: ali so preužitkarjl to življenje, ki ga danes Sivijo, res zaslužili in če ga niso, zakaj pustimo, da živijo tako življenje? Mislim, da odgovor ni težak. Vsak človek, ki ima v sebi še količkaj čuta poštenosti ve, kako težko je preužitkarjem! Toda ne samo to. On tudi ve, da je treba te nezaslužene krivice odpraviti.
Kot so na eni strani preužitkarjl, imamo na drugi kmetske delavce: hlapce in dekle. O usodi teh ljudi se le malokdaj govori. In ljudi, ki bi pomislili na krvico, ki se godi tem ljudem, je malo. Cernu bi človek mislil na njihovo usodo, si marsikdo misli.
Hlapci In dekle tvorijo v večini tako imenovani kmetski proletariat. Biti hlapec, odnosno dekla, pomeni delati in garati vse svoje življenje za druge. Toda ne za gospodarje; ti ne uživajo sadov njihovega dela. človeška družba se je uredila tako, da ni dala kmetom in hlapcem ter deklam možnosti, da bi živeli življenje, ki jim po naravnih zakonih pripadajo. Našla je načine, da so mogli razni izkoriščevalci živeti na račun trdih žuljev, kmetskih rok.
Vse žavljenje hlapcev in dekel je povezano z življenjem in usodo kmeta, tako tesno, da si niti ne moremo misliti. Kajti življenje kmetov kakor tudi hlapcev je združeno tako tesno z zemljo, da bi mu bilo življenje brez nje nemogoče. Vzemi kmetu zemljo, pa mu vzameš življenje; enako je s hlapcem. Zato je življenje obeh tako tesno povezano, da moramo govoriti le o kmetskem življenju.
Težko kmetsko življenje privede sko-ro vsakega kmetskega človeka do bolezni, ali nesreče. Tedaj je sam, brez pomoči in denarja, izročen na milost in nemilost usode. Ni človeka, ki bi se zavzel zanj; ni s.redstev, ki bi se uporabila v njegov pri"d.
In pride nesreča. Koliko se zgodi nesreč pri kmetskem delu? Koliko kmetskih ljudi postane tako za delo nesposobnih, v breme sebi in drugim. Nihče se ne zmeni za nje; nihče ne pozna nesreče teh ljudi.
V njihovih družinah pa raste beda in pomanjkanje in s tem združeni prepad. Kdo more spoznati nesrečo teh ljudi in njihovih družin?
če je sreča tolika, da se je prebil kmetski človek skozi življenje brez težjih bolezni in nesreč, pride starost in onemoglost. Vse njihovo življenje, je posuto s trnjem, na starost, pa namočeno z lastnimi solzami, polnimi gorja in krivice. To je pot, življenje kmetskega človeka, ki se mu danes ni mogoče izogniti.
Da pa življenjska pot slovenskega kmetskega človeka ne bo tako težka in križev polna, je nujna potreba, da se uvede starostno bolniško in nezgodno zavarovanje.
Klic po starostnem, bolniškem in nezgodnem zavarovanju mora prežeti vso slovensko vas, ker le tedaj, ko bo prežeta s to miselnostjo, bo dosegla to človeško pravico. Z dosego bolniškega in nezgodnega zavarovanja bo doseženo, da ne bo nesrečnega življenja po kmetskih hišah, kjer razsaja bolezen in joka radi pregodnje smrti očeta ali matere otrok In da brat ali sestra ne bosta radi nezgode, ki ju je doletela, v nesrečo in breme. — Starostno zavarovanje pa naj omogoči vsem preužitkarjem, našim očetom in materam, na starost življenje poštenega človeka in vsaj nekaj zasluženega počit-
Joslp Udovič.
Vito Kraigher:
Socialno zavarovanje viničarjev
i.
Sevemozahodni meji naše države daje svojstven pečat vinogradništvo, ki je v treh okrajih Slovenije Maribor desni breg, Ptuj in Ljutomer glavna pridobitna panoga podeželskega prebivalstva. Vinogradi so last po veliki večini bogatih inozem-cev ali bogatih tujcev, naših državljanov, ter naših meščanov iz Maribora, Ptuja, Ljutomera in Ormoža, pa tudi drugih krajev Slovenije in države. Le majhne površine slabih in srednjih vinogradov so v rokah domačinov-kmetov.
Vsem tem lastnikom vinogradov obdeluje vinograde in zemljo posebna plast poljedelskega delavstva na severu Slovenije — viničarji. To so kvalificirani poljski delavci, ki so specializirani za delo v vinogradih in se morajo izkazati, Če hočejo biti zaposleni kot viničarji, s 'strokovno usposobljenostjo. Biti morajo najmanj tri leta zaposleni pri delih v vinogradu in posedovati viničarsko knjižico. Vse to določa in sploh ureja službeno razmerje med viničarji in vinogradniki viničarski red, ki ga je izdala takratna oblastna skupščina mariborske oblasti, leta 1928.
Po štetju iz leta 1931. je viničarjev v Sloveniji okrog 14 tisoč. Po mnenju referenta za poljedelsko delavstvo na uradni anketi banske uprave v Ljubljani leta 1938., Filipa Uratnika, tajnika Delavske zbornice v Ljubljani, je število onih. ki se preživljajo z delom v vinogradih, mnogo višje. Ceni jih na 60 tisoč oseb, od katerih jih živi in dela največ v uvodoma navedenih treh obmejnih krajih, okoli 50 tisoč. Državna statistika iz leta 1931. je upoštevala le one, ki žive izključno od vinogradništva, dočim so v gornjem številu obseženi vsi, ki dela|o v vinogradih pa tudi pri poljskih delih, kakor pač nanese prilika in zahtevajo razmere.
Teh 50 tisoč ljudi živi v «,, i najbolj izpostavljenih obmejnih okra-ilh, v naihulšem pomanjkanju in revščini. Njihov življenjski standard predstavlja nainižjo, v Stoveniji obstoiečo stopnio in orehaja mestoma že v gladovanje. To i«1 ugotovila že omenjena anketa banske
uprave. Na podlagi anketiranja večjega števila viničarskih družin v različnih občinah gornjih okrajev je ugotovljeno, da znaša povprečni letni zaslužek viničarjev 700 din, prav tolikšna je približna vrednost daiatev, ki jih viničarji prejmejo v naturalijah. Dejansko pa so mezoe viničarjev v premnogih primerih pod tem povprečjem. V zimskem času so viničarske družine brez posla in zaslužka ter gladu jejo.
Posamezne občine Iz okrajev Maribor desni breg, Ptuj in Ljutomer so kmetijski anketi leta 1938. poslale naslednja poročila o življenjskem standardu tega sloja:
Ptujski okraj:	V Halozah pre-
vladujet stalno glad med viničarji, Haložani uživajo redko kedaj kruh. Na Ptujskem polju pride dnevno na osebo 250— 400 gramov kruha, v Slovenskih goricah manj, med Haložani pa minimalna količina. Poraba mesa je minimalna, žalostne zdravstvene prilike v Halozah povzroča verjetno^ le pomanjkanje živil.
V občini Krog je ogromna večina viničarjev, ki jim manjka živeža že preko zime. Viničarji glaaujejo, kakor izhaja iz poročil tudi v občinah Leskovec, Ptujska gora, Majšperk, Sv. Marjeta niže Ptuja in Sv. Miklavž pri Ormožu.
Ljutomerski ok raj: Viničarji so slabo hranjeni zlasti pozimi zaradi pomanjkanja živeža. V občini Gornja Radgona je 40 odstotkov viničarjev. Pozimi in spomladi poidejo zaloge, nastopa pomanjkanje ... Otroci viničarjev so zdravstveno zelo zaostali. Po več otrok ima eno samo obleko. V občini Ljutomer in okolica je 323 družin tako ubogih, da potrebujejo javne pomoči. 50 odstotkov vi ničarjev in poljskih delavcev se ne more zaposliti pri javnih delih zaradi onemoglosti in pomanjkanja obleke. V občini Mala Nedelja je 50 viničarskih, pomoči potrebnih družin, z 250 člani.
Maribor desni breg: V občinah Limbuš in Šmartno na Pohodu je veliko viničarjev, do 70 odstotkov jih je revnih In potrebnih javne pomoči. V občini Makole je v najbednejšem stanju 30 družin.
Anketa ugotavlja:	»Kakor	vidimo,	so
nosebno prizadeti viničarji. Mezde viničarskega delavstva so snlošno prenizke k temu pa še običaina vsakoletna iesensV in zimska brezooselnost, stala plavna vzro ka, da viničarji nikakor ne morejo priti do nekega, vsaj srednje ugodnega eksi-
stenčnega položaja. Zato so pa v primerih, ko nastopijo kake izredno slabe odlike, posebno težko prizadeti in pahnjeni v vsakovrstno pomanjkanje in dobesedno stradanje.« (Cit. po ref. dr. Pircu I. — »Prehrana prebivalstva« na omenjeni anketi.)
Odpomoč je tedaj nujno potrebna. — Vsaj delno zboljšanje tega položaja, ki je možno takoj, bi bilo razširjenje socialnega zavarovanja na viničarje, s čimer bi se postavil vsaj jez zdravstvenemu propadanju delovnega sloja na severu države in Slovenije, ki doseza že katastrofalen obseg. Umrljivost otrok ie v tem okolišu največja, oslabljenje doraslega prebivalstva je že tolikšno, da pravi kmetijska anketa, da se n. pr. v občini Ljutomer 50 odstotkov pomoči potrebnih družin zaradi onemoglosti ne more zaposliti pri javnih delih.
Ubogi minister
Neki vodja stranke, ki je bil Sele šest mesecev ministrski predsednik, je zagrenjeno Izjavil v časopisih, da se mu to ci izplačalo. Da je v teh šestih mesecih šlo po goba vso, kar si je prihranil v dvajseifh letih kot advokat. Baje je bil uničen. To pa ga ni oviralo, da ne bi ostal v vladi in se uničeval še lc:a. Kdo vpraša, odkod je še nadalje jemal sredstva za drago življenje ministrskega predsednika? A še to: kdo vpraša, kako more ta uničeni človek potem, ko le izgubil mesto, za katero je že prve mesece žrivoval vse svoje premoženje, še daljo živeti na šl-io'ro in si celo še zidati hiše.
(Kirll Hrlsiov: Ničvrednež; Ljubljanski zvon 1—2, 1939.)
ffM \ r o ili d 11 f
it!'"
i
t i i
»J 'V 1 1
IZ VSEBINE
-m — ■■
življenje »DajČiendarjev«.
Kulturna osamosvojitev kmetskega ljudstva.
Kriza slovenskega zadružništva? Kmetijstvo in industrija v Jugoslaviji. Naše vinogradništvo, žena v službi.
7 dni
domallh vettl
Nj. Vel. kraljica Marija, ki se sedaj mudi an Angleškem, Je bila te dni na kosilu pri angleški kraljevski dvojici. Kralj Jurij je imel poprej daljši razgovor s Kraljico, ki namerava še nekaj dni ostati v Veliki Britaniji.
* V Mariboru bo s 1. aprilom prenehala delovati tovarna čokolade »Mirim«. Polagoma bodo obrat prenesli v Zagreb. V tovarno je namreč vstopil kot družabnik veleindustrijec Bizjak iz Zagreba. Nekatere delavke tovarne »Mirim« so že odpuščene.
$ Letošnje Jožefovo bodo praznovali na Studencih pri Mariboru na tradicionalen način, vendar je sprememba v tem, da ne bodo stojnice in šotori postavljeni kakor dosedaj ob Ruški cesti, temveč na reguliranem trgu pred cerkvijo. Tako bo odpadla vsa gnječa, ki je doslej zelo ovirala promet. Na predvečer priredi radio Ljubljana izbran spored, pri katerem se bo prinašal tudi koncert iz Maribora.
Za Pohorje se zanimajo v vedno večji meri tudi Madžari. Tako namerava letos preživeti od 5. julija do 25. avgusta 50 srednješolcev in srednješolk iz Budimpešte počitnice na Pohorju ali pa v gornji Savinjski dolini. Ponudbe naj sc pošljejo Tujskoprometni zvezi oziroma »Putniku« v Mariboru čimprej.
* V Ljubljani se je v trg. domu sestal izvršni odbor vseh gospodarsk.h ustanov radi dopolnila, ki ga je predložil finančni minister poslanski zbornici za zvišanje vseh neposrednih davkov od 15% na 25%. V slov. gospodarskih krogih je nastalo radi tega veliko razburjenje, ker je banovina že itak preveč obremenjena z davki in bi novih davčnih bremen naši gospodarski krogi ne prenesli. Odbor je poslal ministrskemu predsedniku, finančnemu ministru, senatnemu pred sedniku in kr. namestništvu brzojavke, v katerih jih naproša, da se dopolnilo umakne, ker nove davčne obremenitve slov. gospodarstvo ne more več prenesti.
& Banska uprava Drlnske banovine je po naročilu notranjega ministrstva brisala vse kazni in globe, ki so jih naložile upravne oblasti v zvezi z volitvami 11. decembra.
$ Tujski promet je za Jugoslavijo menda najbolj dobičkanosna panoga gospodarstva. Po uradnih podatkih je po-setilo lani razne kraje naše države vsega skupaj približno 287.000 inozemcev. Z domačimi turisti vred so pustili tujci, letoviščarji, izletniki itd. v državi nad eno milijardo dinarjev. Dolžnost države je, da to dobičkanosno gospodarsko n nogo primerno podpre, v prvi vrsti pa, da da uradom za propagando primerna sred stva na razpolago. Proračun ne predvideva niti prav 2 milijona dinarjev, dočim je dala Romunija v to svrho 80 milijonov lejev, Grčija 10 milijonov drahem in Madžarska 2 in pol milijona pengov podpor.
40. Težave pri dobavah iz Nemčije. Zadnje čase se ponovno dogaja, da naši trgovci, obrtniki in industrijci ne dobe iz Nemčije naročenega blaga, ker je ali pošlo, ali ga ne morejo dobaviti, ali pa so dobavni roki predolgi. Narodna banka opozarja, naj se v takih primerih obrnejo izvozniki nanjo in naj ji natančno sporo-če naslov dobavitelja ter druge potrebne podatke. Narodna banka bo poskrbela, da s* bo nemško blago dobavilo vsaj v oni izmeri kakor lani.
* Za pobijanje nelojalne konkurence 'Ima po novih določbah ban pooblastilo, da izda posebne odredbe in sankcije. Bla: go mora biti pravilno označeno in tudi način izdelave mora biti pravilen, da se kupec ne spravi v zmoto.
* Glede likvidacije kmetskih dolgov e bilo l amandmanom napravljenih ne-taj sprememb. Tako se odslej računa 8 hektarjev gozda kot 1 hektar orne zemlje. Doslej je uredba določala 50 hektarjev orne zemlje kot najvišjo mejo za kmetsko zaščito. Proizvajalne zadruge se smatrajo za denarne zavode. Važnih je tudi nekaj drugih določb, Ul 6e v glavnem tičejo postopanja sodišč in Agrarne ban-ke.
* Novo izredno doklado na neposredne davke bodo uvedli letos s 1. julijem, kakor to določajo naknadni krediti k fi> nančnemu zakonu za prihodnje leto. Do klada znaša 20 do 33% direktnih davkov in se bo pobirala deset let. V tem <*->su bo vrgla nekaj nad štiri mili^.rde dinarjev (v Sloveniji kakih 400 milijo-/tov) in je zamišljena kot delno Kruje za razne državne izdatke, v prvi vrsti za vojsko. Zato se tudi v vojnem ministrstvu ustanovi poseben fond za te izdatke.
