Nurofnina mesečno 25 L)iu, zu inuzem-glvu 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll
ček. račun: Ljub-liana it 10.650 in lO.Vt1) za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Pruga-Dunaj 24.707
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna »Iniba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku
Neverni nemir
Po vsem svetit se razlega klic po verskem miru in po spravi med krščanskimi veroizr povedmi, da bi se po složnem sodelovanju vseh vernih kristjanov svet mogel rešiti strahotno grozeče revolucije destruktivnih brezbožnih sil. Zlasti v versko mešanih državah se predstavilelji krščanskih veroizpovedi varujejo vsega, kar bi moglo drugo krščansko veroizpoved žaliti ali izzivati. Tudi naši državi je potreben verski mir, da bi mogli katoličani in pravoslavni sodelovati za skupne državne koristi in za obrambo temeljev krščanske kulture in morale. V tem pravilnem smislu so naše državne oblasti že od prevrata sem često opominjale k verskemu miru in poudarjale versko strpnost. Še v avgustu 1931 je minister pravde dal taka naročila duhovnim oblastim vseh veroizpovedi v naši državi. Povod za to opozoritev je dala znana velikonočna poslanica poglavarja neke velike veroizpovedi pa polemika, ki je nastala ob njenem povodu.
Dne 18. januarja smo na tem mestu na podlagi članka v »Bogoslovnem Vestniku« opozorili na nekatere nevesele pojave, ki dokazujejo, da neki cerkveni krogi kljub lemu še vedno ne uvidijo resnosti položaja in še vedno sistematično nadaljujejo svoje razdiralno delo ter žalijo v državi priznano veroizpoved. Niti požrtvovalnih katoliških redovnic ne puste v miru. Dokumenti, ki jih je lani in letos objavil »Bogoslovni Vestnik«, pričajo, da ona polemika po večini sploh nima več verskega ali bogoslovnega značaja To je že navadno zmerjanje, ki ni vredno kulturnih ljudi in kulturnega naroda. Toliko bolj žalostno je, da se je tako pisanje nazadnje zateklo v glasilo slušateljev belgrajske pravoslavne bogoslovne fakultete »Sve.osavlje«. Neizkušeni mladi ljudje so v preveliki gorečnosti prezrli najelemen-tarnejša znanstvena pravila in zahteve dostojnosti. Pri tem so razodeli marsikaj, kar bi bili v svojo korist smeli zamolčati. Tako so se na pr. javno hvalili, da je z njimi tudi ruski me-tropolit Antonij; objavili so celo neki njegov polemičen članek.
Zelo malo taktno je, da ubogega ruskega emigranta in gosta vmešavajo v svoje neblago in neomikano pisanje. To [oliko bolj, ker je po povodu papeževega nastopa proti preganjanju krščanstva v Rusiji leta 1930 nastal med ruskimi emigranti popoln preobrat v odnosu do katoliške Cerkve in do papeštva. Od tega časa so med vernimi in narodnimi ruskimi krogi napadi proti papeštvu skoraj popolnoma prenehali. Metropolit Antonij se je celo javno zahvalil papežu za njegovo sočutje do ruskega naroda. Od tega časa tudi ni več ponavljal svojih ekstremnih nazorov o ka.olištvu, ki pa imajo vendar še verski in bogoslovni značaj in 6e v tem radikalno razlikujejo od pisanja »Sve-tosavlja«. A šel je še dalje v tisti zavesti, ki splošno zmaguje v ruski emigraciji, da je namreč proli preteči brezbožni revoluciji in anarhiji potrebno sodelovanje vseh vernih kristjanov. Lansko leto je objavil ostro okrožno poslanico proti framasonstvu, nevarnemu sovražniku krščanstva in krščanskih držav ter destruktivnemu netilcu svelovne revolucije.
Po vsem tem je bilo obžalovanja vredno, da so ga hoteli zaplesti v prostaško polemiko, ki nima skoraj nič verskega ali bogoslovnega. Pa kaj se je dognalo! »Svetosavlje« je moralo javno priznati, da je Antonijev polemični članek prevedlo iz njegovih zbranih spisov, ki so izišli pred več desetletji; a objavilo ga je brez dovoljenja in brez vednosti metropolita Antonija. To dejstvo z jasno lučjo osvetljuje, kakih sredstev in meod se poslužujejo v svoji nedostojni in destruktivni polemiki. Bogoslovna fakulteta, na kateri ti mladi ljudje študirajo, ne bi smela trpeti takih metod svojih slušateljev v glasilu strokovnega univerzitetnega združenja.
še enkrat poudarjamo, da tako neznanstve-no, nekulturno in žaljivo pisanje ni v čast ali korist cerkvi, ki jo hočejo mladi ljudje braniti, ne da bi za to bila najmanjša potreba. To pisanje namreč sploh ni več niti cerkveno niti bogoslovno niti krščansko. Naj se že vendar rajši obrnejo proti resničnim nevarnostim krščanstva! Naj s poti nevernega nemira krenejo na pot verskega miru med predstavitelji vodilnih krščanskih veroizpovedi v korist skupnih krščanskih in eresov, v korist narodu in državi. Brezverstvo, bodisi franiasonskega bodisi marksističnega kova ogroža tako verske in etične, kakor državne in socialne vrednote krščanskega svetovnega nazora v toliki meri in po tako sistematičnem delu, da je pač nujna zahteva časa in moralna dolžnost vsake krščanske veroizpovedi, da se obrne proti temu sovražniku krščanske kulture in krščanskega državnega ter družabnega reda, mesto da se napada druga krščanska veroizpoved brez vsake po rebe in brez vsakega pametnega re/ona. To ni samo anahronistično in skrajno nazadnjaško, ampak naravnost škodljivo lako za krščansko versko skupnost kakor za diiav.no občestvo, ki sloni na podlagi miru in praktične strpnosti ter sodelovanja vseh kristjanov za prospeh in za obrambo krščanskih moralnih in družabnih idealov.
Hranilca na Jeseničan
poslovalnica >Krekov dom« izplačuje vloge, vložene pol. L 1033, takoj bre* odpovedi
Tema nad našimi premogovnimi revirji
Obupen boj naših rudarjev za golo življenje
Poziv na k r. vlado
en sam kap bede.
Družina brezposelnega rudarja iz revirja TI'D
Zagorje, 13. februarja 1933.
Položaj rudarjev v revirjih TPD je od zadkih let sem vedno slabejši, dokler ni postal naravnost obupen. Ni dovolj, da so stalne redukcije zredčile vrste rudarjev, da je zaradi -praznovanja padel zaslužek pod vsak eksistenčni minmum, TPD celo grozi, da bo ustavila rudnike. V Kočevju že skoraj počiva, t Zagorju naj bi se pa
Propadle bodo vse obrti. Že sedaj se bori 23 trgovin za svoj obstoj. Predstoječa katastrofa je zadeva vse naše javnosti Vse oblasti od najmanjše do najvišje morajo napraviti svojo dolžnost in preprečiti to katastrofo.
Joža Golmajer je poročal kot član delegacije, ki je bila v Belgradu, da pouči posamezne au>stre v težkem položaju rudarjev. Z narodnim poslancem Iv. Mohoričem sta obiskala ministra prosvete, ministra financ in ministra socialnc politike. Vsi trije ministri so obljubili svojo pomoč. Sam je bil še pri ministru za gozdove in rudnike. Ta je izjavil, da je v interesu države, da jemlje premog v državnih rudnikih. On kot tak bo delal na to, da
TPD sploh ne dobi naročil.
Ta žalostna novica je povzročila siiw> pobitost med zborovalci.
Vladimir Kravos je govoril v imenu Nar. strokovne zveze. Predvsem je obsojal stališče ministra za gozdove in rudnike. Opozarjal je, da je dolžnost vseh odločilnih činiteljev, da dajo rudarjem kruha in dela.
Anton Marinček je pozdravil protestni shod v imenu JSZ. Žalostno je, da smo prišli v take razmere, da je popolnoma prevladal materija-lizem, da so potisnjeni ob stran rajsvetejši temelji človeške družbe; Človek sam in družina. Edina rešitev je
v edinosti delavstva.
> To mora biti čuječe in borbeno. Ne sme se zadovoljiti le z obljubami, ampak te naj postanejo dejstvo.
I. Š o b e r je opozarjal, da so radi razmer pri TPD v nevarnosti vse socialne institucije. Kajti čim nižji bo stalež rudarjev, tem manj bo dohodkov. Delavski zaupniki so vedno v boju za delavske pravice, toda sedaj so pri kraju in mora
priskočiti na pomoč vsa javnost.
Narodr-i poslanec Mravlje je navajal, kako pada od lela do leta produkcija TPD. Obljubil je,
popolnoma ustaviL
Ta vest je vzbudila nepopisno razburjenje. Ne le v Zagorju samem, ampak v vsej dolini. Saj pomeni za njo rudnik življenje.
Trboveljska utemeljuje svoj ukrep s tem, da jo država pri dobavah premoga vedno bolj potiska ob stre.:. Leta 1929 je n. pr. krila 44.2% železniških dobav, leta 1931'32 le 29.3%, v I. semesUu leta 1932/33 samo še 26.2%, v II. semestru pa
celo le 20.9%.
Trdi, da bi se položaj v njenih revirjih bistveno izpremenil, ako bi država izpremenila svoje stališče. Ni nobenih stvarnih razlogov za to. Edini vzrok je le neumevanje.
Edinstven primer v zgodovini Zagorja
Kakor smo že omenili, je silovito odjeknila vest, da bo TPD prenehala z obratom v Zagorskem rudniku. Da preprečijo to ka'astrofo, so ustanovili poseben akcijski odbor, ki naj vodi borbo za pravično ureditev življenjskega vprašanja ne samo rudarjev, ampak vse doline. Ta akcijski odbor je sklical za danes popoldne ob 3
protestni shod
na prostem pred rudniško reslavracijo. Tega shoda so se udeležili prav vsi sloji prebivalstva Zagorske doline. Pred restavracijo je bilo
nad 4009 ljudi.