Kava se bo pod.ažila, ker se s 1 aprilom zviša trošarina od .8 na 10 dinarjev pri kilogramu. Ta trošarina bo poslej vrgla kakih 72 milijonov dinarjev skoraj 15 milijonov več kakor doslej
Češka in Slovaška priključeni kot sestavni del Veliki Nemiffi Karpatska Ukraiina — madžarska — 	m
Razvo) od Monakovega
čeprav je češko-Stovaška republika z monakovskim sporazumom izgubila mnogo svoje samostojnosti in se je morala zunanjepolitično ter deloma tudi notranjepolitično prilagoditi svoji veliki sosedi, so nastajale vedno večje težave. Vlada je sicer skušala Nemčiji v vsem ustreči, toda v ljudstvu, ki se je bilo tekom 20 let tako navadilo na demokratično soodločanje pri vsem javnem življenju, je rasel odpor proti novemu redu. In vlada je mogla le počasi ustrezati nemškim za-ltevam, če se ni hotela povsem odtujiti svojemu ljudstvu. Tako ie nastajalo na nemški strani vedno večie nezadovoljstvo; kaiti Nemčija ni mogla dolgo čnka-ti, saj ji je daiala postopna oborožitev demokratskih držav, s katerimi ie mogla le težko tekmovati, dovolj važnejših skrbi. ' ni j Im j: VT< nji«,	ti	> Km
Fifi CliiLi? »ilsVi sn	h	jo 'i iti slu
'li il.1 It ?	»fsj l<('vi it< n s,i't	|«e 1
I* I I K;	i1! » ttVI t 1»,1 tu« L
11 'i ni,
Monakovski sporazum pa ie imel, kar se tiče češko-slovaške	samostojnosti,
orejasne določbe, ki iih ie bilo težko kršiti, ne da bi to vzbudilo obče ogorčenje. !!i In J’ !li \ Mil.1	II	li' 1'
.tfll	lit tVltiUi iltlu.i i».ln lu
liti ’lliqi v »lij ti? />«1») rliltr? djiHt'
JI?.* JJtiUl	flt t i , „; i,‘ i »\i V i
iti tiFvls i Ta rešitev je bilo
S'ovaSko vprašanje
Slovaki so, kakor Slovenci, priprost in lahkoveren narod, ki se da prav lahko prepričati. In nemški radio je že v sep-temberski krizi pokazal izredno prepričevalno silo. Vsakodnevne dunajske oddaje v slovaškem jeziku, ki so pokazale Slovakom, da so njihovi edini prijatelji Nemci, Čehi pa smrtni sovražniki, niso mogle zgrešiti svojega namena. Prepad med Slovaki in Čehi je naraščal od dne do dne, dokler se ni ob vprašanju kritja finančnega primanjkljaja tako zaostril, da se je pojavila močna propaganda za od-
i,1
cepitev Slovaške od skupne republike. Da to gibanje ustavi, je predsednik republike odstavil slovaško vlado msgr. dr. Tise in postavil voditelja Hlinkovih gard Sidorja za ministrskega predsednika. Dr. Tiso je smatral, da je to dejanje nezakonito in se je pritožil pri Hitlerju, ki mu je zagotovil vso pomoč. V tem času so nastali	po raznih čeških	mestih	ve-
liki izgredi nezadovoljnih Nemcev. Ti izgredi	so	se često končali s krvopreli-
tji,	—=5 —,;r-- crj	■
Na	pritisk Berlina so	morali	Če-
hi dovoliti skupščino slovaškega deželnega zbora, ki je — oddaljivši se od naročila patra Hlinke, da naj ostanejo z brati Čehi v eni državi — proglasil slovaško samostojnost. Predsedn!k nove slovaške države je postal dr. Tiso.
Na Češkem
pa so šle razmere svojo pot Prezident republike se je sicer nepozvan odpeljal v spremstvu zunanjega ministra Chval-kovskega k Hitlerju in mu po triurnih pogajanjih položil usodo češkega naroda v roke. Hitler je odredil, da zasedejo nemške čete vse ozemlje Češke in Moravske. češka vojska se je morala brez odpora podati. Tekom 15. marca so nemške čete vkorakale tudi v Prago in ob 8. uri zvečer je nad Hradčani, v katere se je bil vselil Hitler, zaplapolala zasta va vodje in državnega kancelarja. S Hitlerjem so prišli generali Brauchitsch, Keitel, Blaskowitz in List. Konrad Hen-lein je postal politični komisar na češkem, Bilrkel pa na Moravskem. Vodja Čehov, ki bi naj zastopal češke koristi v Veliki Nemčiji, je postal general Gajda, mož, ki je vodil dotlej morda najmanjšo češko stranko: češke fašiste. Naslednji dan je bil razglašen proglas, ki je določal pravno stran nemško-češkega sožitja. Razglas priključuje češko, kot prastaro, tisočletno nemško ozemlje v okvir Velike Nemčije. V Nemčiji bodo imeli Čehi, kt stojijo sedaj pod nemškim protektoratom, popolno avtonomijo. Imeli bodo svojega
predsednika, ki mu bo pa dodeljen pro-tektor s pravico »veta«, t. j. s pravico, da sme preprečiti vsak sklep ,ki se ne bi strinjal s koristmi celotnega rajha. Nemška vojska ostane v čeških garnizon:h. Plačilno sredstvo je marka in do nadalj-nega tudi krona. Zunanja zastopstva Čehov bodo prevzela nemška poslanstva in konzulati. Pošta in promet bosta pod direktnim nemškim nadzorstvom. Češka bo priključena v nemško gospodarsko skupnost.
Posebno burno zgodovino je imela v teh dneh
Karpatska Ukra?fna
Takoj po Slovaški se je tudi ona proglasila za neodvisno. Toda Madžari tega niso hoteli priznati in so vkorakali s svojimi četami na njeno ozemlje. Razširile so se celo vesti, da je vlada že pobegnila. Madžari so predali ministrskemu predsedniku Vološinu ultimatum, da iz-roči vso oblast madžarskim četam. Tedaj pa se je češki general Prhala na svojo roko proglasil za nemškega generala in prav tako tudi svojo (češko) vojsko. Madžarske čete, ki so prišle že globoko v deželo, so zadele na trd odoor in se P® nekaterih poročilih že umikajo. Po zad-niih poročilih je Hitler Prago takoi, to J® 16. t. m. zapustil in potuje za nemškm« četami, ki se pomikaio preko samostan« Slovaške proti vzhodu.	ja«*
□ Madžarske čete so 16. t. m. zasedle vso Karpatsko Ukrajino do poljskih mej*
□ Tudi življenje samostojne Slovaške
ni bilo dolgo. Po dveh dneh samostojnosti se je podala pod nemški protektorat.
i j \\\ !■ :i *i.	. • i V ..'W' •'*
AV..1V,' t.
□ Angleško časopisje od konservativnih »Times« do liberalnih In delavski* dnevnikov in tednikov si je edino v pre* sojanju dogodkov v Srednji Evropi.
Vladna kriza v Belgiji
Pierlotova vlada, ki so jo z muko sestavili socialisti in katoličani, se zaradi znane afere okrog dr. Maertensa (Flamec, kateremu očitajo, da je med svetovno vojno bil nemški špijon in ki so ga pred nedavnim izbrali za člana flamske akademije) in radi finančnih težkoč ni mogla dolgo držati, tako da je bila razpuščena in so sedaj razpisane volitve. Proti razpustu vlade so se najbolj borili katoličani, ker se bojijo pri volitvah izgub v korist liberalcev in komunistov na levi in v korist flamskih nacionalistov na desni. Najraje bi imeli nevtralno vlado, na katero so prav za prav v Belgiji že dolgo mislili (tudi kralj). Socialisti pa so med izbiro, ali naj pride do razpusta vlade ali do sestave nevtralne vlade, raje izbrali prvo možnost. S tem so skušali pripomoči belgijski demokraciji, kajti taka nevtralna vlada -je včasih le nekak predzijak za dektaturo.
Nemčija je med vso krizo belgijske vlade — ^	=-	—	na	stra-
ni Flamcev. Saj monakovska revija »Deutschland Erneuerung« govori že o 90 milijonih Nemcev in ne samo o 80 milijonih. Sem šteje namreč že Nemce v Srednji Evropi in seveda — Flamce. V tej reviji pravijo, »da ne bodo dovol il, da bi Flamce degermanizirali in tudi nočejo, da bi Valonce germanizirali«.
Flamci vedno bolj uresničujejo svoje zahteve. Valonci gledajo to s strahom. Že od nekdaj so bili Valonci zvezani z narodi latinske kulture in govorijo francosko narečje. Po številu so slabši oa Flamcev. Teh je namreč 4 milijone, Va-loncev pa 3 milijone. Valonci so se trdovratno borili proti vsakršni germanizaciji še tedaj, ko so bili del Nemčije. Zato se sedaj tako borijo proti zakonu, po katerem naj bi uradniki in oficirji morali obvladati oba jezika: flamščino in francoščino. Bojijo se namreč, če se naučijo flamščine, da jih bodo kratkomalo šteli za Flamce.
'Ii.fli lua	M	A	Vit
.tl Uiuit. l'\ ,'Uvi 6\ t lli Uti vt nfnii umih; n Viiii nintV v i'n •nf v?f, .i -fi, ifn, -i r**1! \i v »m
kb h tV il-V ■*' 0,1 *;'
\-v r*m k \tv. i mm <[
»\ Ji -- U O \\gb' M f V
'	■ <*/	7,|
7 dni
po svetu
□ Dr. Neuman, vodja litavskih Nemcev, bo, kakor sodijo časopisi, v doglednem času zaprosil Hitlerja za protektorat nad litavsko Kleiipedo (Memelom).
□ Dne 13. marca je poteklo eno leto, kar so Nemci priključili Avstrijo. Hitler — katerega so pričakovali — pa na proslavo anšlusa ni prišel na Dunaj.
□ Agencija Slefani sporoča, da je do 13. februarja v španski državljanski vojni padlo v bojih ali umrlo v bolnišnici za Franca 2065 italijanskih legijonarjev, ranjenih pa je bilo 10.700 mož.
□ 16 milijonov kron je zbral angleški odbor v Angliji za begunce, ki so se zbrali na češko-Slovaškem iz sudetskih, te-šinskih in južnoslovašklh krajev.
□ Angleško-francoske skupne letalske vaje se bodo v kratkem vršile v Tuniziji. To je prvo stvarno sodelovanje francoskih in angleških letalskih sil po svetovni vojni.
□ Gotha almanah, ki izhaja že 176 let v Gothi v Nemčiji in ki vsebuje geneaiu-ške opise vseh knežjih rodbin in visokega plemstva ter statistične podatke o vladavinah v vseh državah in podatke o diplomatskem koru, letos ne nayaja niti enega Habsburžana. Za Nemce ti več ne obstojijo.
□ Dr. Ley, vodja delavske fronte v Nemčiji, je nedavno imel govor v Frankfurtu, v katerem je tako grmel proti uživanju alkohola in tfbaka, *'a domnevajo nekateri, da bodo v Nemčiji uvedli prohibicijo.	lt	II	if	K,	«N'<
=*== «.ii ih iii --
□ V Nemčiji so izdali novo določbo
po kateri morajo davčne oblasti smatrati vse Žide za samce. To velja tudi za pol-žide in za krščene Žide ter za one zakonce, kjer je eden Žid ali Židinja. V Nemčiji morajo namreč samci plačevati dn-vek in ta je za 12 in pol procentov višji od drugih.	jMv’1 ft'"’ '	-u
□ Madžarska vladna stranka se je
združila s pokretom »Madžarsko življenje« ter se nova stranka imenuje »Stranka madžarskega življenja«. Predsednik stranke je predsednik vlade grof Telekv. V parlamentu inia ta stranka 120 poslancev.
□ V Parizu je na Iniciativo Mednaro* dnega instituta za zgodovino francosk« revolucije ustanovljen poseben odbo? pod predsedstvom predsednika francoskega parlamenta Herriota, za proslav« 150:etmce francoske revolucije. V ta namen bodo priredili razstave, ki ne bodo pokazale samo velik pomen revolucij* v zgodovini Francije, temveč tudi njen vpliv na razne narode, tako v političnem, kakor tudi v kulturnem in intelektualnem oziru. V vseh državah, kjer se ta vpliv čutil, so osnovani posebni odbori, ki bodo organizirali proslave v tel državah. Predsednik jugosl. odbora J* profesor beograjske univerze v penziJJ dr. G. Jakšič, naistarejši naš zgodovinar, ki je študiral v Franciji.
□ Na Poljskem nameravajo izdati ^ konski osnutek o ukinjenju judovskrg* obrezovanja, ki naj bi stopil v veljavo leta 1943. Na kongresu rabinov v Varšavi so rabini nastopili proti temu zakonskemu osnutku, češ, da pomeni napad n* njihovo vero.
□ F.ancoska vefka narodna skupset* na bo sklicana 5. aprila, da Izvoli nove* ga predsednika republike.
O Nov cerkveni koncil namerava P° vesteh iz Rima sklicati za prihodnje let novi papež Pij XII., ki je bil preteklo nedeljo svečano kronan. Udeležili naj 0 se zbora katoliški cerkveni knezi z sveta, vsi kardinali, patriarhi, nadško tn škofi, mnogo nad 2000. Baje bod zborovanju prisostvovali tudi dostoja»* stveniki vzhodnih cerkva, v prvi vrsp grško-katoliške. Gre namreč za nadalje* vanje poslednjega, 20. cerkvenega koncila, ki se je vršil leta 1869. In 1870 v■Vatikanu, pa se ni končal, ker je <"5ari'K1' zasedel Rim in močno okrnil papeško ar' žavo.
□ Prihodnji svetovni evharistični kon
Pij Ali., Kar oi ono ocvcua nu-Kaj >‘■"-''"„1 ga. Zato tudi ne verujejo v Italiji P^jL tej vesti, ki prihaja iz vatikanskih kr°
gov-
* Dva centa težak sodni akt so te dn*
poslali iz Ljubljane v Maribor. Gre na^ reč za. razpravo v odškodninski za“ nekega poštnega uradnika proti drža nemu erarju. Zaslišanih je že bilo net>r^ prič, tako da tehtajo spisi dobrih kilogramov. Ta pravda je pač dobesea« težka.
Trnjeva pot uprave „Edinusti"
Veselo na deSo, ker led je prebit!
Pošta in železnica sta bili zlasti na slovenskem ozemlju od nekdaj na najboljšem glasu. Posejno sta zasloveli neposredno no sve.ov-nl vojni, ob prevratu, ko so bile prometne razmere najbolj težavne in najbolj zamo.ane. Naši vrli železničarji in poštarji so jih premagali z največio požrtvovalnostjo za dobro skupno stvar, niso pa debili za to — mislimo p- ni J ustreznega moralnega zadoščenja, kaj šele kakega drugega po resnični zaslužnosti. V poslednjih letih se pa še bolj množijo pritožbe. da sta tl dve velepomembni panogi državnega gospodarstva glede na osebje in njega življenjske razmere ne upoštevata tako, kakor kažejo že same naroduo-gospodar. ske koristi države, navzlic temu, da sta razen tega med tistimi redkimi panogami državnega gospodarstva, ki so lahko tudi za iavno blagajno donosne, dasi to ni — mimo grede povedano — njih glavna svrha. No, danes hočemo govoriti samo o pošti iz nekih bridkih izkustev uprave »Edinos i«. Naš tednik je sicer še mlad list, vendar ie zdaj že v drugem letniku, ko lahko veselo izjavljamo, da mu je dobra bodočnost zagotovljena, ker smo srečno premagal najhujše ovire, ki nam iih ie kaj čudna usoda naprtila.
Da bodo naročniki »Edinosti« vsaj nekoliko poučeni o vzrokih za neke nerednosti pri dostavitvi lis a, bomo nekatere tu navedli. V Početku Izhajanja »Edinosti« pred dobrim letom -dni ie imela uprava največie težave, ki »h. kakor tudi početne lastne napake, priznava, Skoroda nepremagljive ovire so pa brihajale iz poštne uprave, bolj točno povedano: s posameznih poštnih področij po krivdi čisto posameznih ljudi, ki včasi rajši služijo drugim svrham, nego tistim, ki jim jih nalaga odgovorna službai. O tem smo se po-tožli poštni d.rekciji v Ljubljani, ki nas je pod Prla v naših prizadevanjih. So pač še nekatere manjše ali večje pomanjkljivosti, k| se venomer ponavljajo in povzročalo brezmala \sak dan neprije nosti, pri naročnikih nevo-Ijo. Izdajateljem lista pa zares veliko škodo. Primere navaamo po poštnih področjih in kolikor mogoče na kratko:
LITIJA: Neki naročnik je že lani plačal naročnino do konca leta 1939* neko številko Pa je nedavno vrnil po naknadni pojasnitvi Iz ugovora ali protes a, ker dobiva tednik navzlic redni odpremi iz Maribora po več dni prekasno.
MARIBOR: Kaka številka pride nazaj navzlic točnemu naslovu splošno znanega naslovnika, da smo mu morali list zanesti v .njegovo stanovanje. — Neki drugi naročnik ie moral po prve številke sam hoditi v uprat vo, kjer se je pa prepričal, da so bile tiste 5 evilke v redu odpremljene. Vračal jih je jmtureč pismonoša sam, pri zagovoru pa obdolžil ženo naslovnika, češ da je ona tako notela. To pa ni bilo res. Po ponovnem posedovanju naslovnika pri pismonoši in pri po štl je bila dostava urejena, pa zopet prekinjena do dokončne ureditve zadeve. — Podobnih primerov samo v Mariboru je bilo Jjtnogo. Tako »Edinost« ni mogla že v začetku izhajanja pridobiti toliko naročnikov, koli-®or bi j.h bila mogla pridobi 1 ob točnih dostavitvah baš prvih številk, ki so bile name-meue »na ogled« in zato posebno važne. — Nekdo se je celo povspel do trditve, da je postavi anje tega tednika brez pomena, ker da bo lista 1 ak kmalu konec. Ob takih izbruhih sovražnosti lahko domnevamo neke •^zdrave vplive od zunaj.
' PONIKVA: Z naročnikom nismo mogli dobiti zveze po dopisnici.
ROGAŠKA SLATINA: Naslovnik je »Edinost« večkrat prejel po 3 dni kasneje kot bi bil moral dobiti. Nje odprema v Mariboru Je namreč redno ob petkih in sl lahko vsakdo sam Izračuna, kdaj bi jo moral prejemati.
SV. VOLFENK PRI SREDIŠČU: »Edinost« ko dos avljali po svoji volji, ne pa no službe* d.1 dolžnosti, namreč ne ob rednih obhodih, nekajkrat z nepotrebnimi zakasnitvami po yeč dni.
ŠMARTNO OB PAKI: Neki Ivan, posest bik a sin, je bil v aprilu 1938. »Edinost« na-t°čil in plačal. List smo mu redno pošiljali. £6 prva številka jo prišla s precejšnjo zakasnitvijo nazaj s pripisom:	»Naslovljenec
umrl — nazaj!« Ugotovili smo. da naslovnik ~ivi in lisi zdal tudi redno dobiva. Začetek -ta 1938. je namreč umrl njegov oče, po-*e s t n i k, tudi Ivan. MlslimO, da tu ni bila ‘tonamerrtost. marveč samo površnost, ko so *anten'all pravega naročnika, živečega »sina posestnika« z že precej prej umrlim »posestnikom« očetom. Sicer pa bi bila pošta sme!a dos a viti list titdl sinu rainkega, tore: °aš pravemu naslovniku, ki je ostal na domu 2 isto hišno številko. Ta stvar ie že davno uf8jena. Ne moremo sl misli i. da bi tu šlo za kai drugega ko za sicer težko opravičljivo nc£revidnost.
„ RAZNE POŠTE: Največ nerednosti id. kot ze rečeno, pri pošilja vah na ogled. N. pr. nekdo od pošte napiše poleg naslova »Ne »brejme* In tako pride pošiljka nazaj — ve-roofcip brez poštnega pečata. Vemo. da neki naslovniki nočeo pošiljke niti v roke vzeti, "f* sele da bi vrnitev po predpisu svojeročno Pismeno odredili Itd. Dostavljanje pošiljatev P° oddaFen h kraiih ?e včasi seveda jako te-«a,vii0 i„ zoprnf). poštnih sciov je mnogo Premalo in so preslabo plačani. Vse to ie tud! uda Domapltljivost or! vsem tem, nikakor Pa ne sme bl:I opravičilo za tolikšne nered-Sfti nri poštnih odpremah, ki j;h mora vsak '' vei,dar vna^rel »plača I v gotovini«, kar "“ra samo v Sloveniji mnogo milijonov di-uariev vsako leto.
»Edinost« je na tem mestu Se pogosto
objavila aktualne članke o velikem slovenskem problemu, ki v živo zadeva vse naše javno življenje in ki je nemara bolj kakor vsa ostala vprašanja našega časa vzročno povezan z dogodki, ki pišejo v najnovejšo slovensko zgodovino nadvse žalostna poglavja. V mislih imam način življenja, ki ga živi slovenska mladina.
Različne ankete, ki jih za razne podeželske šole, zlasti pa še one v industrijskih krajih Slovenije sestavljajo učitelji, ki so blizu našega ljudstva ter jih pošiljajo mlademu učiteljskemu pokretu za spoznavanje naše vasi, so v drastičnih oblikah pokazale vsakemu mislečemu slovenskemu kulturnemu delavcu več, kakor vrsta zanimivih in strokovnjaških razprav. Tako je na podlagi takšnih pridobljenih anket v zadnjo številko »Prosvete«, glasila, ki ga izdaja JUU sekcija za Dravsko banovino in ki prikazuje delo učiteljstva v šoli in med narodom, napisal učitelj Martin Mencej članek »Kako je oblečena slovenska mladina?«, v katerem čitamo obtožbo vsem tistim slovenskim kulturnim in gospodarskim krogom, ki v vseh dvajsetih letih naše narodne svobode niso znali posvetiti niti malo skrbi in ljubezni gospodarskemu napredku, naše vasi.
člankar upravičeno odgovarja na vprašanje, kako je oblečena slovenska mladina, takole: »Teže pa je odgovoriti na to vprašanje, ako ga zremo z vidika osebne in socialne higijene ter osvetlimo iz vidika sociologije. V kruti življenjski borbi dobiva tako potrebna stvar, kot je obleka, povsem drugačen pomen, kakor če gledamo skozi naočala etnografskega muzeja ali pa na paradah, ki se vršijo v lepih narodnih nošah... Nam, kot pedagogom, ki imamo pred seboj rast in raz voj našega otroka, gre prvenstveno za tem, da ugotovimo, kako in s čim je dejansko oblečena danes naša mladina.« — In v nadaljevanju razprav, ki se vrste, čitamo, da je četrtina kmečkih otrok brez lastnih čevljev, komaj polovica pa razpolaga samo z enim parom obutve. Ta: larični pregled izkazuje sliko, da 4 odstotke naših šoloobveznih kmečkih otrok sploh nima srajce, komaj četrtina vseh dečkov ima dve srajci, vsi ostali pa komaj po eno srajco.
Prav nič boljša ni ugotovitev za rabo ostalega perila, »še bolj žalostno je stanje' s spodnjimi hlačami«, čitamo v članku. »Nad tretjino vaških dečkov sploh nima spodnjih hlač. V zimskih mesecih si nekateri izmed teh pomagajo na ta način, da mesto teh oblečejo ponošene in že zavržene vrhnje hlače. Ogromna večina ima le po ene ali dvoje spodnjih hlač. Kdaj jih preoblečejo? Navadno spomladi, ko jih spldjh odložijo do prihodnje zime, ako so Še uporabne....«
Takšne so razmere v krajih, ki so izrazito kmečki ali polindustrijski, saj o izrazito industrijskih kraiih v Sloveniji skoraj ne moremo govoriti, ker je delavstvo, ki se rekrutira iz podeželja, po večini vsaj z malo kajžo, navezano na svoj rojstni kraj — na vas. Ako pa vladajo takšne nezaslišane razmere (v katere je pahnjena naša mladina) v krajih, kjer ima naš kmet vsaj še nekaj svoje zemlje, kakšne so šele prilike v narodno mešanem ozemlju, na naši severni meji in zlasti na Kočevskem, kjer je sproletarizirani slovenski človek po večini odvisen od tuje-rodcev, ki so lastniki zemlje, sam se pa pogosto iz dneva v dan dobesedno bori za grižljaj kruha? Zal, da v omenjeni »Prosveti« zaenkrat še nismo čitali po-
datkov, ki bi jih mogli z vestno sestavljenimi anketnimi polami nuditi učiteljskemu pokretu za spoznavanje naše vasi slovenski učitelji na Kočevskem, že dejstvo, da je lanskoletna božična akcija odseka učiteljic, ki si je naložil hvaležno nalogo, pomagati z obleko siromašni slovenski mladini, bila osredotočena na slovensko obubožano mladino na Kočevskem, govo ri dovolj prepričevalno za brezprimerno težke gospodarske prilike, v katerih živi naš človek na Kočevskem. Kakorkoli pa so take akcije hvale vredne, trajnega uspe ha le ne morejo imeti, ne morejo pa tudi izlečiti težkih ran, ki so bile v preteklosti zadane našemu narodnemu gospodarstvu.
Ako bi ne bile zgoraj omenjene razprave v »Prosveti« podprte s tabelaričnimi izkazi in statističnim gradivom, ki je veren odraz življenja, kakršnega živi naš kmet in njegovi otroci, bi se mogel najti človek, ki bi dvomi! v resničnost poraznega življenjskega standarda naše vasi. Mogel bi se najti tudi človek, ki bi kritiziral stanje, v katerega je zabredel naš kmet, češ, včasih so. naši kmetje boljše živeli in se tudi lepšfe oblačili, ker so si sami izdelovali oblačila. Kolovrati in statve pa so v času, ko se naše kmetije sistematično drobe v male krpe zemlje, ko so se izseljevanju naših ljudi zaprle meje, izgubili ves svoj pomen in veljavo. Romantika tistih davnih dni, ko si je mogel slovanski kmečki človek sam pridelati material pa oblačilo, je z ostalimi romantičnimi priveski že davno utonila v pozabo. Enostavno zaradi dejstva, ker so slovenska kmečka posestva pretesna in ker je zemlje premalo, da bi mogla za-sigurati našemu kmetu znosno življenje. Kako naj n. pr. odmeri mali slovenski kmet oziroma bajtar, zadostno površino zemljišča za pridelovanje konoplje ali lanu, če pa mu manjka zemlja za koruzo in krompir?
Skrajni čas je že, da bi se ljudje, ki imajo v zakupu gospodarstvo in politiko Slovenije zganili in prisluhnili obupnim krikom našega kmeta in bajtarja, ki že vsa povojna leta zaman pričakujeta rešitve in izboljšanja življenjskih prilik. Z razdelitvijo veleposestev in s pametno izvedbo agrarne reforme bi se dalo marsikaj izboljšati.
Vrsta javnih del, ki čakajo izvedbe, naj se že končno začne! Pri nas je dosti prilike, da se z javnimi deli edpomore revščini, v katero je pahnjena naša vas. Z gradnjo cest in drugih komunikacijskih naprav bi dobilo na tisoče rok dela in tudi pogoji življenja, ki ga živi naša mladina, bi se na ta način izboljšali.
Razpadajoči gospodarski sistem ni prizanesel niti kmečkemu gospodarstvu, da, bolj kakor kje drugje, se prav tu poznajo vse zablode, ko so v preteklosti »voditelji« našega naroda usmerili vse svoje sile za brezplodne politične boje, mesto da bi nastopili složno za ozdravljenje gospodarskih prilik v Sloveniji.
»če pa ta mladina (namreč premalo hranjena in preslabo oblečena!) misli po svoje? Ce je ta mladina drugače razpoložena kakor pa to terja od nje takt ne-odgovarjajoče ji melodije? No, za ta primer je v rezervi morala in tedaj je govor o pokvarjeni mladini...«, končuje člankar Mencej Martin svoja izvajanja v »Prosveti«.
Ali bomo res križenlrok opazovali ta razkroj? Dolžnost vseh, ki odločajo o življenju našega naroda Je. da člmprei pristopijo k reševanju našega velikega problema!	L.	Z.
O skrbi za izseljence pri nas in drugod
V »Edinosti« z dne 10. decembra 1938
sem napisal ob priliki izseljeniškega tedna članek pod naslovom »Izseljeniško vprašanje — naša rana«. V tem članku sem ožigosal našo brezskrbno zanemarjanje naših izseljencev in sem to tudi dokumentiral z nekaterimi primeri. Te dni pa mi je prišla v roko februarska številka »Ravnopravnosti«, ki je mesečnik za narodno odbrano in izhaja v Beogradu. V članku neznanega pisca »Kako rade drugi narodi«, se navaja med drugim sledeče, kar posnemam v najbolj viden dokaz naše malomarnosti za naše izseljeniško vprašanje. List navaja, da obstaja v Jugoslaviji samo ena institutcija, ki se zanima za izseljeniški, odnosno manjšinski pokret naših ljudi v inozemstvu in da je to manjšinski institut v Ljubljani, ki kljub skromni podpori izkazuje dovolj jasne uspehe. Tako torej Jugoslovani, ki nas je 14 milijonov. V naslednjih vrsticah pa podaja točen pregled ustanov in društev, ki v Nemčiji skrbe za to vprašanje. Zdi se mi popolnoma umestno, da jih navedem vse, kakor jih navaja list.
V Berlinu se nahajajo sedeži: 1. »Volks bund ftir das Deutschtum im Auslande« (Narodna zveza za Nemce v inozemstvu). Njen organ: »Deutsche Arbeit«. V tej zvezi so tudi všteti »Deutscher Schulver-ein in SUdmark« in »Deutscher Schutz-bund«. 2. .»Reichsverband fiir die katholi-
schen Auslanddeutschen«; 3. Deutscher akademischer Auskunftdienst«; 4. »Deutsche Studentenschaft«; 5. Institut ftir Grenz- und Auslandsstudien«.
V Stuttgartu se nahajajo sedeži: I. »Deutsches Auslandinstitut«. ki je največja nemška ustanova za Nemce, živeče izven današnje Nemčije; 2. Arbeitstelle ftir auslanddeutsche Volksforschung. Njeno glasilo je »Auslanddeutsche Volksforschung«.
V Mtinchenu se nahajajo sedeži: 1. Institut zur Forschung des deutschen Volks-tums im Stiden und SUdosten; 2. Akade-mie zur vvissenschaftlichen Erforschung u. zur Pflege des Deutschtums«; njen list je »Auslanddeutsche Volksforschung«.
V Leipzigu se nahajajo sedeži: 1. »Institut ftir Auslandkunde, Grenz- und Aus-landdeutschum«; 2. Deutsches Archiv ftir Landes- und Volkswirtschaft«; 3, »Verein der Freunde von Gottsche«, torej društvo prijateljev Kočevja, ki nas mora posebno zanimati.
Na Dunaju se nahaja: »Verband der deutschen Volksgruppen in Etiropa«. Njen ist: »Nation und Staat«.
V Jeni se nahaja: »Seminar ftir Volks-teorie und Grenzlandkunde«.
V Heidelbergu se nahaja »Arbeitsge-meinschaft fiir Geopolitik«, čigar organ je »Zeitschrift fiir Geopolitik«.
V Marburgu se nahaja institut »Institut ftir Grenz- und Auslanddeutschtum«.
V Miinstru in Westfalskem se nahaja »Deutsches Institut fiir Auslandkpndc«.
Ta društva, instituti in akademije pa so samo, sedeži, centrale vseh teh društev, ki imajo veliko podružnic in ekspozitur tako v Nemčiji, kakor tudi izven njenih meja.
Tako torej 80milijonski nemški narod, ri nas pa ne more uspevati niti ono društvo, ki se ustanovi res iz idealizma, ker ie uživa predvsem nikake podpore od merodajnih oblasti in tudi ne potrebnega razumevanja od širokih plasti občinstva. Kdaj bomo uvideli to napako in kdaj se bomo izpreobrnili, je drugo vprašanje. — Najbrže tedaj, ko bo že prepozno.
Eko.
Zbog množice naslovnikov ie težko ugotavljati, da II posameznik res »Ne sprejme«, ali Je res »Nepoznan«, ali Je res »Odpotoval« ali celo »Umrl«. Neljuba napaka na je vse-kako. da kaka pošta vrača »Edinost« kam drugam, namesto v Maribor, kjer naš tednik Izhaja. Go ovo Je tudi nepravilno, da pošta vrača list upravi navzlic temu, da Je sprememba bivališča naslovnika razločno pripisana. kamor bi morala pošiljko odpremlH, ne oa uprava vrni l.
Takih in podobnih primerov ie na tisoče, kar nam povzroča veliko skrb!, mnogo nepo-:rebnega dela in stroškov. Neke nerednosti so se ponekod sploh močno razpasle in bo ‘reba priti krivcem do živega. Nekoliko ne-pravilnos I smo navedli, prijatelje »Edinosti« oa prosimo, da bi nam vztrajno pomagali pri njih odpravi.
Danes razumemo, da kak nov list že samo zavoljo nekih nerednosti pri odpremi In dostavi lahko propade, še preden se Je prav •'orodil in se mogel prav pojaviti v narodu ki mu le namenjen. »Edinos'!« se tega ni več bati, vse bodoče — prepričani smo — deloma posebej zasnovane ali naročene napade oa bo še bNI odločno odbijala ko doslej o" dobFenlh Izkustvih. Pri tem pomagale vs! ki ste dobre volje! Veselo ua delo. k^r »ed ie nrfH !_____ \. Jt,
SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošljejo svoJe orispevke najkasneje do vsake srede v tednu.
'' t-
> - \! 1 % r*;
Praga s Hradčanl
Kulturna obzorja___________________________
Kulturna	otamotvoilie
lludttva V čim večji meri je Sjudstvo sub ekt in
v čim večji meri se tega zaveda, tem večje so njegove produktivne sile
Pred odhodom naših izseljencev
Zopet je prišel čas, ko se odpravljajo naši izseljenci v tujino na sezonsko delo, da si tam čez leto prislužijo toliko, kar zadosti njih življenskini potrebam za zimo in če jim kaj preostane za bodoča leta. Tisočero družin iz Prekmurja in Slovenskih goric je navezanih na to večno potovanje v tujino. Ob času, ko zajema naš kmečko-delavski narod silovit vas izseljevanje v tuje dežele, na trdo poljsko delo v navdušenem razpoloženju, da si prisluži dostojen zaslužek in si zagotovi eksistenco, se nas polašča skrb, kam zavaja to izseljevanje v takšnem obsegu. Ako pomislimo, v kakšnem socialnem in gospodarskem položaju se nahaja mali prekmurski posestnik iz Goričke ali Dolenjske, slovenjegoriški viničar in kmečki hlapec, se nam pokaže dovoli jasno, da ni zlepa najti izhoda prizadetim iz tega položaja.