Točno ob 3 popoldne so zai>rl; vse obrate, trgovine in gostilne. Že to dejstvo je dalo silno resno obliko temu protestnemu shodu, še resnejše pa iz-mozgani in prestrašeni obrazi te velike mase. Iz njenih cči je odseval strah, srd, obup..
Zakaj vse prebivalstvo edmo ?
Točno ob 3 popoldne je otvoril shod predsednik akcijskega odbora Krautberger, Povedal je, da je na dnevnem redu samo ena točka: Protest proti rVževanju naročil premoga TPD od strani železniške uprave. Po uvodnih in pozdravnih besedah je dal besedo predsedniku Delavske zbornice Mihi Č o b a 1 u. Podal je jasno sliko sedanjega položaja v Zagorju. Zagorje je bilo nekdaj industrijsko mesto prvega reda od leta 1919 je zaposlovalo nad 2000 de^vstva. Polagoma so demontirali razne obrate. Steklarna je uk'njana, kamnolom počiva, v rudniku je zaposlenih le nekaj r.«ad 700 rudarjev, pa še ti praznujejo. V enem mesecu napravijo
komaj 14 šihtov ali še manj.
Poleg teh aktivnih rudarjev je še nad 603 staro-upokojencev, č jih pokoj,lina zna?a mesečno od 4 do 6 Din. Zagorje ima z družinami vred nad 1000 brezposelnih. Žalostno sliko nudi Zagorje. Saj ob belem dnevu pohaja po cestah kar po 200 mladih delavnih moči, ki bi rade delale. Pa dela ni! V veliki meri samo radi tega, ker na odločilnih mestih
ni razumevanja,
ker ne vedo, da so tukaj poklicni rudarji, da niso naši rudi:tki taki, kakor na jugu države, katere e-v večini odprli šele po letu 1919. če bo šlo tako na^tej, bo vaa dolina
da bodo vsi poslanci iz Slovenije tli s slovenskimi ministri na čelu na vsa odločujoča mesta, da se vprašanje nabav ~d strani države reši povoljno. Pa tudi TPD mora od svoje strani prinesti žrtve. Saj ne bo za nje nič hudega, če ne bo delila eno leto dividend. Pri rudarjih pa gre za eksistenco.
Rudarski tajnik Jurij A r h pojasnjuje delovne razmere v državnih rudnikih ter kako so vodi konkurenčni boj. Apelira, da naj se vsi združijo in se skupno bore za tako važna življenjska vprašanja.
Končno se je oglasil k besedi tudi brezposelni rudar G r o z n i k , ki pretresljivo slika bedo brezposelnih in zahteva takojšnje pomočL
Pismo predsedstvu vlade
Iz shoda je bila poslana na predsedstvo vlado v Belgrad sledeča resolucija:
Predsedstvu Kr. vlade.
Rudarsko delavstvo, nameščenci, obrtništvo ic ostalo prebivalstvo občine Zagorje in okolice, zbrano na javnem protestnem zborovanju v Zagorju dne 13. lebruarja:
Odločno protestira proti sedanjemu načinu zapostavljanja privatnih rudnikov napram državnim, pri nabavah premoga državnim železnicam.
Zahteva odločno, da se te nabave v bodoče dele po ključu iz leta 1929.
Dosedanji n a" i n postopa -ja, ki splošno škoduje gospodarstvu Dravske banovine, je predvsem zadel tukajšnje prebivalstvo, ki je vsled tega prišlo v skrajno bedo in obup, čemur bo sledila katastroia, če se to stanje ne izboljša.
Vse Zagorje stoji pod vtisom tega protestnega shoda. Shod je potekel popolnoma mirno. Vedno in vedno so se ponav jali vzkliki: Hočemo dela! Hočemo kruha zase in za svoje otrokel Nič več obljubi Dela in k r u h a I
Kako Hter preganja levičarje
Marksisti „na dopusta
a
Berlin, 13. febr. tg. Državni konrsar za prusko notranje ministrstvo GiSring je sedaj odstranil iz pruske uprave zadnje levičarje. G8ring je s tem končal ono delo, ki ga je začel državni kancler von Papen. Potom ko je bil poslan na dopust zadnji eo-cialnodemokratski višji predsednik in bivši državni brambni minister Noske, ki bi jeseni itak moral zapustiti državno službo v Hannovru radi svoje starosti, je Goring sedaj poslal na dopust tri vladne prerisedn ke in tri vladne podpredsednike, razen tega pa 10 policijskih predsednikov v onih mestih, v katerih je mnogo delavstva, kakor v Dortmundu, Duisburgu. Harburgu, Wilhelmburgu, Waltb".rgn, Ilallau-u, Hannovru, Frankfurtu, Stettinu in Vrati-slavi. Izmed »reh vladnih predsednikov je eden demokrat. to je Ehrler v VViesbadenu, tretji pa stoji blnzu centrumu, namreč Stirler v Aachenu, ki je izšel iz krščunsko-socialnih strokovnih organizacij. Izmed vladnih podpredsednikov, ki so bili poslani na dopust, je 7 socialnih demokratov, dva pripadata
] centrumu, eden pa je demoknt (državna stranua).
Razen tega je bilo poslanih na dopust še 7 višjih I voditeljev policije, jioeebno v mestih s številnim ! prebivalstvom.
Kakor se čuje, s tem še ni zaključena odstranitev levičarskih ali srednjim strankam pripadajo-i čih urudnikov iz pruske uprave. Nurodno-socialistič-ni minister Gftring je kot upravitelj pruskega notranjega ministrstva odredil te dopuste, ne da bi bil o tem sklepal pruski komisarski kabinet. Goring tudi nima drugefia pooblastila, kakor da odloča o dopustih. Za odstranitev ali za novo imenovanje uradnikov pa je potreben sklep kabineta. Vendar pa, dasi se s predčasno upokojitvjo naložijo pruski blagajni zopet nova bremena, ni računati s tem, da bi uradniki, ki so bili sedaj poslani na dopust, še dobili zaposlitev v pruski državni službi. Z odredbami1', ki .iih je začel pruski komisar 20. julija in jih sedaj nadaljeval, se je personalno vsa pruska uprava popolnoma izpremenila.
Z razorožitvi ne konten nce
Francija na strani malih držav
Ženeva, 13. febr. Najzanimivejši trenutek sedanjega zasedanja razorožit veno k.nloronce je bil brezclvomno tisti, ko je nemški delegat Nad«lay pozval načelnika angleške dclcgacijc Edcna, naj izjavi. ali sc Anglija strinja z nemškim stališčem, da je bilo vprašanje enakopravnosti Nemčije v nač<ln definitivno rešeno i izjavo pe.ih velesil dne 11. decembra 1932. Za Nemce j? vprašanje priznanja enakopravnosti že rešeno, medtem ko je francoska zunanji minister Paul Boncour odločno poudaril, da izjava, ki jo je podalo petero velesil, nikakor ne more vezati vse konference; kajti vprašanje enakopravnosti je treba rešiti v zvezi z organizacijo evropske varnosti. Paul I! on con r je torej jasno povedal. da Francija ne more priznati Nemčiji enakopravnosti. dokler bc nc zago o vi s posebnim paktom ali kakorkoli varnost njej in pa njenim zaveznicam. Zanimivo je. da se prav za prav edino Francija poteguje tudi zn pravicc malih držav in da ne priznava mednarodne pravne veljavnosti sporazumom, do katerih jc prišlo samo med velesilami. Sploh bi Anglija. Nemčija in posebno tudi Italija rade uvedlo sistem pogajanj med votesilami, da bi na ta način potisnile v stran male evropske države, to je francosko zaveznice, Poljsko in Malo antanto.
Po prihodu Hitlerja na vlado je tudi na razorožitvam konferenci nastal vse drugačen položaj; Francija in njene zaveznice ne zaupajo več obljubam nemške diplomacije in morajo biti danes glede razorožitve toliko bolj previdne, ker morajo računati z napadalnostjo Harodno-socialislične Nemčije.
Načelnik angleške delegacije Eden nI utegnil odgovoriti na vprašanj5, ali se strinja z nem&ko ra-zlago omenjene izjave, dogovorjene med petimi velesilami, ker mu predsednik konference Hender-eon ni dal besede, češ. da mora zaključiti sejo radi seje Sveta Zveze narodov. Henderson je hotel oči-vidno preprečiti, da bi ne prišlo do nevarnega preloma med predstavniki Francije. Anglije in Nemčije. /Ie ii načrta ki ga je predložila angleška delegacija r&Mkrožitvoni lomlerciiMa. ie raaridno. da
bi Anglija rada promostila prepad, ki loči Francijo in Nemčijo. Njen načrt predstavlja kompromis med francosko in nemško tezo. Na eni strani priznava potrebo novega dogovora med evropskimi državami, da ne bodo medsebojnih sporov reševale s silo, ter potrebo evropsko-kontinentalnega dogovora i o medsebojni pomoči. S lomi dogovori naj bi bilo dano Francozom in njihovim zaveznikom vsaj formalno zadoščenja, v kolikor zahtevajo novo mednarodno pogodbo, ki naj bi jim zagotovila varnest. Seveda ostane odprto vprašanje kakšne obveze bi si hotela Anglija naložiti in kakšna jamstva bi bila i pripravljena dati za evropski m'r. oziroma dana.š-| nji status quo, ker je le od rešitve tega vprašanja i odvisna vrednost takšne mednarodne pogodbe in z i njo tudi vrednost varnosti, ki naj bi se na ta način dosegla. Angleži so v tem pogledu š? vedno silno | rezervirani.
Angleški načrt pa na drugi strani ustreza Nem-j oem. v kolikor predlaga, naj se Členi verzajske pogodbe. ki omeiutejo pravico Nemčije do obor žc-vanja. odpravijo in nadomestijo s splošnem razoro-| žitvenim sporazumom. Omejitve gled? oboroževanja naj bi veljale enako za Nemčijo in ostale države. Kljub temu so Angleži mnenja, naj bi se načelo enakopravnosti uveljavilo za Nemce postopno, to je, Nemčija naj bi svojo oboroženo silo dvignila do dogovorjene viš'ne v določenih dobah, tor'] ne nenadoma. Nemška delegacija ie pristala na angleški načrt samo. v kolikor tiče klavzulo glede uvelj.iv-ljenja načela enakopravnosti, toda z rezervo, da bo tudi v tem pogledu podala še podrobne izjave.