žalostna stran se nam razkriva, ko smo priče ob odhodu tisočerih mladih moči. ki bodo kot živi stroji spet odšli na tuje služit tujcu lcot manjvredni delavci, da jim dvignejo gospodarsko moč in možnost razmaha na račun svojih moči in zmožnosti.
Nešteto pisanja, anket in zborovanj je bilo v zadnjih mesecih v prizadevanju, da se ta naš pereči narodni problem ozdravi, pa žal, kot kaže, tako malo dejstev . . . Ali še bomo naprej mirno gledali, kako se ta nevarna rana razkraja na našem narodnem telesu, ali bomo še naprej mirno prenašali vedno težja izkoriščanja naših mladih delavcev? Kam vede dosedanje izseljevanje, nam je dokaz usoda številnih družin in neizkušene mladine, ki je padla vabljivim leskom.
Skraini čas ie že, da se na tem mestu ukrenejo potrebni koraki, da se ustvarijo pogoji izboljšanju. Brezpogojno je potrebno, da se pri sprejemanju na sezonsko delo strogo pazi, da se zaposlijo res skraino potrebni delavci, da se ustavi val izseljevanja kmečki mladini, ki hrepeni in beži'zgolj iz gole pohlepnosti po denarju, dočim mnogim socialno stanje na gruntu ni ogroženo v tolikšni meri. Najučinkovitejši način omejitve izseljevanja bi bila javna dela v po izseljevanju naibolj ogroženih okrajih, da se ljudem nudi dostojen zaslužek, kot nadomestljiv onemu v tujini. Še je .čas in obstojajo še oogoji, da se ta nevarno zevajoča rana hitreje zdravi in končno ozdravi v okviru enakopravnosti, v skupnem sožitju prizadetih stanov, zadovoljsvu in blagostanju.
Rajh Jožko.
Bogastvo naše zemlje ni naše
Vsaj< dan, kadar dobivamo v roke dnevne časopise, vidimo, kako nekatere evropske države ovirajo delo . velikega kapitala in kako skušajo omejiti izkoriščanje delavstva. Toda, kdor zna čitati »ake novice in vsak ki deloma pozna prilike, v katerih živi delovno ljudstvo v teh državah, bo kaj kmalu spoznal, da vse te ovire in omejitve, ki se delajo velikemu kapitalu, ne pomagajo delavstvu in delovnim množicam, ampak le velikemu kapitalu samemu, pred vsem pa tistim, ki_ se hočejo proti volji večijne naroda obdržati na oblasti in uveljaviti svojo voljo. Tudi pri nas so nekaj podobnega poizkušali, toda demokratska zavest našega naroda je zavrnila to nevarnost. Tuj kapital se je preselil v dežele, kjer so bili delovni pogoji zanj ugodnejši in marsikje se je združil z domačim kapitalom v škodo delovnemu ljudstvu in celotnemu narodnemu gospodarstvu.
Bogastvo naše države je neizmerno: v njenih rudah, v njenem žitu, v njenem morju je kruha in zaslužka za vse ljudi; toda vse to bogastvo je večidel last tujih velepodjetnikov, ki si služijo ogromne profite iz žuljev našega ubogega ljudstva ter nalagajo svoja velika premoženja po inozemskih denarnih zavodih.
Ti tuji velekapitalisti in njih ravnatelji — med njimi tudi nekaj domačinov — zaslutijo toliko več kakor navadni delavci, da bi lahko z neznatnim delom svojega odvišnega denarja prehranili celo armado delavstva ali brezposelnih.
Če hočemo, da se bo to izkoriščanje enkrat za vselej končalo, se morata združiti tista dva| ki sta dosedaj največ trpela, to sta delavec In kmet, ki se morata zavedati, da sta steber domovine. Brez njiju bi bila beseda »domovina« le prazen zvok.
Miha Vršeč, Bizeljsko.
* Za Mariborski teden, ki bo letos od 5. do 13. avgusta, je železnška uprava že dovolila polovično voznino, in sicer .;•! dopotovanje v Maribor od 1. do 13., za povratek pa od 5. do 17. avgusta.
Zanimiv a vsekakor tudi obžalovanja vreden pojav je, da danes pri večini civiliziranih narodov ne nastajajo več narodne (ljudske) umetnine (narodne pesmi, pripovedke in podobno). Tekom razvoja industrijskega načina proizvodnje je usahnila umetniška produktivnost pripro-stega, pred vsem kmetskega ljudstva. Tudi tam, kjer industrijska proizvodnja ni dosegla svoje najvišje stopnje, kakor na pr. pri nas, se ne pojavlja več ne narodno pesništvo, ne narodna glasba; dve naj važnejši panogi ljudskega umetniškega ustvarjanja, ostala je tu in tam le še domača umetniška obrt. A v visokokapita-lističnih deželah, kjer so vse življenske potrebščine, sploh vsi življenski pojavi bolj ali manj »standardirizirani«, tudi tega ne najdemo več. Naspotno tam, kjer intimno življenje ljudstva še ni prizadeto od industrijske standardizacije vseh življenski pojavov, kakor n. pr. v črni gori, je umetniška zmogljivost ljudstva ostala nezmanjšana. Danes tam nastala narodna pesem na pr. je tem zanimivejša, ker se na svoj samobitni način dotika s o d o b-n i h pojavov, kakor so na pr. avijoni, bombe in pod. Brez dvoma pa bi se tudi tam spremenilo to stanje, če bi dežela ne ostala le na obodu kapitalističnega sistema, če bi nehala biti le predmet kapitalističnih računov od zunaj in če bi se dežela sama «kapitalizirala«.
Nastane vprašanje, ali je ljudska ustva jalna moč v vsakem slučaju obsojena na to, da prej ali slej usahne. Kakor smo ugotovili, v katerih okoliščinah propade ustvarjalna moč ljudstva, tako lahko tudi ugotavljamo, katere okoliščine pospešujejo umetniško izživljanje ljudstva. Prav danes, v dobi zgodovinskih preobratov se nam nudijo prizori propadanja starih in nastajanja novih sil. Vidimo na pr. nastajanje mogočnih množičnih gibanj in lahko opazujemo mnogovrstne pojave, ki so z njimi pogojno zvezani. Tako na pr. vidimo v našem, najbližjem sosedstvu močno hrvatsko narodno gibanje, ki je pa obenem socialno opredeljeno kot k m e t s k o, torej ljudsko gibanje. Ali se izraža to gibanje tudi v umetniškem ustvarjanju tega ljudstva? Da. In to na impozanten način. To množično ljudsko gibanje je dalo poleg Miškine celo vrsto odličnih kmetskih pesnikov in pripovednikov, poleg Generaliča celo vrsto ljudskih slikarjev, ki vsi na docela samonikel način obdelujejo vprašanja sodobnega ljudskega življenja. Ko se je ljudstvo začelo zavedati dejstva, da prehaja iniciativa dogajanja v njegove roke, da lahko postane s časom popolnoma svoj gospodar, so se tudi vzdramile njegove skrite kulturne sile. Tam, kjer je od nekdanje narodne umetnosti ostala le še umetniška obrt, se je pojavila zopet resnična narodna umetnost. Zanimivo je pri tem dejstvo, da so ostali v prejšnjih časih, ko ni bilo prometnih sredstev tn si-stemačtično razširjenega tiska, ljudski avtorji neznani, dočim so danes n. pr. na Hrvaškem pod novimi civilizacijskimi pogoji avtorji v modernem smislu besede.
Vidimo pa tam, kjer se je jludstvo spro stilo popolnoma kot svoj gospodar, kjer je postalo subjekt v popolnem smislu besede, da so njegove umetniške sile narasle do neslutenih širin in da je nastala doba množenstvene proizvodnje narodn:h pesmi in drugih narodnih umetnin. Tu pa je zopet zanimivo dejstvo, da ostajajo avtorji kakor nekoč neznani, to pa prav zaradi popolne razgibanosti in spročeno-sti ljudstva: ljudje nimajo časa zammati se za avtorja, ki živi morda sto milj daleč, osebnost je izgubila svojo važnost, važen je njen produkt.
Lahko torej postavimo pravilo: v čim večji meri je ljudstvo subiekt (gospodar svoje usode) in v čim večji meri se tega zaveda, tem večje so njegove produktivne sile.
V našem sosedstvu pa imamo še en pojav množičnega gibanja. To je ogromno množično gibanje nemškega nacionalsocializma. Zelo zanimivo in poučno je dejstvo, da pri vsej veličini tega gibanja ni opaziti, da bi se poiavila nova umetniška produktivnost v ljudskih množicah. Temu ie vzrok, da to gibanic ni socialno opredeljeno, ampak je totalitarno. To se pravi, da ne apelira na produktivnost v tej zgodovinski dobi najmočnejše, nai-napredneiše, najudarnejše iplasti naroda, ki bi vsled teh svojih lastnosti morale nosati nosHeliica narodne kulture in moči, temveč uh nasprotno kolikor je le mogoče kroti. I.i"Hske množice niso svoi ; subjekt, ker so dirigirane (usmerjene).
ker je dosledno izvedeno načelo, da misliti ne sme nihče drugi kakor edino le tisti, ki nia voditeljsko funkcijo. En dokaz več za prej‘omenjeno pravilo.
Kako je pri nas? Pri nas je že zdavnaj izumrla umetniška produktivnost pripro-stega ljudstva, šele v zadnjih letih so se pojavili posamezni delavski pesniki, torej pripadniki tiste plasti naroda, ki je pri nas edina razgibana. Kmetske množice pa še niso razgibane, čeprav se čuti v kmetskih množicah čedalje bolj težnja po osamosvojitvi, čeprav lahko slutimo, da bo iz te težnje vzraslo tudi pri pas. mogočno ljudsko gibanje, moramo vendar priznati, da smo tu šele v začetku tega razvoja. Kaj nam je storiti? Na deželi imamo prosvetne organizacije, od katerih so nekatere bolj, druge manj agilne, toda v vseh teh organizacijah se dela enako napačno: kmetu se nudijo produkti nekake drugovrstne meščanske prosvete, navadno gledališke igre dvomljive vrednosti, pesmi v rodoljubnem čitalniškem slogu in podobno. Kaj bi kmet s tem? Kaj mu povedo take stvari? Nič. Vaški izobraženec,., ki stoji na čelu takih organizacij, navadno se mnogo trudi, da vzbu di pri ljudstvu interes za tako kulturo, to da uspehi so navadno kljub iskrenemu prizadevanju zelo majhni, ker je vse to ljudstvu tuje, če ne sploh nerazumljivo. Druga napaka, ki jo ti pridni vaški izobraženci delajo, je v tem, da so in ostanejo navadno oni sami režiserji, pevovodje, recitatorji itd. Najvažnejša naloga vsakega učitelja pa je, da postane učen-
cu nepotreben. Naloga prosvetnega delavca na vasi mora torej biti kulturna osamosvojitev kmetskega ljudstva, pred vsem pa njegova osvoboditev od meščanskih prosvetnih metod. Naj začnejo kmetje sami ustvarjati! Naj sami napišejo ljudske igre; naj jih igrajo na svoj samonikli način, z nepotvorjeno govorco m
kretnjo. Nai se poskušajo sami v pesne-nju in naj svoje stihe recitirajo sami na svoj način itd. Tako se bo s časom naša vas kulturno razgibala, vzporedno s političnim dozorevanjem se bodo zopet zbudile skrite produktivne sile kmetskega ljudstva in to ljudstvo bo postalo samozavesten gospodar svoje usode in s 'tem naimočnejši steber narodnega življenja.
Te besede sem napisal ob zibelki »Kmetske prosvete«, ki ji nisem član, ki ji pa želimo mnogo uspeha vsi, ne glede na to, kje stojimo. Ta uspeh ne bo izostal, če bo »Kmetska prosveta« pomagala. kmetu, da se postavi na'svoje lastne noge, da postane neodvisen od gosposkega upliva.
Leon Novak.
PREJELI SMO
»Dejanje« št 2. France Koblar »Ivan Cankar« (govor na spominski akademiji ob 20-letnici njegove smrti), Stanko Cajnkar »Na obisku«, Severin Šah pesem »Zimski dan«, France Jeriša pesmi. »Podoba« in »Žalost«, Cene Kranjc »Spomladanski jug«, Jezdec« in »Otrok«, dr. Andrej Gosar »Zapiski na robu«. Avgusta Gaberšek »Vas v Halozah« (slika žalostne razmere v vasi). Severin šali »Krščanska antropozofija Nikolaja Berdjaje-va«, v rubriki Dokumenti je objavljen odlomek iz knjige Luigi Sturzo: »Demokracija in korporativizem«, med pregledi so objavljeni »Odlomki o slovenskem polo-žaiu« izpod peresa Bogo Grafenauerja, dalje »Iz januarske kronike«. Revijo zaključujejo poročila o raznih knjigah.
Gospodarstvo
nad narodnim premoženjem
Neštetokrat smo že v časnikih čitali, da je gospodarska kriza, ki je trajala precej let in ki še deloma danes traja, prizadela predvsem delovno ljudstvo, t. j. kmeta, delavca in malega obrtnika. Mali obrtnik ni ime! dela, ker mu kmet ni mogel ničesar v delo dajati, delavec je bil brezposelni ali pa je prejemal tako nizko mezdo, da ie komaj njemu zadostovala za prehrano; kmetu ni bilo boljše. Mnogo črnila se |e razlilo po papirju, mnogo zborovanj in sestankov je bilo treba, predno so odločujoči možje spoznali, da je večina kmetskih posestev prezadolženih in da je v interesu kmetskega stanu, kakor tudi države, da se kmetu pomaga. Po vseh raznih uredbah, dopolnitvah in pravilnikih je bila končno izdana uredba o zn!žanju kmetskih dolgov- od 30—50%. — Izgledalo je, da bo s tem večini posestnikov pomaga-no. — Ker pa se kmetski dohodki niso, ali ali pa so se samo delno povišali, se ie kmet-dolžnik zopet znašel pred vprašanjem, kako plačati letno anuiteto in zadostiti ostalim obveznostim.
Vedeti moramo, da je slovenski kmet varčen in da rad plačuie davke, poravnava druge obveznosti in da tudi hoče z hvaležnosti do države, ki mu je znižala dolg, redno plačevati letne odolačilne obroke Privilegirani agrrarni banki in zasebnikom. — Radi tega pridno gospodari, proda čim več svinj, goveje živine, vina in sploh vsega, kar ne more povzročati pri gospodarstvu večie škode; iastne potrebe omeji na nečloveški mimmuth in živi življenja človeka trpina. Največkrat pa se mu zgodi, da tudi redni dohodki kmetije In njegovo bedno življenje ne zadostujejo, da se krijejo vse letne obveznosti. V tem slučaju je prisiljen, da seže po lastni zemlji in jo prične kos za kosom prodajati. — Predno pa se odloči za ta korak, še pogleda v svoje šume, ali bi bilo mogoče še tani zaenkrat., najti nov vir dohodkov.
Kmetsko posestvo se sestoji iz njiv, travnikov, gozdov in po vinorodnih kra-iih tudi iz maniših vinogradov. Vsakega je nekaj, v celoti pa predstavlja posestvo zaokroženo gospodarstvo, ki lahko preživi manj ali več številno družino, katerih travniki dajejo krme za določeno število živine itd.
Na kmetskem posestvu, kjer n. pr. ne prevladujejo njive, oziroma gozdna posestva in kjer je vsega v sorazmerju, tam predstavljajo gozdovi za kmeta rezervo, ki jo on skrbno čuva in neguje, šele, ko uvidi, da mu je nemogoče, da bi redno poravnaval svoje dolgove, takrat, sicer s težkim srcem, seže po gozdu in ga odprodaja, kakor nač zahtevajo obveznosri Precej časa je že, odkar ie bil kmet prisiljen,. poslati delavce s sekiro v gozd in
tako pustiti uničiti zadnjo rezervo, ki mu sledi le še odprodaja delov posestva. Kdor potuje po Slovenskih goricah, ta vidi vse polno goličav, ki pričajo, da so se tu sc pred kratkim visoko spenjale smreka, hoika ali hrast, slišiš tudi žalostno pesem sekire, ki še vedno opravlja svoj uničevalni posel.
Toda, to ni še vse. Poleg tega, da je kmet po nujnosti položaja prisiljen, da prodaja gozdove, mnogokrat ne dobi pravičnega plačila za prodani les. — Danes se ukvarjajo z lesno trgovino poklicani in nepoklicani, ki jih je posebno mnogo. Prekupčevalci hodijo dan za dnevom: peš, na kolesih, pa tudi z avtomobili' m pri vsaki hiši sprašujejo po lesu. — Radi spretnosti in prefriganosti vseh teh In radi neinformiranosti kmeta, se mnogokrat, poudarjam mnogokrat, dogaja, da se sečnji namenjene gozdne parcele prodajajo po sramotno nizkih cenah, večkrat pod polovico. Kmetski posestnik je dvakrat udarjen: odvzel je najmanj dvema sledečima generacijama rezervo, obenem pa si je radi po nizki ceni prodanega gozda gmotno mnogo mani pomagal, kakor bi si lahko, če bi bila lesna trgovin* urejena na zdravi trgovski podlagi. nekaj let, pa bo gozdov v mnogih krajih Slovenije zmanjkalo.
Gozdno vprašanje je važen življenski problem Slovenije, ki ga je treba takoj rešiti in preprečiti, da bi se še nadaljeval zločin nad gozdnim zakladom. Kmetu j® treba pomagati na drugi način, tam r>3> kjer sečnja ni neobhodno potrebna. ‘ta"1 naj pa oblgstva sečnio takoj preprečijo.
Kakor je v vsakem poedlnem gospodarstvu potreben načrt, prav tako je s® v mnogo večji meri potreben načrt Prt celokupnem narodnem gospodarstvu-Predvidevati se mora nastop gospodarskih stisk in že v dobrih časih skrbeti. 33 si ljudstvo in država ustvarita za slab® čase rezerve, da bo tako narod obvarovan uničevanja narodnega premožen'3 sebi in svojim potomcem.
Vladimir Kreft.
Uradni teSaj za marec
Finančno ministrstvo je določilo za ,n®s£!j marec sledeče uradne tečaje za inozeniSK plačilna sreds va: Napoleondor 305, angl-‘*N funt 238. zlata turška lira 345.50. ameris* dolar 50.70. kanadski dolar 50.30. marka zlot 9.50, belga 8.55, penga 9, brazii. ipmfi 2.55, egiptski funt 238.50. palestinski funt• -2? urugvajski pezo 16. argentnski pezo 10-° čilski pezo 1.25, turški papirnati funt 35.-. 100 albanskih frankov 1630. 100 franCOSK frankov 134.50. 100 švicarskih frankov '*'V
100 lir 232, 100 holandsikh goldinarjev
2720“
100 levov 45. 100 kje v 32- 100 danskih kfO' 1175. 100 švekkb kron 1255, 100 ttorvesK^ kron 1225. 100 pezet 160, 100 drahem 3e.»l
Kmstiistvo in industriia v Jugoslaviji
Industrija napreduje z velikanskimi koraki, kmetijstvo pa počasi caplja svo^o pot
Naša država je v svojem celotnem prerezu agrarna zemlja, v kateri je razvoj industrije pravzaprav šele v povojih. Okrog 80 odstotkov jugoslovanskih prebivalcev pripada kmečkemu življu. Ti milijoni ljudi se živijo torej od zemlje, ki je Pa po večini ne posedujejo, temveč jo samo obdelujejo za druge. Od donosnosti te zemlje, od višine cen pridelkov s kmetijskih obratov in od splošne gospodarske aktivnosti našega agrarstva je odvisno vsakodnevno življenje teh milijonskih Uudskib množic, ki so socialno najmanj zaščitene, o čemer priča prav zgovorno dejstvo, da se je dvignilo število zavaro-
1933	1934
Koruza	37,780	51,541
Pšenica	23.285	18,596
•Sladkorna repa ‘ 5.095	4,800
01'na repica	0,027	0,054
Tobak	0.087	0,060
Jabolka	0,767	1,233
Slive	4,482	4,377
vanih poljedelskih delavcev od 2980 v letu 1933. na 3376 v letu 1938., torej za 765 ali približno 25 odstotkov, dočim je napredovalo to število v okviru celotnega števila vseh zavarovanih delavcev le za 0,4 odstotke.
Ker je torej življenje kmečkega proletariata, ki ga je med podeželskim življem nad 60 odstotkov najtesneje povezano z uspevanjem odnosno neuspevanjem kmetijskih obratov, si oglejmo, kakšen je bil razvoj agrarne proizvodnje v razdobju 1933—1937. Spodnja tabela nam prikazuje produkcijo v tisočih stotov:
se okoriščajo, z .njegovo nevednostjo. Potrebno je pa tudi, da kmetje spoznajo, da jim razcepljenost na več taborov, ki pomeni v stvari zanikanje osnovne zadružne misli, samo škodi.
če hočejo kmetje iz zadrug ustvariti orodje prave kmetske gospodarske politike, ne smejo čakati na izboljšanje od zgoraj. Oni sanii morajo začeti v svojih zadrugah politiko strpnosti. Z drugimi besedami: v svojem zadružnem življenju se morajo navzeti pravega zadružnega duha in zavreči strankarsko miselnost. Ni koli ne smejo pozabiti, da je v skupnosti in ne v razcepljenosti moč! Zahteva po
enotnosti zadružnega pokreta mora torej priti od spodaj. Kmetje sami se morajo upreti, da bi služile njihove zadruge stran karskim koristim. Sami morajo zahtevati, da se celotna zadružna zgradba na novo zgradi mimo in brez sodelovanja stran-karsko-političnih činiteljev. Res je, da so pri nas za enkrat strankarske strasti še tako žive, da bodo mnogi ostali za to gluhi. Toda obupati ni treba. Zavest, da imajo vsi kmetje na gospodarskem polju iste interese, napreduje sicer počasi, toda napreduje vendar, čas njene zmage pride gotovo. Naša naloga pa je, da ga pospešimo.	Ra.
1935
30,284
19,894
4,839
0,101
0,092
1,393
3,457
1936
51,805
29,235
6,175
0,209
0,166
1,135
6,239
1937
53,359
23,470
'4,041
0,082
0,291
1,091
2,145
Se nekai iz uradnega Stetia
ali statistike
Imamo pravico, da zvemo resnico!
Zgornja preglednica nam prikazuje sledeče:.
V petletnem razdobju s? ni agrarna Proizvodnja skoraj nič premaknila. Majhno zvečanje je sicer opaziti nri žitaricah; toda to gre v prvi vrsti na * >'aš vojnega razpoloženja, radi česar je bilo povpraševanje na zunanjem tržišču večje, če pa pogledamo številke za druge proizvode, vidimo v prvi vrsti silno nestalnost pri količini pridelkov, še bolj pa nam pade v oči to, da ni zaznati v nobeni panogi vidnejšega in trainejšega napredka, radi česar lahko rečemo, da je: proizvodnja kmetijskih obratov v zastoju.
Ta ugotovitev je posebno značilna še zato, ker je bilo zaznati v 1. 1933.—1938. neznaten Dorast cen rastlinskih in živinskih oddelkov. Ti zvišani dohodki pa niso mogli priti do izraza v racionaliz!rani in povečani proizvodnji, kajti čim so bili nstvarieni. so jih že požrli davki in tako zvani kmečki doleovi. Da je temu tako, nam jasno izpričuje zgornia tabela, kajti v njej bi številke rastle, ko bi bil sveži kaoital vložen v kmetijske obrate za njih obnavlianje in izboljšanje.
Po teh ugotovitvah bomo na tudi laže »azumeli vzooreianie spodnjih števMk, ki nam nrikazniejo indeks cen na debelo v
1933.-1938. (1926. 1. = 100).
	Muti prm*. X|
1933	57,2
1934	57,4
1935	68,2
1936	69,7
1937	74,6
1938	87,5
	inthiitrijsM prsin.
l\rm\\ prein.	
57,1	70,8
55,4	67,4
56,6	66,7
60,0	69,7
65.1	75,4
65.9	80,0
Kakor vemo, so za racionalizacijo kmetijskih obratov neobhodno potrebni industrijski izdelki, brez katerih je vsak na-
predek‘nemogoč, kar nam dokazuje lesen plug v Srbiji, Bosni in Hercegovini, ročna mlačva pri nas in drugod, pomanjkanje umetnih gnojil itd. itd. Za nakup industrijskih sredstev pa morajo imeti kme tijski obrati sredstva, kt jih črpajo :-zemlje.
Ti dohodki so tem večji, čim višje so cene.
Zgornje številke nam prikazujejo to večanje cen, ki je posebno močno opazno pri rastlinskih izdelkih (koruza In pšenica za izvozi), manj pa pri živinskih. Pri cenah industrijskih izdelkov je opaziti v 1. 1933-35. neznaten padec, na to Da močno in stalno dviganie.
Pri vzporejanju cen rastlinskih in indu striiskih proizvodov niti niso v zadnjih letih prevelike razlike in bi človek ob po vršnem pogledu sodil, da je kmečki producent popolnoma zmožen kupovati industrijske izdelke. Toda to nas nikakor ne sme zavesti: kakor smo namreč že prej omenili, so šli zvišani dohodki predvsem za zastarela bremena, davke in dolgove, dočim je bilo v kmetijske obrate malo vloženega. Poleg tega pa je jasno, da so bile cene rastlinskih pridelkov zvečane v prvi vrsti radi vojnih naročil, kar ne predstavlja nobene trajne gospodarske vrednosti.
Vsled tega lahko vzamemo z mirno ve stjo cene rastlinskih in živinskih pridelkov iz leta 1935. ter jih primerjamo s cenami industrijskih izdelkov iz leta 1938. V tej primerjavi se nam pokaže razlika 12 oziroma 24, ki deiansko obstaja v našem gospodarsskem življeniu. če pa vzamemo v obzir še dejstvo, da so radi primitivnosti kinetiiskih obratov njihovi izdatki mnogo večii nego izdatki industrije, notem se nam prikaže slika cpn v razmerju 1:3, seveda na škodo kmetijstva.
Dajmo našim kmetskim zadrugam pravega zadružnega duha t
Zadružni pokret se je pojavil kot. od-Por socialno in gospodarsko šibkejših slo jev proti izkoriščanju kapitala. Vodilna misel zadružnih pionirjev je bila v prepričanju, da je le v skupnosti moč, t. j. česar poedinec ne more doseči sam za sebe, to z lahkoto doseže v skupnem delu t drugimi. In v resnici praktčim uspehi niso izostali tam, kjer te vodilne misli niso zanemarjali. Pomislimo samo na kmečko zadružništvo na Danskem! Danski kmet se ima za svoje gospodarsko blagostanje v največji meri^ zahvaliti odlično organiziranemu zadružništvu.
Pri tem se nehote vprašamo, zakaj ni Pri nas zadružništvo rodilo takih uspehov.. Saj je vendar v Sloveniji zadružni Pokret precej rajširjen tudi na podeželju.
če hočemo biti iskreni, si moramo^ priznati, da pri nas kmetsko zadružništvo životari in da tako, kot je danes, ni zmožno vršiti v popolnosti svoje naloge, t. j. Preprečiti izkoriščanja kmeta po velekapitalu.
Današnje naše kmetsko zadružništvo je v zastoju. Toda nastane vprašanje, kako ozdraviti razmere v tem našem zadružništvu? Pri vsakem zdravljenju pa moramo najprej vedeti za vzrok bolezni, sele Potem lahko predpišemo zdravilo. Tako je tudi pri tem vprašanju.
Prvi vzrok zastoja v kmetskem zadružnem pokretu pri nas je vsekakor ta, da v?dilni iri glavni delavci pri tem pokretu niso bili kmetje sami, temveč ljudje iz Meščanskega sloja. Kaj je bila posledica jega? Ti ljudje so pospeševali ustanovi-ev predvsem kreditnih zadrug, in to iz razumllivih razloaov. Kreditne zadruge go namreč najboljše cevke, po katerih se Jteka kapital v velika finančna podjetja. Leta 1935. je bilo v Sloveniji organizira-
nih 1128 zadrug, od katerih je bilo 505 kreditnih. Da je bil glavni namen naših zadružni vodilnih delavcev koncentracija kapitla, se vidi najbolje po tem, da so organizacijo kreditnih zadrug izpeljali skoro do zadnje občine, medtem ko so druge vrste zadrug, predvsem konsumne in prodajne, ki bi kmetu največ koristile, skoraj popolnoma zanemarjali.
Drugi, nič manj važni vzrok, da ni mo glo zadružništvo v večji meri vplivati na gospodarski procvit podeželja, leži v razcepljenosti zadrug samih. Velika nesreča je bila v tem, da so politične stranke imele pri zadružnem pokretu odločujoč vpliv. Posledica je bila, da se je tudi zadružništvo razcepilo na več samostojnih pokretov, ki niso bili med seboj ravno v najboljših odnošsjih.
Ta okolnost v zvezi z gori omenjeno je vplivala, da so zadruge zanemarile svojo osnovno nalogo, t. j. skrb za izboljšanje kmetskega stanu, in da so pred vsem služile kot gospodarska opora političnim strankam. Danes se je že v precejšnji meri izvršila depolitizacija zadružništva. Toda stara razdvojenost je ostala, še vedno je naprednjak nezaželjen član zadruge, ki je pod vplivom konservativnega tabora, in obratno. Posledica tega je, da so v isti vasi potrebne dve ali celo tri zadruge, ki se bavijo z istim poslom. Jasno je, da v takem slučaju zadruge ne morejo zbrati dovoljnega števila članov in so tako obsojene na večno životarenje.
Kaj je torej ptitrebno, če hočemo, da se zadružni pokret na našem podeželju poživi? Predvsem je nujno, da se iz kmetskega sloja samega izberejo zadružni delavci, ki bodo razumeli in mogli samostojno voditi zadružni pokret. Kajti samo tako bo mogoče doseči, da bo zadružništvo služilo res kmetu, ne pa tistim, ki
Zadnjič smo_ prinesli predlog dohodkov našega državnega proračuna za leto 1939./1940., ki ga pravkar obravnavajo in sprejemajo v narodni skupščini, odnosno tudi že v senatu. Dohodke državne blagajne, ki smo jih mi izkazali po prvotnem predlogu, so medtem zvišali za mnogo sto milijonov z dodatnimi odloki ali amandmaji k finančnemu zakonu, tako da bo prvotno proračunana vsota 12 milijard 941 milijonov dinarjev za precej sto milijonov prekoračila 13 milijard dinarjev. Dobimo neke nove davščine, ali pa bodo nekatere dosedanje davčne osnove zvišali. Sorazmerno se bo zvišal kajpak tudi delež Slovenije na dohodkih državne blagajne v prihodnjem državnem gospodarskem letu.
Koristno je, da o takih rečeh, ki se nas vseh živo tičejo, večkrat razpravljamo in resno razmišljamo. Izsledki uradnega štetja ali statistike niso vsakomur na razpolago. Imamo pa pravico, da zvemo resnico. Zato tudi »Edinost« občasno pri-obča statistične podatke, da z njimi seznanja svoje čitatelje. Z zanimanjem smo te dni nekaj takega čitali tudi v »Jutru«, in sicer o* krivični razdelitvi kreditov pri Narodni banki. Podatki so vzeti iz letnih poročil Narodne banke in jih prinašamo tudi mi, zneske v milijonih dinarjev:
Vsi krediti	1.529	1.432	1.708
Od tega:			
Leto	1934	1937	1938
Beograd	1515	651	888
Zagreb	397	306	340
Ljubljana, Maribor	157	104	98
kor kreditov je Narodna banka dovolila v letu 1938. Tudi neke druge podružnice Narodne banke so lani slabo odrezale: Novi Sad 4.5%, Osijek 2.8% itd.
Poglejmo samo mimogrede v kmetijsko ministrstvo! Slovenske kmetijske ministre smo že ponovno imeli, a nikoli še nismo imeli slovenskega kmetijskega strokovnjaka za načelnika, še manj pa pomočnika kmetijskega	ministra. Pač,
»bivši kmetijski načelnik« v Sloveniji je moral v ministrstvo, toda ne na mesto načelnika, ki bi mu bilo šlo, marveč na mesto inšpektorja. Sami smo ga postavili na nižjo službeno stopnjo. Taka je pač bila pristno slovenska — službena potreba ... Bili‘ so časi, ko ni bilo v kmetijskem ministrstvu	sploll nobenega
zastopnika slovenskih	kmetijskih stro-
kovnjakov. Ne smemo pa misliti, da bi Slovenci ne imeli za taka službena mesta sposobnih ljudi! Nasprotno.
Iz »Hrvatskega dnevnika« od S. t. m. posnemamo:
Generalna direkcija državnih železnic razpolaga letno s kakimi 3 milijardami proračunskih kreditov.	Stalež njenega
vodilnega osebja — torej razen kakih 800 drugih nameščencev v centrali in po sekcijah v zunanji službi
Srbi
Generalni direktor	1
Pomočnika gen. direkt. I Načelniki	7
je takšen: Kristi Slov. Židi
1
1
Lani je torej odpadlo: na centralo v Beogradu 52%, na zagrebško podružnico 19.9% in na obe slovenski podružnici v Ljubljani in Mariboru samo 5.7% od skupnih 1.708 milijonov dinarjev, koli-
V oddelku za gradbo železnic z milijardnimi krediti so: Upravo vodi generalni direktor državnih železnic, ki je Srb (glej zgoraj!), načelnik in vseh 7 šefov odsekov so Srbi. Od drugih nameščencev, ki so večinoma inženjerji in geometri, pa je: 600 Srbov, 5 Hrvatov, 40 Slovencev, 100 Muslimanov, 30 Nemcev, Madžarov in Čehov ter 80 Rusov.