Nemima Rotminiva
Bukarešt, 12. febr. Po naredbi vlade so razpu-ščene komunistične organizacije po vsej državi. Poveljnik garnizije je na podlagi izrednih )>olno-močij, katera mu daje obsedno stanje, prepovedal vse shode bodisi na prostem bodisi v zaprtih lokalih. Do sedaj se ni zgodil še noben incident.
Bukarešta, 13. febr. A A. Policija je odkrila uo *o komunistično organizacija
A «
Stalo-mod jarski-nemšlti homplot v Podonavju
Madjarska - središče evropske
ZarOŠe proti miru	Nova odkritja
(Parii, 11. februarja.
lz vsoh izjav, ki izvirajo od Herriota in ki »o se na najrazličnejše načine izpopolnile že v tukajšnjem dnevnem tisku, si človek napravi le » teiavo jasno sliko o paktu, katerega so menda sklenile dne 7. avgusta lanskega leta Italija, Nemčij« in Madjarska. Debata je mnogo razčistila, postala je lelo vroča in prinesla je mnogo novega, kar je spravilo evropsko javno mnenje v začudenje. Toda jasne slike, kot rečeno Vam ne morem podati, ker uradni krogi trdovratno molčijo, le iz Madjarske, Italije in Nemčije prihajajo zanikanja iu pomirjevalni komunikoji vlad, katere je Evropa zasačila pri nečednem delu.
Zveza Itatiia-Madjarsha in Madjarska-Xemčija
K vsemu temu Vam morem samo ponoviti nekatera izvajanja tukajšnjih listov, ki so to vprašanje trozveze med Italijo, Madjarsko in Nemčija obravnavali. Tako je med ostalim posvetil profesor ua politični šoli Rene Pinon v reviji »Capital« daljši in temeljito podkovani članek temu vprašanju. iz katerega bi sledilo, da ia enkrat 5e ni res, da bi bila trozveza sklenjena, pač pa. da je nc-ovrgljivo. da sta podpisali lakšen pakt Madjarska in Italija na eni ter Madjarska in Nemčija na drugi strani. Madjarska bi torej bila središče politične revolucije, ki naj bi sc izvedla v Evropi.
PoVsko Primorje in Dalmacija
Kar sc pa tiče Italije in Nemčije, obstoja samo tajcu dogovor med Mussolinijem in med Hitlerjem, dogovor, ki postane sedaj, ko je Hitler državni kancler, mnogo večje važnosti, iu ki ima sledečo vsebino: Italija bi pomagala Nomeiji, da prežene Poljake iz tnkoimenovanega koridorja ali iz Pome-relije in poljskega Poniorja ter iz Poznanjskega. Nemčija pa bi se potrudila, da podpre Italijo v njenih aspira iiah zn Dalmacijo. Lo tako sc dajo nalagati vsi ti" ogromni transporti orožja in munirije, ki sredo iz Italije na Madjarsko. kajti Budimpešta jo bila izbrana kot spojna točka za italo-ncinško sodelovanje.
Vzrok neuspeha Herriotove
prijateljske ponudbe
H u gene Lantoer pa piše v >L'Homme lilire«, da ima dokaze v rokah, da je bil tajni sporazum dosežen med Mussolinijem in Hitlerjem nekoliko preje, kot je Herriot ponudil prijateljstvo Italiji v znanem tuluškem govoru. List zaključuje, na je Herriot takrat nalašč napravil to ponudbo, da bi nekoliko zavrl pogajanja med Italijo in Nemčijo in "da bi prvo prisilil, ila na ljubo sklenjenega pakta i pitlerjcm odkloni francosko prijateljsko roko.
Kalifa in Madjarska — stalna zarotnika
Pertinax pa pošilja svojemu listu >Echo de ParU< posebno zanimiv članek, kateremu je dal naslov: »Italija in Madjarska stalno konspirirata proti Jugoslaviji*. Clankar ugotavlja, da so še pravočasno prišle najrazličnejše vesti o tajnih pogodbah med raznimi evropskimi državami, pravočasno, da nas opozorijo na potrebo, da ostanemo močni. Polagoma sc dviga zastor in na dan prihajajo dogodki, ki nam odkrivajo, da sta Italija in Madjarska stalna konspiratorja proti Jugoslaviji. Znano je, kaj se je zgodilo med obema državama
v pogledu kontrabande letal. Danes prihajajo zopet
novo Btvari, ki nam razodevajo, kako le države z železno voljo zasledujejo svoj cilj proti državi, ki danes brani njihov pohod proti vzhodu na isti način, kot se je svoje dni mala Srbija zoperstavljala nemškemu pohodu proti llagdadu. C'a s je, da Francija in Anglija, spričo teh dejstev, ki dan za dnem bruhajo na dan, storita potrebno, da se kom-plot, ki je bil pred ]M>I leta sklenjen, razgali in onemogoči. Zakaj se britanska vlada, tako povprašuje Pertinax, tako brani, da bi pritisnila na Av-tsrijo, da vendar enkrat likvidira tisto vprašanje, ki je nastalo okrog tihotapljenja orožja v Madjarsko preko Hirtenlierga.
Borba za revizijo mirovnih pogodb
»Madjarska bo ob strani Italije in Nemčije"
V tej zT«xi moram opozoriti tudi na članek, ki jo izšel v budimpeštanskem »Montagsblattu« in katerega so ponatisnili nekateri tukajšnji listi. V tem članku se poveličuje zmagoslavni poliod nemškega nacionalizma, »ki je neizmerno pojačil borbo za revizijo mirovnih pogodb.« »Skupni in složni pritisk Italije in Nemčije se bo začel čuliti tekom prihod- \ njih tednov v krogih mednarodne diplomacije, kjer se bije hoj za preoblikovanje Evrope. V tej veliki borbi so bo Madjarska borila, to se razume, na strani svoje zaveznice Italije in ob svoji prijateljici Nemčiji.« Ta izjava poluradncga lista, pove mnogo več, kot pn zakrinkani demantiji. ki jih jo orodjar ska vlada prod nekoliko dnevi objavilu.
Berlinski WolHov urad je bil v svoji izjavi mnogo bolj previden, ker njeseov komunike na eni strani izraža »nasprotstvo nemške vlado proti vsaki takšni zvezi,« na drugi strani pa vendarle priznava. »da so bo morala nemška vlada obrniti za pomoč ki svoje pravice na one države, ki so ji voljne pomagati«.
»Evropa je nervozna. Skrajni čas je. da se zberejo vse zdrave sile, ki bndo temu zahrbtnemu ro-varenju napravile konec. Mi nočemo novih konfliktov. mi nočemo vojnih nevarnosti, mi hočemo mir, mir, da bomo v miru gradili svoje blneostanje in svojo bodočnost«, s temi besedami zaključuje tudi nedeljski »Crois« svoja razmišljanja o podonavskem komplotu.	R. M.
Nova letala za Madžare
>Echo de Pari«« poroča še nekatere podrobnosti o italijanskih pošiljatvah letal na Madjarsko. Izmed 32 letal, od katerih je bilo 12 Flatovili lovskih i letal po 450 ks, modela 220. in '30 opazovalnih in j bombnih letal po 650 ks, model 222, so že vsa zopet ! razložena in spravljena v niadjarskih hangarjih.
Ttalija pa bo poslala še 16 letal. Do sedaj poslana letala eo dospela na Madjarsko meseca januarja v petih skupinah po 6 do 7 letal in sicer preko Avstrije v višini 6000 metrov.
Sptwm na de*u
Dunaj, 13. febr. ž. Kakor poročajo jutranji listi, je odkrita nova vohunska afera v vojnem ministrstvu. Gre zn prodajo mobilizacijskih načrtov bivše avslro-ogrske vojske ter za sestavo posameznih avstrijskih čet. kakor tudi za vojaško moč nekaterih sosednih držav. Neki častnik je baje prodal te dokumente neki inozemski državi. Govori se nadalje, da jo v afero zapletena tudi neka gospa Magyorosy. To afero drž jo v največji tajnosti in so vsi osumljenci že aretirani. Iz sodno razprave bo javnost izključena.
Po Budimpešti fubiltraio
Budimpešta. 13. febr. ž. Današnji >May Nap« objavlja, da so se snoči vršile pred italijanskim poslaništvom v Budimpešti demonstracije članov takozvane revizijonistične garde, ki je bila ustanovljena v okvirju frontne stranke s 300 do 400 ljudi. Ta skupina je prišla snoči pred italijansko poslaništvo ter pela madjarsko himno. Manifestirali so za madjarsko-italijansko prijateljstvo, da jim Italija j vrne madjarsko Heko. Voditelj inanifestantov Per-ley je nato izročil nekemu uradniku italijanskega poslaništva memorandum v obliki spomenice, naslovljene na predsednika italijanske vlade Mussoli-nija, v katerem mu sporoča, da je ustanovljena madjarska železna revizijonističua garda, katere glavni cilj je, da doseže revizijo trianonske pogodbe. Ta revizijonistična garda v svoji spomenici pričakuje pomoč od Mussoiinija, katerega prosi, da se zavzame za iniciativo v tem vprašanju.
Uspeh razorožltvene konference
Novo oboroževanje
London, 13. februarja, ž. Pomorski strokovnjak »Daily Telegrapha« poroča v senzacionalnem članku, da se sme kmalu pričakovati znatno okrepitev angleške vojne mornarice, če se na razoro-žitveni kr.iferenci ne bo doseglo pričakovano znižanje pomorskih sil. Zato skoraj ni verjetno, da bi Velika Britanija pod takimi okolnostmi leta 1936 obnovila obstoječo pogodbo o omejitvi pomorskega oboroževanja. Izkušnje dokazujejo, da je s tako pogodbo nemogoče, da si angleška mornarica zagotovi prekmorsko trgovino s svojimi kolonijami. Od leta 1922, ko je sklenjena prva vvashingtonska pogodba, je bila Anglija potisnjena s svojo mor-larico v drugo vrsto, medtem ko so se Francija,
Italija in Združene države od tega časa znatno okrepile na morju. Anglija vseh zadnjih 150 let ni bila tako slabotna v brodovju, kakor je danes. Mornariški krogi postavljajo sledeče zahteve:
1.	Namesto starih vojnih ladij se morajo zgraditi nove težke oklopne enote od 25.003 ton, ki naj bi bile opremljene z 8 topovi 13.5 palcev premera.