Andrej Žmavc,
Nuine potrebe našega vinogradništva
Vinogradništvo. Slovenije predstavlja eno izmed najvažnejših panog kmetjstva pri nas, dasiravno je delež goric na obi delovalni zemlji komaj 26.000 ha ali nekako 3%. Slovensko vinogradništvo predstavlja obenem važno življenjsko vprašanje prebivalstva vinorodnih krajev, ki so razmeroma najbolj obljudeni. Saj živi ondod po 100—150 prebivalcev na 1 kvadratnem kilometru.
Splošne razmere v naših izrazito gori-ških okoliših niso ugodne. Deloma so že osnove za uspešno, napredno vinogradništvo slabe. Velika ovira je ponekod popolna strokovna nesposobnost viničarjev in vinogradnikov samih, ki vobče ne poznajo ali ne upoštevajo niti najvažnejših naravnih pogojev za zdrav razmah te gospodarske panoge. Radi tega vinogradništvo vidoma hira in je težko vprašanje, kaj bo, ako ne bo pravočasno pomoči .od nikoder. Starejši nasadi iz leta v leto hitreje propadajo, deloma radi starosti ali slabe obdelave, deloma radi hudih trsnih bolezni in škodljivcev, ki jih nekdaj niso poznali. Boj zoper uime je skoraj brezkončen, povrh jako drag in mnogokrat brezuspešen. Posebno razvpita je pero-nospora.
Vinogradniki posvečajo dostikrat premalo pažnje obnovi goric. To je opaziti zlasti pri manjših vinogradnikih, ki pa tudi nimajo sredstev za to. še danes čutimo hude posledice itak še neprebolele vinske krize, čisto neustreznih vinskih cen zlasti v letih 1932—1937. To zlo se bo zopet pojavilo, ko se bodo vinske kleti ob dobrih trgatvah napolnite, ne da bi se splošne gospodarske razmere znatno izboljšale. Kjer ni pravega zaslužka od rednega dela, tam ni omembe vrednega, še manj stalnega potroška. goriških pridelkov. Vinogradnikom je na drugi strani onemogočen uspešnejši napredek radi_ velikih cen za vinocradske potrebščine, predvsem za razna škropiva. Ob pomanjkljivi negi in oskrbi trsja vinogradništvo naglo nazaduje In propada. Pridelovanje zlasti žlahtnega vina nazaduje, ker mno-
gi goje sicer odpornejše, a slabše trsne vrste.
Med poslednjimi je pač na najbolj slabem glasu in hkratu najnevarnejša razmeroma še močno razširjena šmarnica (nošh), ki prekaša vse slabe strani drugih samorodnic pri nas. To divjo trto križanko so razmnoževali že desetletja pred svetovno vojno, ponekod pa najbolj po svetovni vojni navzlic nekim prepovedim in občasnim obdavčitvam. Z njo so neizmerno poslabšali in oškodovali žlahtno vinarstvo. Zato je upravičena zahteva naprednih vinarjev in narodnih gospodarjev, da je treba tako prisilno in povrh sama-rodno vinarstvo nujno in odločno zatreti.
Banovina bi morala vinogradništvo bolj pospeševati in bolj podpirati iz sredstev, ki jih od njega dobiva. Dohodek na trošarini je namreč v primeri s podporami za pospeševanje vinogradništva ogromno večji in dosega letno v naši banovini kakih 15,000.000 din, dočim je banovina dajala v zadnjih letih na razpolago v banovinskem proračunu za vinogradništvo le
255.000 din, kar je pač za posamezne vinogradniške okraje malenkostna vsota* Skrajni čas je, da se posveča našemu vinogradništvu večja pažnja, ki jo zasluži. Nujna potreba je, da se pri banski upravi osnuje sklad za obnovo vinogradov, Iz katerega bi se dajala brezobrestna posojila revnim vinogradnikom za 10 let. Kar se je v tem pogledu že storilo, je mnogo premalo. Za vinogradniške okraje bi bilo potrebno staviti v proračun znesek kakih
35.000 din kot plačilo obresti pri nakupu modre galice na zaup. Treba je ukiniti carino na škropiva, kar je že stara zahteva. Važno je postalo zlasti v zadnjih letih vprašanje pospešitve vinarske strokovne izobrazbe viogradnikov in tudi viničarjev. Potrebna sredstva za vinarske in -kletarske tečaje se morajo najti! Potrebno je razširiti tudi banovinske strokovne šole, da bodo mogle sorejemati tudi revne viničarske mladeniče. Za viničarje in njih sinove bi naj še. banovina organizirala posebne večtedenske tečaje po-
zimi ter krajše tečaje od spomladi do jeseni, da kmečko-delovni naraščaj strokovno izobrazijo in pripravijo za naloge njih poklica v bodočnosti. Vedno večja potreba se kaže tudi po ustanovitvi za* družnih vinarskih kleti v središčih vinarskih okolišev. Saj si je za slovenske ma-loposestniške razmere nemogoče misliti zadovoljivo ureditev razmer na vinskem trgu brez dobre organizacije vinogradnikov, brez zadružnih podjetij — velikih zadružnih vinskih kleti. Take močne zadruge bi morale obvladati vinski trg in ob* varovati vinogradnika pred raznimi špekulacijami od strani dobičkarjev. Te zadruge bi naj poslovale pod javnim nadzorstvom. Kletarski pripomočki bi se naj dajali po znižani ceni vinarskim organizacijam itd. itd.
Za glavno podlago smotrne ureditve našega vinogradništva in obnove starih nasadov smatramo strokovno proučitev zemlje in posameznih leg, da moremo naše vinarstvo vsestransko izboljšati in po-žlahtniti. Pravilna izbira trsnih vrst je mogoča samo, če so dobro znane zemeljske in podnebne razmere. Za obnovo bi naj dajala trsje banovina, in sicer Hi banovinskih nasadov po znižani ceni zlasti malim revnejšim, vinogradnikom. Vse to delo bi naj vzel v roke kmetijski oddelek banske uprave s kmetijsko poskusno postajo, in sicer na podlagi temeljitega proučevanja po načrtu.
Po teh načinih je trebfi našemu vinogradništvu zgraditi nove življenjske po-goie, da se naš vinogradnik reši pred grozečim popolnim propadom in z njim tudi naše narodno gospodarstvo sploh.
Rajh Joško.
Za ženo in dom
Zena v borbi za vsaktfami kruh
čas, ko se je žena udejstvovala izključno le v svojem domu. je že davno minil. Živimo v popolnoma drugi dobi. Nekoč bi veljala ženska, ki bi silila v katerokoli službo, za slabo gospodinjo, slabo mater in sploh za slabo žensko. Do današnjega dne je svet glede tega popolnoma izpre-menil svoje mnenje. Socialne potrebe so potisnile ženo v službo, kjer stoji z možem ramo ob rami, v borbi za kruh. Ta preobrat je povzročilo stokrat prokleto zlo, svetovna vojna. Na eni strani je to za ženski svet dobro, na drugi zopet slabo. Dobro je radi tega, ker se je v javnosti delujoča žena povzpela do neke veljave, samostojnosti in enakopravnosti, slabo pa je radi tega, ker je radi ženske zaposlenosti okrnjenih danes sto in sto gospodinj stev, sto in sto otroških sob. To je težka rana današnjega časa, ki ji trenutno ni
mogoče najti leka. Zelo verjetno je, da ne bi nobena poročena 'žena in niati silila v službo, če bi bil njen hiož primerno plačan. še bolj žalostno je pa to, da se ženska kot delovna moč izrablja. Radi tega bomo počasi prišli do tega, da bo med moškimi vedno ,več brezposelnosti, med ženskami pa vedno več zaposlenosti. Zakaj? Zato. ker žensko lahko dobi delodajalec ceneje. Za isto delo jo slabše plača nego moškega. Moški delovni moči bi plačila, ki ga daje ženski, niti ponuditi ne upal. Zlasti v tovarnah število delavcev stalno pada, število delavk pa se veča. Tovarnar ima prav tako opravljeno delo, a z manjšimi izdatki.
Ker je v naši državi v industriji zaposlenih blizu 170.000 žena, je skrajni čas, da se uredi mezdno vprašanje. Za enako delo, enako plačilo!
Ns grafit marveč svinec!
V 9. štev. »Edinosti« vsebuje članek »Izkoriščanje naših zemeljskih zaklado/ počasi napreduje« nerodno pomoto. Tam, kjer je zapisano grafit, bi moral biti pojm s v i n e c. Zato naj oralci popravijo to napako.
Žetezo, jeklo in drugo
Svetovna proizvodnja železa in jekla je v letu 1938. za 24,5 odst. manjša nego v letu 1937. Bakra je bilo manj za 12 odst., cinka za 4 odst., premoga za 8 odstotkov in petroleja za 2,5 odst. Pač pa j se je povečala proizvodnja jekla v Nem- 1 čiji za 17 odst., Italiji za 11 odst. in v Poljski za 7 odst.; istočasno je padla v USA za 45 odst., Belgiji in Luksemburgu za 42 odst., bivši češkoslovaški za 24 odst., Franciji za 22 odst. in v An* gliji za 20 odstotkov. Pridelovanje surovega železa se je razvijalo v skoraj isti smeri kot pri jeklu. V zadnjih mesecih je opaziti večanje proizvodnje jekla in železa v Angliji in USA (oboroževanje je pospešeno!!). Pridobljene količine premoga so se zvečale v vseh deželah, razen v USA (— 18 odst.) ter Angliji in Holandski (— 5%).
Svetovna trgovina
Vrednost svetovne trgovine, izražena v zlatu je bila 1938. leta, za 13,4% manjša od vrednosti v letu 1937. Obseg svetovne trgovine se je zmanjšal za 9%. Vrednost uvoza, je padla za 13,2%, izvoza pa za 13,5%,
Med 35, državami, katerih zunanjo trgovino je analiziralo Društvo narodov, jih ie imelo samo pet večji uvoz v letu 1038. kot v letu 1937.; to so Nemčija (11%), Poljska, Sovjetska Rusija in Av-, straiija (4%) ter čile- (15%). Najbolj je pr.del uvoz v USA (za 35%), pri ostal h državah pa sa je zmanjšal za 5 do 15%. Izvoi se ie povečal samo pri Švici, Irski , in Bolgariji za 2 do 11%, doč'm se giblie pri ostalih padec med 5% (Nemčija) In 42% (Argentinija),
Padanje izvoza in uvoza je značilno: gospodarska avtarkija zajema ves svet in zapira meje držav. S tem pa raste napetost v svetovnem ozračju.
Za 5 odstotkov se podraže tovoml-
na na železnicah z novim proračunskim letom. Utemeljuje se ta korak z velikimi investicijami, ker se morajo železniški vo7ni park in tudi železniške naprave temeljilo popraviti.
TR7ISČE IN CENE
Ali imaš lažnjivega otroka
Večkrat slišim, da matere tožijo drugi drugi, kako njihovi otroci kar na debelo lažejo. To pra vrada verjamem. Nekateri otroci so silno nagnjeni k laganju. Vem pa tudi, da je temu pogosto kriva vzgoja, nekoliko pa seveda tudi otrokova prebuj-na domišljija. Zelo pa je otrokova resnicoljubnost oziroma lažnjivost odvisna od tega, kakšen zgled ima otrok doma.
Mnogokrat matere zlasti manjšim otrokom kar na veliko lažejo, a ne mislijo pri tem na posledice. Vse tiste laži o Miklavžu, štorklji in tako dalje se po mnen;u sodobnih vzgojnih načel popolnoma nepotrebne. Otrok prej ali slej itak izve resnico, mogoče na prav neprimeren način, zapomni si pa dobro, da je mati lagala, še slabše pa je, če mati otroku laže iz prav malenkostnih vzrokov, samo, ker bi se ga rada iznebila. Otroka, ki jo prav naivno kaj izprašuje, spodi, češ, da nima časa, a otrok vendar dobro vidi, da ima čas, saj gleda skozi okno. Ko postane otrok večji, se spomni slehrne takšne laži. Kmalu prične otrok naravnost uživati v tem, da daje tudi on materi in drugim liudem neresnične odgovore.
Vidite, tega bi se morala vsaka Izmed vas zavedati, gazite na vsako svojo besedo, na vsako svojo kretnjo, kadar vas otrok posluša in opazuje. Z dobrim zgledom ga boste bolje vzgojili nego z vsemi drugimi teorijami o v?firoii. Otrok, ki od matere ne bo nikoli slišal laži. četudi bi bila ta laž Se tako majhna, se tudi sam ne bo lagal — vsaj iz navade ne. če se zlaže tu in tam iz nagajivosti, ga primerno pouči. Pogosto lažejo otroci iz prebujne domišljije. S takimi otroki se je treba mnogo pečati, ker so običajno tudi jako zgovorni.
če zalotiš otroka pri laži, nastooi z vso strogostjo. Osramoti ga, in temeliito si bo premislil, da bi drugič zopet lagal.
KUHINJA
Meso: govedina 6—12 din, teletina 8—12 din. svinicilna 12—13 din.
Zelenjava: krompir 0.75—1.25 din, čebula 3-4 d'š. karfijola 2-8 din, ohrovt 0.50-2 din, špinača, kup 1 din, korenje 0.50-1 din, ko'craba 0.23—1 din. .
Sadjo: jabolka 4—9 din, slive, suhe 8—12 din. orehi celi 10 din, orehi luščeni 30—32 din.
7! o: pšenica 1.75, rž 1.75 din, koruza 1.25 —1.50, oves 1 din, proso 1.50 din.
, M‘eč”l izdelki: srneana 10 din, mleko 1.50 do 2 din, surovo maslo 26 din, čaino maslo 23—32 din. sir domači 8—10 din.
Kmetska torta. Vmešaj četrt k s presnega masla, prideni celo jaico in 2 rumenjaka. 14 dkg sladkorja, 10 dkg zmletih mandljev, malo nastrganih limonovih olupkov in pol kg fine, presejane moke. Iz te zmesi nastane velika torta. Polovico testa potisni v obod za torte, ki ga prej Pičlo namaži in posipaj z moko; izdruge polovice napravi na torto omrežje. Ko je torta pečena, Jo pomaži po vrhu z jajčnim beljakom, potresi io s sladkorjem in drobno zrezanimi mandlji ter jo se malo v pečici posuši. Med posamezna okenca omrožja Pa namaži maretične mezge ali naloži češnje ali kak drug kompot iz kozarca.
jajca s šunko. Omletno ponev z vdolbinami namaži s presnim maslom, ubil v vsako vdolbino po eno sveže jajce, osoli, popraži z belim poprom in speci. Posipaj s sesekljano šunko ali jezikom. — S sirom. Namesto s šunko, lahko posipaš opražena jaica tudi z nastrganim domačim sirom ali s parmezanom.
jajca v kozarcu. Kuhaj Jajca 3 minute na mehko, potem ostavi posodo, jemlji vsako posebej iz vode, potolci ga z noževim rezilom. da se razpolovi, stresi rumenjak v segreto čašo ali skodelico, beljak pa z žličko izpraskaj iz lupine. Delaj hitro, kajti če ostanejo ostala jaica predolgo v vroči vodi. sc preveč strdi beljak, ako pa jih vzameš vse likratu iz kropa, se jajca shlade. Jajca osoli v kozarcu, ali daj sol, poper in opečen kruh posebej na mizo.
Kifeljci z makom. Zamesi v testo 20 dkg moke, 15 dkg presnega masla, 1 rumenjak,
1 del kisle ali sladke smetane. 5 dke sladkorja in pol zavitka peeivnega praška ali 1 dkg
vzhajanega drožja. Razvalja] testo, ko je počivalo pol ure. razreži ga na četverokotnike in nadevaj vsako krpico z naslednim nadevom: 15 dkg zmletega (ali stolčenega) maka pari par minut na 5 dkg presnega masla ali masti, dodaj 2 dela mleka, 15 dkg sladkorja, malo cimeta in nastrganega limonovega olupka. Prekuha), in ko je ohlaleno, polaga' kakor oreh velike kepice na krpo ter zvij vsako v kifeljc. Ker narastejo, jih polagaj na namazan pekač toliko vsaksebi, da se ne bodo spridi. Ako si jih napravila s pecivnlm praškom, jih takoj pomaži z raztepenim Jaj-
cem in potresi s sladkorno sipo ter iih speci; pazi pa, da se preveč ne posuše. Z .dfožjem prirejeni kifeljci pa morajo Vzhajati na gorkem preden jih spečeš.
Gospodinja št, 3. Prav vsaka gospodinja najde v listu mnogo zanimivega in poučnega. Zadnja š*eviika nam v članku »Več obzirnosti!« pove. kolike važnosti je vljudnost. Saj o tem ni nikdar preveč povedano. V rubriki zdravstvo daje dr. Božena Merljak navodila za kopeli in polive, Mara Zajec daje važne nasvete v članku »Zakaj ne bi kuhala z elektriko?« Ta članek je vreden, da si ga prebere vsaka gospodinja, ker bo iz njega razvidela. da vendar kuhanje z elelk riko ni :ak lttksus, kot si ga marsikateri misli. Sledi članek o »Lahkomiselnih starših«, potem pa rubrika Razgled z mnogimi drobnimi noticami iz države in inozemstva, ki morejo zanimati vsako ženo. A, O. nam razloži, kako Je s preskrbo Ljubljane z mlekom. Za pridne roke je tu prav lep mrežni prt. po em kvačkana jopica, za shranjenie našega šivalnega orodja imamo tu lep nasvet. J. Zemljanova je orispeyala članek »Opoldanska miza v družinskem krogu«. Slede še tržno poročilo, mariborski živilski trg, Marike Rataj članek o mesu m! končno recepti.
Praktični nasveti
Saje — dober gnoj
Stroške za ^iščenje dimnikov lahko pokrir jemo deloma s ‘etn, da uporabimo saje za gnoj. Večina ljudi vrže saje vstran, in če bi imeli prav bistro oko, bi lahko opazili, da se je tam začel zelo bujno razvijati plevel. Pametni kmetovalci uporabljajo saje za gnoj. Vsake saje- pa nimajo enake gnojilne vrednosti. Njih vrednost je odvisna od tega, koliko vsebujejo amonijaka, kalija in dušika. Saje pa svoje gnojilne moči ne oddajo takoj iz sebe. Pole.i se to zgodi poprej, pozimi kas neje. Najbolje je, če saje že v jeseni ali pozimi spravimo na vrt.
Saje so posebno dober gnoj za solato, špinačo, zelje, čebulo in sadno drevje-. Če gno-j mo s sajami, se tudi manj plodi raznovrs'ni inrčes.Tudi travniki si opomorejo, če jih pozimi potresemo s sajami. Zasti so saje dobre za trato pri hiši. Dobre so tudi kot gnojilo za rastline v loncih. Torej odslej tudi saj ne zametujte več.
Grmičje za iiv plot
Pred kratkim me je neka naročnica vprašala, katero grmičevje bi- bilo na.iprikladnejše za živo mejo. Ker bo mogoče z odgovorom ustreženo še kateri drugi, podajam tu par navodil.
2iv plot se dela iz gabra, akacije, gloga, smrek in sličnega. Odločiti se moraš za tisto rasflino, ki tlom in razmeram najbolj odgovarja. Smrekov plot zahteva prikladno zemljo sicer silno počasi raste in naglo opeša, kajti smreke je treba vsako leto v pravi višini porezati. Akacija zahteva sončno lego, rada divja kvišku in se razraste daleč naokoli. Ob pravilni negi pa je akacijev plot s svojim trnjem za ljudi in živali skoraj nepro-diren. Hitro raste gaber, ki dela lep in gost izboren plot, toda brez trnja.Gabrov plot je zolo trpežen. Vsestransko izboren plot je plot iz gloga, seveda, če se pravilno vzgoji, samo, da raste zelo počasi. Saditi pa se morajo vse vrste grmičevja spomladi.
Vijolice kot zdravilo
Gotovo niste še nikoli pomislili, da se lahko skromna in opojno dehteča vijolica uporablja tudi kot zdravilo. Sedaj iih Je vse polno, zato ne zamudite prilike.
2e v s’arih časih so uporabljali vijolico za razna zdravila. Cvelje je treba posušiti in shraniti v dobro zasuti posodi. Najprimernejše so pločevinas e škatlje. Vijolični čaj je dobro sredstvo proti kašlju, pospešuje pa tudi po*enJe. še večjo zdravilno moč nego cvetje imajo listi in krenike. Iz korenik izdelujejo v lekarnah sredstvo za bruhanje, do-čim se ga poprej izdelovali iz korenik neke ameriške rastline, katere uvoz je bil seveda zolo drag.
Biti pa morate zelo previdni, kaiti korenike vijolice so strupene. Vprašajte zdravnika za nasvet oziroma navodilo.
Dolina Šenttio^anska
Azot (akcija za odpravo trebuha). Ta neko
nove vrste pokret ie našel živ odmev v n* šem narodu in v njegovih voditeljih. 'zs’ da nov vek zdaj ljudstvu zasije, m to nekakšna zlata doba. kajti »:nteresoyanje« z to gibajočo se stvar je vsestransko. Vsespt na akcija bo šla iz zadnjih gorskih- baK ) vasi v samo prestolico. kier bo rreba za pi -skrbo enega ali drugega sezidati poseo dom. Ne glede na to da je takšen dom, poty ■ ben velevažni akciji »Azota«, tudi v OKia;, mestu bo, kar bo vsekakor za tuice Privlačna točka. Kar. teplo ie človeku pri srcu. ko pomisli, kako nas bodo takšni tujci doma hia lili in gladili.
Narodu je všeč ta,akcija, ker iie bo treba ničesar več požirati in jesti, posebno ne nezabeljenega zelja, puhle repe in krornpsr.a zjutraj: opoldne in zvečer. Nezabeljeno zel e.__ puhla repa in neslan krompir je narodu slabo življenje, a kdo-bi se ne veselil 'pokreta. ki bo s to našo zgodovinsko šaro pomedel vso .zgodovino v kot ter nakazal, no.ve, zla e čase! Narodu je všeč'ta akcija, ker ne bo treoa ničesar več požirati in,jesti.
Narodni voditelji pa bodo v zadregi, čs
narod ali ljudstvo ne bo imelo' trebuha. taj za božjo voljo! — Kdo pa bo požiral in-v pridnem, skromnem, in nobenega zavidama vrednem Čakanju prežvekal in prebavita! prazne obljube? O, koliko prekrasnih obljub so ljudje pojedli in s kakšnim užitkom so se mudili v njih v dolg;h zimskih nočeh- ko radi skrbi niso me-gli spa i! Nerodna stvar- -ak0 ne bo nikogar na svetu več, ki bi poslušal m — verjel.
Poslanec biti mora biti prav lepo. Imaš dnevnice, brezpačno- vožnjo in še sto agP.«* nosti. Pred volifvami še človek nekoliko pot;* četudi je zima. NarOd hlasta po obljubah naravnost nori za njimi.- Kako lepo jn idihc* no razmerje je to! Po em. po zimi pa sKrbi za lepe in gladke ceste, sam ljubi Boj:, l'a; da, dobro je sorodstvo, posebno takšno- ki nikoli ne odpove. Hvala Bogu, Bog nam ie še- dober!
Glavno je, da nas tujci hvalijo. Mi smo vajeni, da smrdimo po gnOju, da-'tečejo po naših kolovozih potoki gnojnice in da imamo stranišče pred kuhinjskim oknom. Nam sa^ mim je kmetska idila, če so o'roci kras a vi in garjevi in ohranijajo vitko linijo. Vse je v redu in prav, niti otroških napetih trebuščkov ne vidimo, napetih od same vode in la'nin kruha in ljubezni; vse je v redu in prav, dokler ne stopi tujec v našo idilo. Takrat za* duhamo smrad po gnoju in umazanosti, vidimo potoke in reke gnojnice po naših dveri* ščih, roje muli iz stranišča na kuhinjsko po* sodo, garjavost in krastavost šoskih' otrok in nape‘e trebuhe petletnikov. Ž vienje nas zlasa in zuhlja in — sram nas ie.
Sramota Jo lepa bodočnost ih človek P°' stane rdeč pted tujčevimi očmi. Ne radi sebe — toliko skromen je še vsak!-— pač Pa zbog tega, ker ne veš, kako te bodo onstran meje obrekovali. Križem kražem gre p,o dolini ces a. Eh, kakšna ces a vendar, sai to ie kolovoz! Kolesnici se pogrezata do. pol metr3 v blato, ob suši pa treba podstavljati deško* da gre naprej. Živina ob dvojni m troju vpregi se muči in muči, človek preklinja, .da se treso nebesa, voza pa ne premakneš zlepa naprej. To je vsakdanje življenje cest* kakršne tekajo križem kražem po tei čudoviti dolini. Da bi izboljšal , za sebe. nikdo ne misli. Praded je takole vpregal, preklinjal u> se porival naprej, s ari oče ie prepeval isto pesem, oče je srečno dočakal smrt — a sin-Sramota Je lepa čednost, zares: Ko g’edas vse to, ne moreš drugega, kot da vzklikneš! »Kaj neki bodo rekli tujci!...«
Smo v dobi razpisovanja nagrad. Toliko je vsega tega v naši ubogi dolini, da z vese" ijom nabiramo denar za razpis dičnih nagrad* Ni važno, v koliko eno in drugo koristi narodu, enemu ali vsem trem. važno ie le. da s° tu nagrade, s katerimi se je mogoče ma>° pokazati. Zato je prav, da narod še, nadau® zbira prispevke, uradniki pa da pridno odra)' tujejo od svojih palač.
Prekrasen vzgled so Slovaki. Slovani smo ptiči posebnega perja. O svobodi trobentamo, kot da smo za to troben anie plačam-komaj pa se vrata nekoliko odpro in začuti* hekoiko blagodejnega zraka, .te omami kot da si se v nepravem času napil šnocsa. S to-talizmom začneš in si tega totalizma tako prepojen, da bi se najbolje počutil v še l>u!' šem totalizmu svojega bližnjega. O. ubogi Slovaki! In kako je mati Germanija sladka-
Pri nas doma kujejo sporazum. Oba sta t'e' ke vrste sorodnika ali kal. Pa bi drug drugega rada preten ala. Bratstvom več m; der' no, še komaj prijateljstvo. Ko bosta uredita račune, in to vse račune, bomo videli- da Je iz življenja vzeta resnica, kar govori življenje; Cisti račun, dober prijatelj-..
JJll	\	lam;.'	IM(i
lili., u ilUit , J. t JTliiTlU; f> * y ’!t!	M11	tl 1*1 Ji: !(	\	'■	1	i	-t '1	'	:
11,	ll i	.1: ii im (i	i i	t..'i	t	ti. t i.	k1.
'h-M! II ♦ i ti tl i	|	7 MilC !
ti 1	t, ;’|	,	I l 1 . i I *r	l <	ic.ft	i	I I A"	l,n
'M	ul'	r	•'-p Ml'	V-.I. .	t	,!»fl	'
h ... 1» .tl	ilu lil • «	l	U i i l.ll.f ij.
OGLAŠUJTE V »EDINOSTI« t
'I 1.1
111 L l K	. Ji'i n .li v t ' i t	i ik i! j i,,	l	t S	11
'lili
„\li.. . . *V	,.	ii; t ,	'
■ ti, !i.	,i .i' ..Vit „ I. \	v. , i j t
.11». Vi	li 1*1 i It U	U tl lli . I	i; & t	't
'• ;r 11	t	.t*	,	,lir	fr	I	.j	/	i	|	'	<	.
iit, i i'«	.n 11 i & i, 1111 k i 11, t	i	i i»
n ■ f>’	ti Vr f im	% 'i n K	i	h i	<U
i 'i f	“ Vi i i ,11 tu	I i'i, ij	i li	1
i,) IUiilt.il'! ■	.
Rogaška Slatina
Proslave 20 letnice tkalnice v Rogatcu sc
bo udeležilo o soboto, dne 18. tm.- tudi precej Slatinčanov, m. dr. tudi pevsko društvo »Slo-sa« s celotnim zborom, ki na priredi.vi nastopi Vozil bo v Rogatec avtobus. Kdor se zanima, se še lahko priključi!
Gospodinisko-nadalj. šola pri Sv. Križu, ki jo vodi učiteljica gdč. Eta Kurbusova, pripravlja lepo igro »Prisegam«. Vprizorili jo bodo drugo nedeljo. 26. marca 1939, po večernicah v Društevnem domu pri Sv. Križu. Na gledališko prireditev že danes opozarjamo!
Murska Sobota
»Praznik cvetočih češenj«. Dne 1L tm. ie
Priredila soboška gimnazija (Dij. podporna knjižnica) japonsko dramo »Praznik cevtočih češenj«, ki so jo igrali razen ženskih vlog izključno profesorji. Že za o, ker je čisti dobiček prireditve namenjen dijaški podporni knjižnici in pa iz dejstva, da je bila to prva letošnja dramska prireditev, je razumljivo, da je občinstvo od blizu in daleč z dijaštvom vred do zadnjega napolnilo prostorno sok. dvorano. — Dramo je zrežiral znani igralec in režiser prof. Potokar, ki je dal svojčas Sobočanom že nekaj lepih in kvalitetnih odrskih prireditev. To pot je bilo tudi njegovo igranje in pa igranje ostalih prav dobro in na višini, ki je v Soboti nismo pogosto vajeni oziroma deležni, tudi scenerija in vse drugo je ugajalo. Z eno besedo: predstava je bila za Soboto ena izmed vzornih pred-s av in želeti bi bilo. da bi ta »ansambl« še kdaj videli na odru. — Ugovarjati bi utegnil kdo le k izbiri te drame za uprizoritev.
V nedeljo, 12. tm. se je vršilo v Soboti na Glavnem trgu veliko zborovanje Zveze poljskih delavcev, ki se ga je udeležila nekaj tisočglava množica iz Prekmurja, bližnjega dela Slov. goric in Medjimurja. Govorniki, med katerimi s a bila tudi minister Franc Snoj in zastopnik bana dr. Karlin, so predvsem poudarjali težo izseljevanja, nekatere stvari, ki so jih podvzeli za njih zaščifo ter zbrane vzpodbujali k čim dostojnejšemu zadržanju na tujem. — Preči anih ie bilo tudi nekaj pozdravnih brzojavk, vodstvo Zveze pa je odposalo na vodilna mesta tudi nekaj vdanostnih in zahvalnih brzojavk.
Pred dnevi je predvajal Grajski kino kva-lpctm mm z naslovom »Kirchfeldski župnik*. Nekaterih predpoldanskih predstav so se ede!eži!i tudi šolarji i? bižnjih prekmurskih i rasi.
Radeče
Sokolski narodno obrambni večer. V solato 13. tm. priredi narašcajski odsek tukajšnjega Sokolskega društva v zvezi s podružnico Ciril Metodove družbe narodni obrambni večer v gostilniških pros'orih br. 2aneta Hallerja. Prireditev prične ob 20. uri. Na sporedu je sokolski jazz, uvodno besedo Pa bo imel br. Lado Pohan recitacijski zbor bo zapel zdravico, s. Podlesnik in s. Tabor Predvaja »Črno in belo Pismo«. Recitacijski *bor: Buči morje Adrijansko. Br. Os anek Franc iz Ljubljane bo imel predavanje s skioptičnimi slikami »Naše narodnostne me-ie«. Slednjič bodo vsi zapeli slovansko himno »Hej Slovani«. Pripominjamo, da prične Prireditev točno ob 20. umri, kar naj blago-vole upoš evati vsi udeleženci. Naproša se k oblini udeležbi.
Šahovski klub je priredil burko »Lokalna železnica«. Preteklo nedeljo ie priredil tukajšnji Šahovski klub burko v treh dejanjih »Lokalna železnica«, ki jo je predvajal v dvorani hotela »Jadran«. Gmotni uspeh igre je bil zadovoljiv, saj je bila dvorana dobro zasedena, za kar so poskrbeli med drugimi številni Zic.anomošcani.
Sesavi! se le odbor podružnice SPD. Te dni se je sestavil odbor podružnice SPD. Za Predsednika je bil izvoljen šolski upravi’eli k- Andrej Gostiša iz Loke pri Zidanem mostu. Za podpredsednika pa sreski šumar g. Robert Premers ein iz Radeč, za gospodarja Šolski upravitelj g. Švare z Razborja, za tajnika g. Česen, za blagajnika pa g. Rebec, rjba z Zidanega mosta.
Pri nas vlada velika brezposelnost, Te dni ie sreski šumar g. Robert Premerstein pričel na Jagnjenici. občina Sv. Križ s pogo-zdovanjem. Samo na us no povabilo se jih je pri tem prijavilo 92 ljudi moških in žensk.h *! bi radi zaslužili pri pogozdovanju. Zaradi Neugodnega vremena je bilo pogozdovanje odloženo na kasnejše dni.
h občinske pisarne: Občinska trošarina na sadjevec bo ukinjena. Kakor doznavamo bo z novim proračunom ukinjena občinska trošarina na sadjevec, kar vsi pozdravljamo. Občina bo nabavila okoli 200 komadov zastrupljenih jajc za zastrupljevanje vran, ki se bodo položila na raznih krajih. Označena bodo z modrim žigom in mrtvaško glavo.
sedaj se občinstvo opozarja, da bo pustilo zastrupljena jajca v miru. S L aprilom bo Brlogar Marija sprejeta v oskrbo tukajšnje hiralnice. Občinske takse: ža prostovoljni sprejem tuzemca v domov, zvezo 300. din. za vsak razglas S.— din, za prostovoljno dražbo premičnin ali za zakupovanje nepre-b>i-nin od izkupička 2%i za ogled zgradbe Pritlične in enonadstropne po 50.— din. za novo stavbno dovoljenje 50.— din, za izdajo živinskega potnega lista 1.— din- za prire-
0‘ ev (zabave) po 50 dit; za cn dan. za
prekoračenje policijske ure 50,— din. za tombolo, igre in slično 50.— din. za gledališke Predstave 10.— din pasia taksa je različna **d 12.— do 62.— din.