2.	Zvišanje števila križark za 25%. Križarke naj bi bile oborožene s topovi nad 6 palcev premera.
3.	Nov program graditve vojnih ladij v določenih letih, ki bi predvideval letno 12—16 novih rušilcev in superrušilcev v madoknaditev za tako zvane »nemške žepne križarke«. 4. Mornariška posadka naj bi se zvišala za najma.nje 10.000 mož.
Iz Narodne skupščine
Nov osnutek občinskega zakona
Belgrad, 13. febr. 1. Kakor smo že javili, je odbor za proučevanje zakonskega predloga o spremembah in dopolnitvah zakona o občinah dokončal svoje delo ter predložil narodni skupščini svoje tozadevno poročilo Glavne določbe predloženega zakonskega osnutka so sledeče:
Občine s 3000 prebivalci
S, 3. Vsaka občina mora imeti najmanj 3000 prebivalcev. Le v krajih, kjer tega ne dovoljujejo krajevne razmere in so za to navedeni upravičeni razlogi, imajo občine lahko manj kot 3000 prebivalcev'.
Združevanje občin
§ 6. Združitev občin enega okraja se lahko izvrši, če to zahtevajo dotični občinski odbori na sejah, na katerih je prisotnih dve tretjine odbornikov. To se lahko izvrši tudi na pismeno zahtevo večine volivcev dotičnih občin. Formiranje novih občin z razgrupacijo v mejah enega okraja se lahko izvrši tudi na pismeno zahtevo občinskih volivcev onih krajev, ki bi prišli v novo občino. Ločitev krajev iz ene občine in priključitev k drugi v mejah enega okraja se lahko izvrši tudi na pismeno zahtevo večine volivcev tega okraja s pristankom odbora ojie občine, ki se ima priključiti novi. Sklep o tem se izvrši v kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra.
Organizacija novih občin
§ 8. Organiziranje novih občin bodo pripravili in izvršili najkasneje v treh mesecih organi one občine, ki dobi največ prebivalcev.
§ 9. V slučaju spremembe obsega občin po določilih § 6., se bodo izvršile nove volitve v vseh in-teresiranih občinah v roku treh mesecev po razglasitvi zakona.
§ 10. Ime in sedež občin se določa s kraljevim ukazom na predlog notranjega ministra.
§ 14. Za kritje posameznih potreb, ki se lahko zadovoljijo samo s skupnim delom ali skupnimi materialnimi sredstvi dveh aii več občin, sc lahko občina združuje po odobritvi bana. O združitvi
/.lirtira n (mti rta UlilrA n.11 J f.,.1.' KOM
UUIVVHJV	- - —- » - f — - — " —« —" ™ —' U.H, V1. .1.
Občinski odbor
§ 25. Občinski odbor sestoji: v občinah s 3000 do 5000 prebivalcev iz 24 odbornikov, v občinah s 5000 do 8000 prebivalcev iz 30 odbornikov, v občinah z 8000 in več prebivalcev iz 36 odbornikov. V občinah, ki imajo izjemoma manj prebivalcev kakor 3000, sestoji občinski odbor lahko iz 18 odbornikov. To število se pa lahko z občinskimi statuti, ki jih odobri ban, zniža, toda nikakor ne izpod 10.
§ 26. Občinski odbor sc voli s splošnim enakim, neposrednim in javnim glasovanjem za dobo treh let. Občinsko pravico imajo vsi prebivalci, ki so vpisani v volivne imenike dotične občine po zakonu o volivnih imenikih.
§ 27. Za občinskega odbornika je lahko izvoljen dotični član občine, ki ima volivno pravico po zakonu o volivnih imenikih in ki je izpolnil 26. lelo ter ni izključen od volitev.
Občinski odborniki
§ 28. Občinski odborniki ne morejo biti: 1. občinski uslužbenci, dokler eo v aktivni službi. 2. Uradniki onih »blasti, ki imajo nad občinami neposredno nadzorstvo. 3. Tisti, k,i so v tožbi z občino, vse dotlej, dokler se spor ne likvidira. 4. Dobavitelji občin, podjetniki, ki jemljejo v delo občinska dela, in zakupniki občinskega imetja in dohodka. 5. Tisti, ki upravljajo občinsko imetje ali upravljajo kak občinski zavod, ali pa, če jim občina poveri kak posel in morajo o tem polagati račune. Ti slednji nimajo pravice vse dotlej, dokler računov niso položili. 6. Vsi oni, ki brez upravičenega razloga niao prej sprejeli odbornišks dolžnosti pri zadnjih občinskih volitvaJi. 7. Tisti, ki jih občina stalno vzdržuje ali dobivajo podporo iz občinskih ali drugih javnih sredstev, razen državnih. 8. Tisti, ki so v krvnem sorodstvu do Čelrlega kolena ali pa v stvaštvu do drugega kolena s predsednikom ali člani občinskega odbora.
Duhovniki, analfabeti, uradniki
§ 29. Osebe, ki ne govorijo in ne pišejo uradnega jezika, in osebe, ki so v aktivni državni ali
...n i. ...n »...J .l.aiS.1.1 ■ nlvlli^filM mutn,
rejo biti predlagani na kandidatni listi ua prvih šestih mestih.
Volitve
§ 30. Redne volitve za občinske odbornike odreja ban po odobritvi notranjega ministra. Teden dni pred volitvami ue sme nobena oblast pozvati volivce ua kakršnakoli zborovanja.
§ 31. Glasovanje se vrši po volivnih imenikih v tolikih okrajih, kolikor je volivnih imenikov. Volivni okraji morajo biti na področju iste občine. Glasovanje se ne sms vršiti v cerkvah. Dan volitev in kraj, kjer se bo glasovalo, kakor tudi poslopja, kjer se bo glasovalo, določi občinska uprava najmanj 30 dni pred volitvami.
§ 32. Za vsak volivni okraj glasovanja se bo sestavil volivni odbor treh članov.
§ 33. V občinah, kjer se glasuje v več okrajih, je glavni volivni odbor, ki sestoji iz vseh predsednikov posameznih volišč in enega občinskega odbornika ali njegovega namestnika.
§ 34. Volivni odbori sklepajo z večino glasov. Predstavniki kandidatnih list imajo pravico prisostvovati delu volivnih odborov za časa volitev. Stnv-Ijati se sme pripombe, ki se morajo na zahtevo vnesti v zapisnik.
§ 35. Volivci lahko glasujejo samo enkrat in to osebno, in sicer samo na volišču svojo občine in samo za eno od potrjenih kandidatskih list.
§ 37. V občinah, v katerih so posamezni deli po oddelku 8, mora imeti kandidatna lista najmanj po enega kandidata, oziroma namestnika iz vsakega jxisamezn?ga dela.
Kandidatne liste
§ 38. Kandidatna lista se izroči v dveh originalnih izvodih pristojnemu okrajnemu, oziroma prvostopnemu (okrožnemu) sodišču v potrditev neposredno ali pn po predsedniku občine najdelj osem dni pred volitvami. V slučaju, da je lista izročena predsedniku občine, jo mora poslati sodišču v potrditev najkasneje v roku 24 ur. Listo izročata dva pismena predlagatelja, katerih izjave se stavijo na zapisnik. Poleg originalnih list se priloži tudi jii-smeni pristanek kandidatov za odbornike in namestnike ter en izvod kandidatne liste za vsako volišče brez imen predlagateljev. Pristojno sodišče v roku 48 ur pregleda liste, potem pa, ko se prepriča, da je v redu, jo potrdi, v nasj>rotnem slučaju pa jo zavrne in o tem obvesti predlagatelja.
§ 30. Kandidatne liste se lahko pošljejo sodišču ludi po poŠti priporočeno. Dan oddaje na pošti se smatra kot dan oddaje na sodišču.
§ 40. Kandidatne lisle, potrjene od sodiSča, se ne smejo več popravljati in spreminjati, razen v slučaju, da od dneva, ko js bila lista potrjena, pa do dneva volitev kdo od kandidatov umre ali pn izgubi v zakonu predvidene jx>goje.
g 43. Nobena oblaist ne more v nobenem slučaju pozvali volivca na odgovornost za glas, ki ga je oddal pri volitvah.
§ 44. Glasovanje traja nepretrgoma od 7 do 18. Samo v slučaju neredov in po pristanku občinskega odbora se smejo volitve prekiniti za čas, dokler ni vpostavljen ril. Povod neredom In čas, za katerega je bilo glasovanje prekinjeno, se mora zabeležiti v zapisnik. Če je bilo glasovanje prekinjeno radi neredov več kot eno uro, se potem glasovanje za toliko časa podaljša.
Kdo je izvoljen
§ 47. Ako je bilo več kandidatnih list, bo volivni odbor odnosno glavni volivni odbor objavil, ua ie iz.voljčuui uv« tretjini kandidatov iz one liste.
Novi kardinali
Rim, 18. febr. tg. Kakor se danos objavlja, j« papež na dan S. marca sklical tajni konzistorij, na katerem bo imenovanih šest novih kardinalov, in sicer: 1. Dunajski nadškof dr. Innitzer, 2. nadškot v (Juebecku Villeneuve, 3. nuncij v Romuniji nadškof Dolci, 4. apostolski delegat v Ameriki nadškof Biondi, 5. turinski nadškof Fossati, 6. floreutinsk; nadškof Costa.
Na novo bodo torej imenovani štirje italijanski in dva inozemska kardinala. S tem, da postaneta nuncij v Romuniji in ajiostolski delegat v Ameriki kardinala, je njuna diplomatska kariera končana. Javni konzistorij pa bo 16. marca.
Po smrti kardinala Friihvvirta je znašal kardi-nalski kolegij namesto 70 še 52 Članov, in sicer 26 Italijanov in 2S inozenicev. Po napovedanem kon-•/.istoriju pa se bo razmerje spremenilo zopet v prid Italijanom ter bo znašalo 30 : 28. Sedaj vladajoči papež ho s tem imenoval 37 novih kardinalov, dočim je med tem umrlo 50 kardinalov.
Agrarna reforma na cerkvenih posestvih
Belgrad, 13. febr. 1. V zvezi s končno likvidacijo agrarnih odnošajev na cerkvenih posoetvih zagrebška nadškofije je pozval kmetijski minister Juraj Demetrovič v Belgrad na tozadevno konferenco dekana stolnega kapitlja v Zagrebu dr. Radičeviča. Prva konferenca je bila danas ob 4 popoldne v kmetijskem ministrstvu pri pomočniku kmetijskega ministra Sretenoviču.
Sestanek Male antanie
Ženeva, 13. febr. AA. Jutri ob 10 se sestanejo ministri držav Male antante. Pri tej priliki j« bil izdan tale komunike listom:
Sedanji predsednik Male antante, Bogoljub Jevtič, jugoslovanski zunanji minister je sklical sa torek. 14. t. m. konferenco Male antante. Na dnevnem redu te konference so vprašanja statutov in šo druga vprašanja, ki zanimajo Malo antanto.
Avstrija zviša carine
Dunaj, 13. febr. ž. Ker je šiling izgubil za 20 odstotkov ua svoji vrednosti, je vlada sklenila zvišati posamezne carinske posbivke za 25 do 80 odstotkov. Na razne ugovore, da bodo radi tega nastopile še večje ležkoče in draginja, so na mero-dajnih mestih izjavili, da bodo s povišanimi carinami udarjeni inozemski uvozniki in ne domačini. Avstrija je pri leni očividno pozabila, da tudi sama izvaža in da bodo s stičnimi represnlijami odgovorilo soeedne države.
Razglas poštne direkcije
Dravska direkcija pošte in telegrafa razglaša: Poštna uprava je ugotovila, da mečejo nekatera društva in tvrdko veliko množino tiskovin (na stotine cenikov, vabil itd.) v poštni nabiralnik, tako da ga včasih popolnoma napolnijo. Pri mehaničnem izpraznjevanju nabiralnikov se zato marsikatera pošiljka zatakne in raztrga. Direkcija opozarja prizadete stranke, da se po točki II. čl. 5 (Pravilnika za notranjo poštno službo II. del, dolžne, kadar predajo hkrati večje število navadnih pisemskih jiošiljk ali ako imajo te pošiljke večji obseg, da jih izroče na pošti v roke uslužbenca, ozir. da jih poleže na m celo. ki je za lo določeno.	g
ri
Osebne vesti
Belgrad, 13. febr. 1. Za člane glavnega sanitetnega sveta so imenovani: dr. Alojz Zalokar, upravnik drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, za izrednega člana med drugimi tudi Anton Korošec, načelnik veterinarskega oddelka v kmetijskem ministrstvu, za namestnika pa med drugimi dr. Matija Ambrožič, izredni profesor medicinske fakultete na belgrajski univerzi. — Za okrajnega načelnika 5. pol. skupine v Kninu je postavljen dr. Miroslav Debeljak, tajnik iste skupine upravnega sodišča v Sarajevu. — Z odlokom prometnega mini-trsa je premeščena s poštnega urada Ljubljana I na pošli i-i urad Rakek Marija Zore, jioštna uradnica 8. pol. skupine.
Belgrad, 13. febr. AA. Upokojen je g. Josip Majhen, višji računski inšpektor 5. skupine pri dravski finančni direkciji v Ljubljani.
Smušfce tekme v Itnnsbrucku
Innsbruck, 13. febr. tg. Današnjega starta na 50 km se je ob najlepšem vremenu udeležilo 39 tekmovalcev, ki pripadajo 8 narodom, in sicer: 5 Švedov, 2 Finca, 11 Nemcev, 9 Cehoslovakov, 6 Avstrijcev, 3 Jugoslovani, 2 Italijana in 1 tekmovalec od HDW. Kakor ni bilo drugače pričakovati, so severnjaki zasedli prvih 7 mest, kot osmi pa je prišel na cilj Cehoslovak Novak.
Na cilj so prihajali po tem vrstnem redu: 1. Beli Saarinen iz Finske v 4 urah 13 minutah 49.2 sekundah. 2. Utterstrarn iz Švedske v 4 urah 14 minutah 31.4 sekundah. 3. Bergstrom iz Švedske v 4 urah 17 minutah 6 sekundah. 4. Liikkanen iz Finske v 4 urah 23 minutah 14.4 sekundah. 5. Persson iz Švedske v 4 urah 25 minutah 7.2 sekundah. 6. Hedlund iz Švedske v 4 urah 28 minutah 9.2 sekundah.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: menjaje oblačno brez večjih padavin, nekoliko lo-pleje. Južne Alpe: večinoma jasno in večinoma mrzlo vreme.
ki je dobila največjo število glasov. Ako dve najmočnejši kandidatni listi dobita enako število glasov, se bodo volitve ponovile naslednjo nedeljo, kar mora predsednik občine objaviti, kakor hitro ga o tem obvesti volivni odnosno glavni volivni odbor. Ostanek odborniških mest se bo razdelil med kandidate na sledeči način: Število glasov vsake od ostalih kandidatnih lisi, a istotako tudi število glasov najmočnejše kandidatne lisite, če je ta dobila absolutno večino glasov, se deli z 1, 2, 3 itd. ter se iz liste, z največjim količnikom vzame po vrsti do pofrebuega števila po en odbornik.
Za slučaj, da dva kandidata z enakim količni kom ne moreta priti v odbor, odloči žreb.
§ 48. Na izpraznjena mesta odbornikov pridejo [xi vrsti kandidati odbornikov odnosno kandidrli namestnikov iz iste liste. Če ,»■€ pa medtem, ko je izčrpana lista, izpremeni več kot Iretjina odborniških mest ter se izpraznjena mesta ne morejo p popoln it i, se bodo razpisal;; m ta mestu v roku meseca dni nove volitve. V tem slučaju bo število kandidatov nn listi odnosno njihovih namestnikov enako številu izpraznjenih mest. Ako (=e izpraznijo mesta prvih Ireli kandidatov najmočnejše listo »li ako občinski cdbor zmanjša na tretjino, se vršijo volilve v celoti.
§ 49. Ako so na dau volilev radi neredov ali kakršnih drugih razlogov ni moglo vršiti glrfsovanje na enem ali več voliščih, odloči volivni odbor takoj, da so na vseh teh mestih izvrši glasovanje prihodnjo nedeljo. Pri temi glasovanju se bo postopalo na isti način kakor pri prvem. Naknadne volitve objavi . predsednik občine istega dne, ko mu to javi volivni 1 odbor.
»
Mrtvim čast, zaslužnim spoštovanje naroda!
Po vojni ima slovenska prestolnica polno svojih posebnih vprašanj, ki se tičejo predvsem nje same; so pa tudi vprašanja, ki niso le njena skrb, ampak spadajo v okvir širne, celokupne slovenske naše domačije. Narod, ki ne spoštuje tvorcev svoje veličine, ne zasluži dobre sedanjosti, še manj pa boljše ali celo najboljše priliodnjosti! Če je inteligenca — morala bi biti vsaj — kras narodne veličine, potem je poklicana v prvi vrsti ona skrbeti, da v narodu nikdar ne zamre spoštovanje in častito ime vseh duševnih velikanov, prvih tvorcev narodnega kulturnega zaklada.
Kako se briga sedanja inteligenca, zlasti za čast in spoštovanje največjih sinov našega naroda? Ali naj bodo lei>e besede ob grobeh vse, kar premoremo. naj li bodo poedini večji ali manjši spomeniki izraz najvišje naše tvorne ljubezni in spoštovanja? Spomeniki, ki jih nihče ne čuva z vso pijeteto in brižnostjo, najglobljo hvaležnostjo? Ali imamo pri nas institucijo, ki si je Ubrala ia prvo in glavno nalogo, gojiti spiunin vseh naših ve likih pesnikov, skrbeti za dostojne spomenike, za varstvo teh spomenikov, za stalen okras njihov itd.? Ni-li Ljubljana poklicana, da stopi ua prvo mesto in ustvari v ta namen nekaj velikega, če je res slovenska prestolnica? Ako pa nima ali noče imeti nič več tega, kar ji je bilo v preteklosti v ponos in prvo čast. biti na čelu vseh slovenskih mest, naj pa bi vsa Sloveoiija, živa slovenska širna zemlja, zbrala zavedne sinove in osnovala tako organizacijo, ki bi prevzela v svoj program, sredi Ljubljane postaviti na najprimernejšem kraju nekaj, kar bi bilo vsem velikim Slovencem res v trajen, vekovit sloves, sodobnikom v ponos, mladini pa v spodbudo in živa priča hvaleinnsti naroda rislim, ki so zanj mislili in ustvarjali veliko narodno imovino, odkar smo začeli narodno svoje ■avestno življenje.
Pokopališče pri Sv. Križu — se polni. Mnogo je že prišlo tja naših velikih sinov po večni pokoj,
marsikdo pride kmalu za njimi —. Kako težko de tujcu, ki išče znana slovita imena sem in tja na raznih mestih — ločena tudi na tem svetem kraju, »kjer je smrt pobratila, kar rodil je bel dan«. Ali ni mogoče ustvariti — idealnega grobišča za vse velike in največje naše može in, če hočete, tudi vse velike in največje naše žene? Idealnega skupnega grobišča, bratskega zadnjega bivališča, recimo ua starem pokopališču pri Sv. Krištofu, kjer je že polno znamenitih naših mož, ki pa bodo kmalu pozabljeni, grobovi njihovi zabrisani, morda celo pokriti z vrtovi vil zasebnikov —, če zmaga goli materializem sedanjih dni —? Vile na teh — grobeh,
Prežalostna je misel na naše sodobnike, ki nimajo več dušo za umrle tvorce HX) let nazaj!