Sv. Ana v Slov. gor.
Položaj slovenjegoriškib vinlčarj'ev. Spet prihaja pomlad in z njo tudi raznovrstna vinogradniška dela. Za našega viničarja je pomemben ta čas, ker pride zopet do potrebnega skromnega zaslužka po dobi pomanjkanja in stradanja, ker bo sedaj zopet za silo živel Pri tem se nam razkriva tudi žalostna s.ran tega proletariata, ki je kot izvržek našega naroda v socialnem pogledu, najbolj zapostavljen in do skrajnosti izkoriščan. Na vse žaolsten pogled se odpre, ako pogledaš v sedanjem času v viničarsko kočo. Videl boš vso golo mizerijo. ki jo prenaša ubogi viničar. žalost te bo obšla, ko boš stopil v borno hribovsko kmečko-viničarsko kočo. Spoznal boš, da ni stanu v državi, ki bi ga lahko primerjali s temi trpini. Na pol podrta koča z zevajočo luknjas-o sTeho in skoraj enako steno. V stanovanju vlada nepopisno stanje, ki ni podobno človeškemu bivališču, temveč živalskim hlevom. Postelje ti nudijo prvo naj žaJostnejšo sliko, ko vidiš v njih ležečo bolno viničarsko deco kot stena bledih obrazov, ki jo lahko primerjamo z ž,vimi mrliči. V cape zavila deca ležeča po teh slamnatih posteljah, ki stalno prebiva v tem stanju, ker nima obleke in obutve, da bi šla v naravo, duševno in zdravstveno prepadla in podleže mnogokrat jetiki. Ako se ozreš mimogrede še podrobneje v to življenje opaziš, da se mnoge družine prebijajo v nepopisnem pomanjkanju živeža. Skromne viničarske shram be za krompir, ječmen in koruzo so povsem prazne in družine so navezane v sedanjem času na to, kar si prislužijo s kopanjem in regulanjem, kar spro i porabijo. V viničarskem hlevu meke ajo po večini ena ali po dve kozi, le redke so viničarije po posameznih okrajih, kjer redi viničar kravo, pa še ta je mnogokrat last gospodarja, od katere dobiva viničar le mleko in še to morajo nekateri z gospodarjem deliti. Ako pomislimo na viničarske mezde za dela v vinogradih, ki znašajo, od delavnega člana in to pri gosposkih viničarjih do 3 din dnevno, lahko sami presodimo, da je to krivično. Viničar mora bi i gospodarju povsem podležeh in pokoren. Za vsako malenkost prestopka viničarja v službenem razmerju — ponajvečkrat po nedolžnem, ga gospedar spodi iz koče in mu vrže itak na pol polomljeno borno imetje na cesto. Žalosten je zlasti položaj po kmečkih občinah, kjer je največ kmečkih viničarij z najetimi viničarji, ki odslužujejo borno stanovanje in daja ve v naturaliah z delom skozi vso leto pri kmetu, dočim mnogim družinam niti ne preostaja časa za skrb sna-ženja stanovanj in negi svojih otrok, ki do-raščajo brez vsakršne vzgoje in propadajo dušeno in zdravstveno. Kje pa naj vzame ubogi kmečki viničar obleko in obutev za oskrbo svojih družin, ko nima za to priložnostnega zaslužka v denarju, ako pa proda krvavo prislužen pridelek pa mu za živež ničesar ne preos ane, saj je mnogokrat izpo-s‘avljen stradanju. Še bolj žalostno ie to, ker so te številne družine brez potrebne pravne zaščite. Spore v viničarskem službenem razmerju do kmeta rešujejo po večini naše kmečke občine ki pa ščitijo boli kmečke koristi, dočim so viničarji zopet zapostavljeni in prikrajšani.
Takšeu je položaj slovenjegoriškib viničarjev. ki se prebijajo od povsod zapos‘av!jeni in prezrti le na milost in na nemilost, vsaj po večini, odvisni sami od sebe in živeči iz rok v usta. Pričenja se kop po vinogradih, viničar prejema za to naporno delo le borili 8 din dnevno. Vprašamo samo, ali je mgče z osmimi dinarji izhajati? Viničarjem je treba priskočiti takoj na pomoč z zakonom o socialnem zavarovanju in z uredbo o minimalnih mezdah, ki bi se naj zvišale od člana na 10 do 12 din. Po rebna je pospeši'ev javnih del v socialno ogroženih okrajih, da se da prizadetim vsaj boljši zaslužek. S tem je treba zgraditi jez, ki bo kos ustaviti val socialne mizerije tega sanu, da bo postal viničar zadovoljen v svojem s‘anovsko-poklicnem delu kot človek na sovjem mestu. Rajh J.
Bizelisko
Tudi pri nas se je na pobudo mladih delavnih fantov in deklet ustanovilo društvo kmečkih fantov in deklet. Mlado je še to društvo, a pokazalo je že sedaj lep napredek kakor v šievilu članov in članic, 'ako tudi v svojem prosvetnem delu s prirejanjem iger in predavanj. Tako je tudi letos priredilo tridnevni tečaj, ki se je vršil 17., 18. in 19. febr. in je ki je zelo dobro uspel. Med udeleženci tečaja niso bili le mladi kmečki fantje in dekleta, ampak tudi s arejši kmetje, ki so nam blizu. Tečaj je otvoril tov. Stanko lljaž. predavatelji pa so bili: predsednik Zveze tov. Kronovšek. tajnik tov. Nemec, g. dr. Cermelc iz Brežic, tov. agronom Škof, dr. Vilimek. ekonom Malus in Škof.
Druš vu moramo k uspelemu tečaju le čestitati in mu želeti, da gre po začrtani poti naprej, saj kjer je pošteno delo, tam tudi uspehi ne bodo izostali.	M.	V.
Rogatec
Cl.alnlca proslavi 20 letnico svojega obstoja v soboto dne 18. marca 1939 ob 20. uri v dvorani hotela Šporn z literarno-glasbeno akademijo. Sodelujejo pesnica Ruža L. Petelinova. pisatela Anton Ingolič in Albin Pod-javoršek, recita*orka Jožica Ahtikova, moški pevski zbor »Slcga« iz Rogaške Sla ine, trio Logar. Munih, Ferlinc in naši priznani domači igralci. Bogat in pester spored bo gotovo privabil vse ljubitelje lepe besede, petja in glasbe. Po končanem sporedu se vrši družabni večer.
Kronanje
Zanimivo Stivo
Kitajska devica Orleanska
Mlada Kitajka Yang Whey Ming se je v današnji Kitajski tako izkazala s svojim junaštvom, da ji pravijo kitajska Jean ne d‘ Are. Po poklicu je učiteljica. 2e dolgo je članica skavtov, v kateri organizaciji je danes včlanjenih okrog 500 tisoč članov. Stopila je na čelo kitajskega mladinskega gibanja. Dela v Kitajski in izven nje. Nekoliko mesecev je bila v Ameriki in govorila v vseh večjih mestih demokratskemu ameriškemu narodu o nujnosti borbe, ki jo vodijo Kitajci. Na tej svoji turneji je dosegla ogromen uspeh v moralnem in materialnem oziru.
Obiskala pa je ta mlada Kitajka tudi deželo svoje vzornice — Francijo. V Parizu je govorila po radiu in v različnih društvih, tako tudi v »Društvu prijateljev kitajskega naroda«. Govorila je o vlogi današnje kitajske mladine v borbi velikega kitajskega naroda. Rekla je: »Mi smo tu, da rekonstruiramo staro in veliko Kitajsko, da iz stare civilizacije ustvarimo novo«.
Mladina na Kitajskem dela na fronti in v zaledju. Poseča vasi, hrabri kmete, prosi živeža in sodelovanja v borbi. Ponoči obiskuje fronte in pomaga ranjencem. — Mladina se pogosto briga tudi za japonske ranjence, ker pravi, da japonski narod ni odgovoren za prelivanje krvi. V vrstah borcev je tudi mnogo žena. Za njihovo emancipacijo je.mnogo storila zlasti čang Kaj šekova žena. J. W. Ming je dejala tudi, da danes predstavlja Kitajska veliko družino, ki se hrabro bori za svoj obstoj. V demokratskem francoskem narodu je kitajska Jeanne d‘ Are našla popolno razumevanje. — (Nova riječ.)
Čudna prehrana
ali čudni liudfe?
Samo eno univerzalno hranilno sredstvo je na svetu in to je materino mleko, ki ga pijejo otroci vsega sveta. Da hi bilo mleko v splošnem po vsem svetu razširjeno kot hranivo, ni res. Tako so Grki z? časa .Homerja imenovali mleko kot hrano dojenčkov in to nekako z zaničevanjem.
Evropejci in Amerikanci niso edini ljudje, ki se čudijo navadam drugih narodov. Vzhodno-afriški domačin bi se najmanj tako čudil, če bi videl, kako mažejo Evropejci maslo na kruh, kakor bi se čudili Evropejci temu domačinu, videč ga, kako maže na neke vrste kruha mažo, ki je sestavljena iz — zmečkanih kuščarjev. — čudno se zdi Evropejcu, ko vidi, kako nekatera afrikanska plemena jedo murne, a še bolj bi se čudil Afrika-nec gledajoč, kako srka Evropejec jajce.
Pija XII.
Pfuj, jajce je vendar bodoča piška, kako se more to jesti! — Nek raziskovalec je iz radovedosti pojedel samo eno posušeno kobilico in se je na moč čudil, kako morejo Indijanci z največjo slastjo pospraviti cele sklede teh živalic. Pomo-Indijanci jedo ličinke metuljev in velja pri njih ta jed za največjo slaščico. Če so otroci posebno pridni, jim dajo nekaj takih posušenih ličink.
Ni mogoče ugotoviti nikake logike, kar se tiče jedi. Zakaj nekaj jemo, je pač edino navada, ki je v nekaterih krajih tekom stoletij udomačila. Nova jedila se morajo marsikdaj boriti, predno postanejo priljubljena. Najlepši primer za to je bil krompir, ki se od začetka nikakor ni mogel priljubiti Evropejcem.
Tako se ponekod jedo mesojede živali, kar se drugemu spet gnusi, a slednjemu je spet popolnoma nerazumljivo, kako je mogoče jesti gosenice in kobilice, ki žive samo od zelenjave. — Ponekod narodi ne jedo živali, ki so namenjene za posebna dela. Tako je n. pr. v Indiji govedo namenjeno delu in Indijcu ne pade niti v sanjah na pamet, da bi jedel goveje meso. Isto mnenje imajo Ameri-kanci o konjih, južnoafriška plemena spet držijo govedo radi mleka, ki ga pijejo, a mesa se niti ne dotaknejo. Zanimivo pa je pri teh plemenih dejstvo, da sicer izdelujejo iz mleka maslo, a ga ne jedo, temveč ga uporabljajo kot — mažo ža lase. — V Južni Ameriki jedo kot posebno slaščico Jivaro-Indijanci mravlje, ki imafo posebno oster okus po mravljični kislini.
S smučmi po peščeni Sahari
..So preslabi lasi za
V teh lepih sončnih dnevih sem se podal malo v prirodo, da me obudi iz zimskega spanja, obenem sem imel tudi namen, da grem po vasi in propagiram za časopis, kateri bi morda bil za kmeta, — dobrega gospodarja, morda bolj priporočljiv, kakor pa za meščana.
Prišedšl v vas, katere ne imenuiemo. si jo najprej ogledam, na o pa s‘opim na dvorišče. na katerem je s tala precej velika in dokaj čedna hiša. Videti ie bilo, da gospodar ne more biti siromak.
Pred hišo je sedel starček, upognjenega hrbta ter gledal proti njivam, katere so ga zredile, — in po dolgih le ih trudapolnega dela tudi upognile. Pozdravim ga, in vprašam po gospodarju. Že se pokaže na pragu hiše ženica, ki me prijazno povabi naj vstopim. Vstopim v sobo, kateri ne bi imel kaj pripomniti. Za mizo je sedel mož — lahko rečeno fank ki mi ie takoj penudil stol. Med razgovorom in po ovinkih ga vprašam, če ima pri hiši časopis, če ga misli naročiti, ali
če ima katerega naročenega. Nisem dokončal zadnje besede, me prekne in reče: »So preslabi časi za kmeta, da bi či al časopise!« Na tnoje vprašanje čemu. je začel: »Imam družino! Kupi obleko ženi, obleči in obuj otroke, kupi Jim zvezke in knjige. To moram storiti! Toda nihče me ne vpraša, s čim naj to plačam — kje naj vzamem denar? Zredim na leto dve teleti! To je resnica. Pride mesar. jih odžene, meni pa da 700 din. Zasadim krompir in koruzo in pri težkem delu, ki traja par mesecev računam koliko bom prodal — pa pride suša ali toča. in končno sem lahko zadovoljen, če bo žetev ob letu le tolikšna, da bom do druge žetve preskrbel družino. Pride konec leta — plačaj davek! S čim? Z onim denarjem, ki sem ga dobil ko sem prodal telteta? Kako naj oblečem ženo, otroke — samega sebe. Vidi*e ako je življenje nakmetih. In potem naj še čitam časopjse?«_	Konrad Ogrinc.
SKRBI ZA »EDINOST«!
Dopi$i	..Ed
•' |p •
* A 58^3 %
MARIBORSKA TISKARNA
PO SVETU
Angleški princezf
z otrcSke zabave
ANILINSKi TiSK
KNJIGOVEZNICA
PLAKATIRANJE
i%f£L Ibi d B od premoge se dob! po din 1'- pri dostavi soda pri železarni A. Pogažnik, Kuse__________________________________________________________
?'’'’!!iiiiini!!!imii!!iiiiiii!Hnniininiiiiiiiiiiiiiiiniii!iiiiiiiiH
AUGUST GAIL1T
Tako jo nekaj časa nese. Nenadoma pa jo postavi na tla, zastre z roko oči in pazljivo motri pokrajino pred seboj.
»Prešmentano!« zakliče zadovoljno. »Gozd tamle zadaj se mi zdi nekoliko čudno znan! — Shoda, da ne moreš več hoditi! Drugače bi prišla še pred nočjo na mojo kmetijo.«
»Kje, kje?« vpraša Kati vznemirjeno in iztegne svoj ogoreli vrat čez Nipermaadi-ieva pleča. »Ali je tamle?«
»Ah ne, neumnica, ne tam!« odvrne Ni-permaadi, vzame dekletovo roko v svojo, iztegne prst pred njenimi očmi in ji kaže smer.
»Poglej. ti gozdovi tam, ti 'visoki, modri, ki štrlijo proti nebu kakor lemež. Za temi gozdovi je moj dom, in tja te hočem popeljati.«
»Potem pa pojdiva! Do večera bova gotovo tam!« vzklikne Kati, poskoči in si urejuje ruto.
»Ne, ne, to nikakor ne!« pravi Niper-maadi. »S temi nogami ne moreš prehoditi niti pol kilometra! Ne, ne, prenočila bova tamle ob njivi. Sedi tja, jaz skočim in prinesem kaj, da bova jedla, in vode za noge. Takoj bom zopet tu!«
»Ne, ne!« kriči Kati glasno, »jaz greni s teboj, pa tudi, če bi morala lezti po vseh štirih. Niti koraka te ne pustim samega, niti enega koraka!«
»Tak, zakaj pa ne?« vpraša Nioermaa-di in se lokavo smeji. »Ali se bojiš, da pobegnem?«
»Da,« pravi ona odrezano in se zmrači. »Visim na tebi kakor zvonec na nemimi kravi. Ne otreseš se me! Ali misliš, da nisem opazila, kako si se izpremenil, odkar sva zaročena?«
»Ne bodi neumna!«
»Da. neumna sem. Saj sem te vendar svarila. Rekla sem ti: „Jaz sem pač veliko preneumna zate". — Toda ti me nisi hotel niti poslušati. In kako prihajam sem! Beraško dekle in posestnik « Ve}' najstimi glavami živine. Petnajst jil> ic’ si rekel, ne?« *
izdaja fcsr.TorciJ »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novi* ar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav.ravnatelj Stanko Detola, vsi v l*arib£>fw‘