Ko se presnavlja in lepša Ljubljana, je že skrajni čas, da mislimo na največji prostor sredi nove Ljubljane, na zapuščeno grobišče pri Sv. Krištofu, o katerem je že davno zamislil moster Plečnik nekaj, kar Ljubljani ne bi bilo v ne-čast spričo vsega naroda, a tudi ne pred vele-kritičnim očesom tujcev 1
Naj se v stvari velika Plečnikova zamisel v Čast in spoštovanje vseh na"ih največjih mož. v kras in ponos slovenske prostolnice. v slavo slovenskega imena in naroda, ki zna in tudi hoče častiti svoje največje sinove ua najprimernejšem kraju nove Ljubljane.
Te smo v preteklosti zidali Narodni dom' s skupnimi močmi, postavimo skupni »Častni hram* vsem največjim v »Gaju miru«- na prostornem pokopališču pri Sv. Krištofu
Plečnikov načrt naj se ustvarja polagoma in z dejansko možnostjo, vrtralnostjo in največjo vestnostjo vseh naših umetniških sil.
(Plečnikova zamisel kliče k ustvaritvi ves naš narod, vse njegove orgarilznoje. vse kraie in vse občinske zastope — v prvj vrsti pa ljubManski.
Dr. J. P.
Zlata poroka
	i JBifei;
l*flEBOT» jKfigig iKftSn ijfts IBBSsiiK ' . iBtaaSa	llvfcA 'SPI
Bnnfi^S; *"**•" nmr..:« ; JM^^A r qm mgfK . jmH	
	
— ^v.rTAf HHKM \ HPjBBBKgt »g.	
	
Cirkovce, 10. febr.
Dne 1. febr. se je na prijaznem Smolniku vršila redka slavnost. Veleposestnika g. Kari in Terezija llarič sta v družbi svojih otrok, vnukov, pravnukov in sorodnikov obhajala zlato poroko. Obred je izvršil njun nečak, gosp. Alojz Peitler, kaplan v Cirkovcah, sv. mašo je daroval gospod kaplan Rudolf Vahčič. Navzoč je bil tudi od njune poroke tovariš ali nevestin drug. Zanimivo je tudi to, da so imeli na domu na mizi še kozarce in kupice od prve ohceti, ki so bili izdelani v pohorskih glažutah. Torej trpežnost izdelkov jim da vsekakor dobro izpričevalo. Škoda, da je ta domača industrija prenehala. Ga. Terezija Harič je iz ugledne Arlove hiše, kjer je zibelka tekla mnogim otrokom, ki so še skoraj vsi pri življenju. S svojimi pridnimi rokami je pomagala k blagostanju, ki ga jubilanta uživata. G. Kari Harič je stara planinska korenina; bil je vedno vzgleden, značajen, krščanski mož in uživa povsod ugled. Njegova gostoljubna hiša je odprta popotniku, vsak je deležen prijazne besede in postrežbe. On je mož, ki ne klone nikoli, ostal je vedno zvest krščanskim načelom in svojemu slovenskemu narodu. Bog ju živi še mnogo let!
Stara goreniska grča
85 letni Valentin Faletič.
Ljubljana, t4. febr.
Revolucijskega leta 1848, pa prav na pustni torek, dne 14. febrUarja, je v Loki pri Mengšu po domače »Pri Tomincu« zavokulo dete — nas slavljelicc — in zaprosilo Gospoda: »Gosi|xxl, dni mi dobro in lahko.« — »Tega ni, to si je vzel gospod!« — »Joj meni,« de dete. — »Naj ti bode!« odvrne Gospod. In tedaj se je začel križev pot našega rineta. Bil je nakovalo vse življenje, ki je kot kladivo bilo po njem. Star samec je, pa šegav, šaljiv, uslužen, pa tudi zadirčen, a prijeten družabnik — prava gorenjska grča. Bere brez nnočnikov, pere, šiva in krpa si vse sam. Ko ie zapustil »srečna, drago
Po prehlajenju pojavlja se gripa navadno i veliko vročino. V fasih se opaža tudi mrzlica Takrat se nikor ne ohstav-ljajte. Pobijajte gripo že pn prvih simptomih s tem, da || jemljete poznane
spi rin
tablete
Aspirin oblati »rozino in olajša bolečine.
Odubreu« ud Mm. M »oc. pol. in uiti. »drati« H Sl. ttU. Ui» "'»*.
Odkrit umor
vas domačo« in šel v vojake k jagrom, kjer je služil 3 in pol leta. jo je mahnil no .svetu. Leta 1878 je moral zopet obleči vojaško suknjo, ko se jc v Bosni bojeval s Turkom. Nato je drvaril po slavonskih šuniah. delal v rudnikih nn Gornjem Štajerskem, na Madjarskem. prišel je noter gor do cesarskega Dunaja, bil v Veroni v Italiji i. dr.
Po dolgih, tužnih dnevih je prišel v Ljubljano, ki mu je postala druga domovna občina, katere občan je že nad 40 let. Tu se je šele, razmahnil Bil je najprej koči inž pri grofu Lieh-tenbergu, ki ga je vozil s štirimi belci, in ki so se mu (namreč Tinetu ki jr sedel na kozlu!) vsi odkrivali. — Pa mlada lota so iviniln! Star kočijnž. kdo ga mara! In ie naš line šel. delal po Ljubljani ceste, »gasfabriko« in »voiserlaj-tengo«. o kateri ve še sedaj rtovedati, kako je tedaj Ljubljana od veselja pela:
»Knk srečna je Ljubljana K' je voserlnjtenga speljanai To je kuharicam všeč Ker pri teče vodu s K loč.
Kar pipo odpre Pa im« vode. kolikor če. Pedenarcam pn to ni všeč Ker priteče vodo s Kleč.
Kolikokrat po šten<rah vodo smo nosile!
Zdaj je po naša služba preč.
Pedenenge ni več!«
Tako vidite, da je naš Tinček v Ljnbljnni »naredil« v«o — seveda le s krnmoom in looalo. — Pa pri5ln so stara leta in ofltlei se naš Tinček preživlja z napitnino, ki jo dobi ori bra-njevknh nn trgu. kadar jim prenaša košare s sadjem. ali pa gre na kolodvor »nvslezvn-1« kakšen tovor, ki gn «■> letni starček, eijazi no blatu proti meistn. In tedni je ves srečen' Zaslužil je »kovača« za živež. — »Slnnujc« pa že "V5 lel prav pod streho — brez sobice' — nekie v Trnovem, kier srn ooplmi skozi strešne line zameta sneg. Pn bi lahko še! v zavetišče za onemonrle pn noče. Gorr-njskn Trči! Pn dn bi on krva poprosil zn miloščino! Ne! Hlapec Jernej zahteva svoje pravice!
II koncu še nekni: Poznnm srn že dokaj čnsn: Vedno nosi s seboj nad "0 let stnr mo-litvenik — v njem tudi shrani zaslužene kovače (?) — in pa rožni venec ter nikdar ne poznhi — po stari kranjski navadi pokrižati se pred jedjo in po jedi.
Ob njegovem jubileju pn tudi ne sinoma poznbiti njegove dobrotniee. res z'ate Lovšinove mame. posestnice in gostilničnrke v Gradišču, ki mu nudi brezplačno hrano, katere dobrote pa se on le v najskrajnejši sili poslu ži.
Simpatičnemu starčku, kremenitemu značaju. pristni slovenski gorenjski grči je napisal te vrstice —A. O.
Veliko veselic v gomje-grajskem okraja
Gornjigrad.
Velikopotezni gospodarski načrt znanega moža iz dobre krščanske hiše se bo, kakor čujemo, kmalu pričel izvajati v našem okraju. V la namen bo baje že letos dano okraiu na razpolago <30.000 dinarjev, a zaenkrat ho nakazana le polovica tega zneska. Izvajanje načrta se bo vršilo torej v etapah, kakor n. pr. v Rusiji, kjer imajo uvedene »petletke«. Vprašanje pa nastane, kako razdeliti delo na posamezna časovna razdobia.
V glavnem se gospodarski načrt deli v štin velike tehnične skupine: napravo novih in raz-širjavo starih cest, napel avo železniških zvez, regulacijo Savinje in njenih pritokov in elektrifikacijo okraja.
Začeti bo pač treba z delom tam, kjer je potreba najnujnejša. O tem pa morejo po našem skromnem mnenju odločati v prvu vrsti sed;»i i župani kot najizrazitejši predstavniki prebivalstva in najboljši tolmači njegovih želja im potreb. Bilo bi zato potrebno skl;cati župane na tozadevno posvetovanje. V vrstah brezposelnih je že sedaj veliko veselje in težko že čakajo spom'adi, ko bodo zavihteli krampe in lopate in prišli lako zopet do zaslužka.
Seveda pa pri nas petletka ne bo zadostovala, da bo ta tako idealno zamišljeni veliki gospodar-j ski načrt docela izveden, če se bo delalo s tako I »naglico« ko doslej, bo za njegovo popolno izved-1 bo Dotreboa v«aj tuočletkaJ
Kamnik, 13. febr.
V Kamniku ja včeraj zbudila veliko senzacijo vest, da so v Tunjicah orožniki aretirali pesestni-ka Antona Vonibergarja, ki je bil osumljen, češ da je pred 10 meseci podkupil nekega prijatelja, da je umoril njegovo teto. Vsi Kamničani so prav dubro poznali Ivano Rakef po domače »Jamovko«, goslilničarko v znani gostilni v Tunjicah. Ko je pred 10 meseci umrla, je bil vsakdo prepričan, da jo je zadala kap, kakor so zatrjevali domači, saj je bila Jenska že precej v letih in zadnje čase nekam bole na. »Jamovka« je bila štirikrat poročena. vendar v vseh štirih zakonih ni imela potomca. Pri sebi je imela le nečaka Antona, kateremu je tuli ob'jubila, da mu bo zapustila vse imetje. Kar je bila ženska pridna in varčna, trdijo. da je bila precej premožna in da je imela poleg nezadolžene gostilne in trgovine še čedno vso-tico jurjev
Po njeni nenadni smrti v aprilu pretekVga leta je res po=es!vo testamantarno podedoval 32Jet-ni nečak Anton. Kmalu pa so se semtertja čuli glasovi, da morda ženska ni umrla naravne smrti. Seveda si nihče javno tega ni upal trditi in je tako dalj časa "stalo vse simo pri ugibanju Kamniški orožn:ški kap'ar Mihael Napotnik. ki je mimogrede slišal o lem. pa se ie za to stvar pričel zanimati in je več mesecev zbiral podatke in informacije. dokler ni zbral nakaj podatkov, da so Antona na njihovi podlagi aretirali.
Obenem ž njim pa so aretirali čevljarla Avgusta, proti kateremu so zbrali podatke, češ da e pomagal pri umoru. Hvalil se je baje, da je dobil od V^mberrirja že več.ie vsote denarja in da ga dobi še kolikor hoče. če le molči o vzroku smrti gostilničarke Rakefove.
Aretirani čevbar ie najprej vse tajil, nato pa je izpovedal naslednje: Vombergar me je večkrat
nagovarjal, naj mu pomagam spraviti s sveta njegovo teto. Obljubil mi je 10.000 Din, Če mu pre-skrbirn strupa. Pismeno sva si napovedovala sestanke in Vombergar mi je ob vsakem snidenju dal 100 Din. Točno sva se dogovorila, da bova to izvršila 28. aprila. 0 tej stvari sem govoril z nekim svojim prijateljem, kateremu sem obljubil večjo vsoto denarja, če mu pomaga pri izvršitvi umora. Soglnšal je z manoj in v noči 28. aprila sva prišla lunjice ter obvestila o prihodu Vom-bergarja s tem. da sva vrgla pesek v okno. Ta je že vse pripravil in namazal vrata, da niso škripala. Spustil naju je v vežo in izročil 2000 Din in nato odšel v svojo soba Prijatelj je stopil v sobo. kjer je spala R..kefova. in izvršil dejanje, jaz pa sem čakal pred vrati. Nato sva odšla proti domu. Med potjo sem še izročil tovarišu 2000 Din. od kat Tih mi je la vrnil 200 Din in mi zab čal, naj molčim. Vombergar mi je pozneje izročil hranilno knjižico za 11000 Din, katere sem kmalu izčrpal.
Kajpada je stvar morda tudi drugačna ker Vombergar izpove čisto drugače: Čevljar, ki je bil jezen na mojo teto. ker ga je ta nekoč spravila v zapor, me je nagovarjal, naj mu .lam nekaj denarja. da bo spravil tato s sveta. Verjel mu tega rtlj sem, vendar sem mu obljubil nagrado, če deiijifje res izvrši. Dne 28. aprila je čevljar res prišel mimo hiše. vendar pa nista govorila. Ko so zjutraj našli teto mrtvo, so bili vsi prepričani, da jo je za iel mrlvoud. Šele ko me je Avgust v Kamniku opomnil. naj mu dam denar, ali pa bo napravil z menoj prav lako kakor-s teto. sein bil prepričan, da io j3 umoril. Dal sem mu hranilno kniižico v bo:azni, da res ne bi nad menoj izvršil grozen i. Kako je umoril teto, si ne morem misliti, najbrž pa jo je zadušil.
Tajinstvenn zadeva je vzbudila v vsem kamniškem okraiu veliko pozornost in vsi se živo zanimajo, kaj bo odkrila nadaljnja preiskava.
P ta J in okolica
Ptuj, 11, februarja.
Ker izredna seja. dne 7. t. ni., kakor smo poročali v petkovi številki, ni bila sklepčna, je mestni načelnik lerše vnovič sklical izredno sejo za četrtek. 9. t. m., ki je bila končno po tričetrturnem čakanju sklepčna. Na dnevnem redu je bila edino točka: priključitev okoliških oWin k mestu.
Prodno se je občinski svet odločil, da sklepa o tej važni zadevi, se je vršil dne 28. januarja sestanek zastopnikov mestne občine in okoliških občin, dn se morebiti doseže sporazum glede priključitve okoliee k mestu Izmed okoliških občili so se udeležili sestanka zastopniki občin Krčevina, Brstje in Rogo/niea, ki so soglasno zavzeli stališče proti vsaki priključitvi k mestu ter s o to stališče tudi pismeno utemeljili. Občina Breg se sestanka ni udeležila, ker se očividno s<ploh noče spuščati v knka pogajanja glede priključitve. Kljub odklonilnemu stališču okoliee je občinski svet so-rlnsno sklenil predlagali, da se k mestu priključi celotna občina Breg ter od občine Krčevine kraj Vipava s teritorijem, ki leži proti mestu tostrnn poti, ki vodi od gostilne Bel.šak na Grajnnsko cesto. Nadaljna meja naj bi šla po cesti ob
Grnjeni čez most Grajene mimo Pnboseka na Švicari jo v Ljudskem \ rtu. tnko. da pridejo k meslu Rnbelčjfl vas s posestvom Frnnca Babo-seka. Za to stališče mestnega občinskega sveta so bili niorrxlnjni naslednji razlogi:
Mesto Ptuj šteje po zadnjem ljudskem štetju 4261 prebivalcev ter obsega zelo ozek teritorij. tako dn sečnjo okoliške občine deloma v sredino mestn. Ptujski grad. last grofn Herber-steina, ki tvori nekak rentrucn mesta, se nahaja na teritoriju okoliške občine Krčevina. Občina Breg tvori v glavnem j>o svoji legi in značaju neposreden podaljšek mesta Ptuja ter je ločena le z reko Dravo. Od te občine ima kmečki značaj le oddaljenejši kraj Ornženri z razmeroma malim številom prebivalstva, ki bi se v slučaju izločitve le težko zamoorel priključiti h kaki podeželski občinni. — Radi tega in | dn se prihranijo stroški razkosanja kutastralne občine Breg. je občinski svet zn celotno priključitev celotne občine Breg k mestu.
Pravično pn bi bilo. dn bi se. če bi se mestu res priključila okolica, v kolikor je seveda mestnega značaja, ustvarili pogoji ^n nadaljnji uspešni razvoj ne saino mesta, temveč tudi okolice.
Izjava srbskega primosa dr, N. Dobrečiča
Belgrad. 12. februarja.
Današnja »Politika« prinaša na 4. strani pod gornjim naslovom izjavi nadškofa dr. Dobrečiča in nadškofa dr. Bauerja.
Izjava nadškofa dr. Dobrečiča se glasi: »Ko je bila objavljena poslanica katoliškega episkopata. je bilo mnogo neupravičenih in srditih napadov na javnih zborovanjih, kakor tudi v odprtih pismih, priobčenih v listih proti moji osebi. Preidam vsa obrekovanja in hude žalitve, ki so se mi /godile ter bom prosil Boga, da mojim nasprotnikom razsvetli pamet. Ob teh zlonamernih napadih se mi zdi potrebno izjaviti sledeče:
Iz Čisto verskih razlogov in po svojem prepričanju sem načelno podpisal proti Tynševi ideologiji poslanico, ki je imela izključno versko smer in nikake politične. Priznam pa. da so v vsej moji nadškofiji Sokoli bili pojioliioma korektni do cerkva in bi potemtakem jaz ne imel nobenega razloga nastopati proti njim.
Omenjam, da je zadnji stavek v poslanici, ki se glasi: »Naše pošteno hrvatsko in slovensko ime«, namenjen hrvatsko-slovcnskoimi delu našega ljudstva, a ne delu naše domovine, kjet živi srbski element, kakor je to slučaj v moji škofiji. Nameravajo i« bilo, da se za vsako pokrajino domovine oma-
ni ime tistega dela ljudstva, ki tam živi. kar pa je bilo po pomoti opuščeno ter je v tisku izšel otii izvod, ki je bil namenjen hrvatsko-slovenskemu deHi našega ljudstva, a ne oni drugi, ki je bil namenjen srbskemu elementu in kjer je bilo srbsko im'.
V zvezi z gornjim je tndi Prevzv. g. dr. Anton Bauer, nadškof, predsednik škofovskih konferenc, dal posebno izjavo.
Ker sem zaradi velike žalosti ob smrti svoie nepozabne matere bil nekaj časa na potovanju, mi ni bilo mogoče do povratka izvedeti za vse. kar e bilo po časopisih o tej stvari pisano, niti dati kako izjavo. — Beograd, februarja 1033. — Dr. Nikola M. Dobrečič. nadškof, srbski primas.«
Izjava nadškofa dr. A. Bauerja
»S svoje strani izjavljam, da je prevzv. g. dr. Nikola Dobrečič, primas srbski in nadškof barski, na škofovskih konferencah kot Srbin vedno poudarjal potrebo, da se je treba vedno ozirati na položaj katoličanov srbskega dela našega ljudstva. V Zagrebu. 9. svečana lf*33. — Dr Ante Bauer, 1. r., nadškof, predsadnrk škofovskih konferenc.«
Naše dijaštvo
Zarjam! Nocoj se vrši redni članski sestanek »Zarje«. Govori univ. prof. dr. A. Gosar o kapitalizmu. Za člane »Zarje« je udeležba obvezna, člani bratskih društev va.hlir.nil — Odbor
Ljubljanske vesli:
Delo Rdečega križa v lela 1932
LJubljana, 18. febr.
Med vidnimi organizacijami, ki se trudijo za lajšanje bede, je zlasti važen Rdeči križ. Delo, ki ga je to društvo napravilo lani, zlasti pa na zimo, je mnogo pripomoglo, da je na stotine ljudi v Ljubljani lažje prenašalo stisko. Na Ljubljanskem polju blizu smodnišnice ima Rdeči križ prostorno stavbo, v kateri je skladišče Rdečega križa. Sem so vso zimo romali in še romajo bedni ljudje iz mesta, pa tudi iz okolice ter prejemali tam potrebno obleko in obutev, ki jim jo je nakazal odbor Rdečega križa. Za zimo je bilo to skladišče bogato založeno z razno obleko in obutvijo, sedaj pa ee je že precej izpraznilo. Obleko in obutev so največ darovali ljubljanski prebivalci, pri znani akciji Rdečega križa.
Iz poročila skladiščnika g. Antona Jagodica, pisarniškega ravnatelja v pokoju, posnemamo, da so pri omenjeni akciji nabrali okoli 700 velikih in manjših poveskov obleke in obutve, kar je skupaj tehtalo približno 2100 kg. To veliko zalogo je bilo treba najprej sortirati, potem pa na solncu prezračiti in desinfieirati. To delo so po večini opravili g. Jagodic, njegova gospa in dva vojaka iz sosednega vojaškega skladišča, ki ju je dodelil g. Jagodieu vojaški poveljnik. Sami so tudi uprali vse perilo in nekaj obleke, ga. Jagodičeva pa je tudi popravila nekaj perila in obleke. To delo je
Dve žrtvi premetenega pustolovca
Zgodba iz Florijanske ulice
Ljubljana 13. febr.
V lepem številu je bila danes staroslavna Florijanska ulira zastopana v ni/pravni dvorani deželnega sodišču št. 79. kjer je sodil sodnik poedinec s. o. s. g. Jakob Jerman. Florijančani -o se zanimali za mladega pustolovca Marjana Randiča. 28-letnega fanta, prav čedne zunanjosti in oblečenega v malo po noše no športno obleko. Lani se je ta človek, ki je po rodu iz okolice Sušaka. pojavil v Ljubljani. Nastanil sc je v Flori jonski ulici pri stari ženici, ki jo_ je octgauil za večji znesek, ker ji je ostal dolžan najemnino kar za celo leto. Ta je bila prva žrtev. Prav premeteno pa jc osloparil tudi dobrosrčno vdovo gospo Pepco.Marjan Randič, ki se je v Ljubljani izdajal za velikega trgovca pod imenom »Drago Pavišičc. je bil danes obtožen. da je vdovi Popoi izvabil kar 17.100 Din gotovine in razno zlatnino za okoli "5000 Din.
»Ali jeres, dn ste osleparili gospo za te denarje in zlatnino?« je vprašal sodnik. »Gospod Mxlnik. res je,< je Marjan odvrnil v posebni jugoslovanski mešanici in nadaljeval: »Nisem mislil goljufati. Zapustil secn Ljubljano, da me ne bi ona tožila. Dajala mi je večje Kvoto.« Sodnik: »Zakaj vam je dajala?« Obto-ženec: »Potreboval sem denar za kupčije. Mislil sem poročiti njeno hčerko.« »Kaj je bilo z zlatnino?« »Prodal sem jo. ker sem bil v stiski?«
Dobra gospa Pepon iz Florijanske ulice je obširno in temperamentno pripovedovala sod-"rjiku svojo smolo z bodočim zetom. Začela je:
hiši je stanoval. Februarja lani je prišel k nieni vprašat /a mojo hčerko. Ta ini je rekla, da je ne veseli poroka. Prišel je v kuhinjo in nato začel pripovedovati: »Gospa draga! Imam 120.000 gotovine, v Mariboru svet, kjer bom hišo zidal in na Sušaku podedujem po stricu hišo.« In nadal jevalu je: »Premotil me je. Hčerki sem govorilo, da ni napačen človek. Dajala sem mu po večje svote. Pravil mi je, da je njegova hiša v Mariboru že pod krovom, da je že vrtnice nasadil in da ima 800 in3 zemlje.«
Njena hčerka Karolina pa je pripovedovala, kako se je tega ženina hranila. Rekla mu je: »Izberi si drugo!« On mi je zagrozil: »Te bom s samokresom ustrelil.« Sodnik: »Ali ste bili ž njim zaročeni?« Hčerka: »Ja/. nikdar nc!«
Marjan Randič je tip pravega pustolovca. Gotovo ima še kake druge lopovščine na vesti. Bi 1 jc zaradi prestopka goljufije obsojen na 5 mescev strogega zapora in 120 Din denarne kazni odnosno na 2 dni zapora ter izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. »Ali ste zadovoljni s sodlio?« je končal sodnik. »Gospod sodnik, jaz sem zadovoljen.« jo potrdil ironično Marjan, »toda to gospo bi morali obsoditi na tO mescev, ker je vsega kriva.
Kar bo danes?
Drama: Zaprto.
Opera: Baletni večer Pija -m Pine Mlakarjeve ter ansambla. Red A.
Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9,
trajalo okoli 4 tedne. Večja popravila pa so izvršili jetniki ljubljanske jetnišnice in pa ženska kaznilnica v Begunjah. Tri večje ljubljanske tvrdka so podarile nekaj blaga, volne in sukanca za popravilo. Primanjkovalo ja rjuh in odej, za katere so ljudje posebno prosili. Rdeči križ je zato kupil še 32 odej ia 52 rjuh.
Ko je nastopil mraz, se je razdeljevanje v tem skladišču pričelo. Razdeljevali so poleg skladiščnika še nekateri odborniki in odbornice Rdečega kyža. Odbor Rdečega križa je moral rešiti okoli $200 prošenj za obleko in obutev. Okoli 1800 prošenj je bilo ugodno rešenih in sicer je prejelo obleko in obutev približno 1200 odraslih ljudi ter 020 otrok. Rdeči križ se je pri razdeljevanju oziral na take, ki imajo večje družine in pa na brezposelna. Med prosilci jih jo bilo seveda največ iz delavskega stanu. Dnevno je bilo odpravljenih 40 do 50 strank, kar je zelo veliko in je treba vpo-števati, da skladišče ni bilo zakurjeno. S podarjeno obleko in obutvijo je bilo zadovoljno in hvaležno -najmanj 80 odst. obdnrovnnih prosilcev. Dvajset odstotkov prosilcev pa je bilo manj zadovoljnih, ker so si pač želeli nove obleke ali pa vsaj take, ki ne bi bila zašita in zakrpana.
Reševalna akcija za letošnjo zimo se sedaj bliža koncu in moramo reči, dn je Rdeči križ opravil s tem uspešno delo, saj je vendar preskrbel najpotrebnejšo obleko in obutev okoli 1800 prosilcem.
© Kriza obrti ▼ Ljubljani. Zadnjič smo poročali o stagnaciji, oziroma o (nazadovanju obrti v Ljubljani. Dlievno se dogaja, da posamezni obrtniki zmanjšujejo ali celo opuščajo svoje obrate, ker nimajo dela in ne naročil. Tako je te dni ena najbolj uglednih naših mizarskih t vrdlt A. Ro-jina & Co. bila prisiljena zaradi pomanjkanja naročil odpustiti večje število delavcev in zmanjšati dnevni delavni čas na 6 ur.
0 Urejevanje Ulice na Grad. Ulica na Grad je še vedno glavni dohod iz mesta na grajsko planoto. Ko so pričeli urejevati stopnišče pri cerkvi sv. Florjana, je načrt določal tudi ureditev Ulice na Grad. Včeraj so s tem delom pričeli. Delo vrši mestna občina v lastni režiji. Ta ulica je imela zelo strm vegast klanec takoj pri cerkvi, deloma pa je brla tlakovana z okroglimi neobdelanimi kamni, s pravo »kaldrmo«. Sedaj so ta tlak odstranili in so pričeli klanec zniževati, oziroma ga uravnavati. Dohod Ulice na Grad bo sedaj za nekaj deci-metrov nižji. Spodnji del ulice, med hišami, bodo tlakovali z drobnim granitnim kamnom. Stopnišče pri cerkvici sv. Florjana samo je napol že urejeno. Kakor 6mo že poročali, pride pred cerkev Robbov umetniški kip sv. Janeza Nepomuka, ki jc sedaj v cerkvici. Med mestno občino in šentjakobskim župnikom je že dosežen sporazum glede kritja atroSkov za postavitev tega lupa, kar bo veljalo okoli 16.000 Din. Šentjakobski okraj, ki v primeri z drugimi deli mesta le počasi napreduje, bo 6 prenovljeno cerkvico sv. Florjana, s tem kipom in z urejeno Ulico na Grad vendar napravil enkrat en korak naprej.
Prosveta >Trnovo< je e tem dostojno proslavila spomin 84. obletnice Prešernove smrti.
0 Izredni občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol v Ljubljani. Pretekli teden sc je vršil izredni občni zbor tega društva in 7, mesečni sestanek članstva v restavraciji »Zvezda«. Vsled skupnega delovanja z absolventi Drž. trg. šol v Mariboru, Novem mestu in Celju, se je pokazala potreba po ispremembi nekaterih paragrafov v društvenih pravilih, ki so v zvezi z od-nošaji med ljubljanskimi in ostalimi absolventi. Od odbora predlagane izpremembe je občni zbor v celoti sprejel. Zatem je direktor g. Josip Gogala predaval o določbah novega obrtnega zakona, v kolikor zadevajo absolvente drž. trgovskih šol. Predavatelja jc nagradil dolgotrajen aplavz. Sestanek je bil dobro obiskan. Prihodnji sestanek, ki se bo vršil kot družabni večer, pa bo dne 2. marca 1933 istotara.
0 Nesreča otroka pri smučanju. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 4 letnega Ludvika Jurjev-ca, posestnikovega sina iz Moravč. Malček se je smučal, pa padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo.
0 Racija na belokranjsko platno. Na deželi, pa tudi v Ljubljani je prav navaden pojav, da hodijo od hiše do hiše možje iz Bele Krajine, ki ponujajo svoje platno na prodaj. Krošnjarjenie s platnom, oziroma z manufakturo pa je po zakonu v Ljubljani prepovedano. Zadnje dni je več Belo-kranjcev prav živahno razpečavalo svoje platno in zato so se ljubljanski trgovci pritožili. Policija je včeraj prijela te belokranjske krošnjarje in razkrila v neki gostilni pravo skladišče belokranjskega platna. Platno je policija zaenkrat obdržala. Vredno bo svojih 80.0C0 Din. Obenem je prijela 16 Belokranjcev, ki so prodajali to platno. Kaznovani bodo s primernimi globami in dokler globe ne plačajo, ne dobe platna nazaj. Policija jim je strogo prepovedala tudi v bodoče razpečavanje platna. Belokranjci se morajo tej naredbi izogniti le s tem, če otvorijo lasten lokal v mestu
0 Nasilneži. Pred sinočnjim sta dva žganja polna možakarja razsajala in preklinjala po Karlov-ški cesti. Stražnik ju je hotel prijeti, toda nasilneža sta ga podrla na tla in mu hotela iztrgati pendrek. Mimo pa je prišel neki civilist, ki je priskočil stražniku n-> pomoč in ga rešil iz rok obeh nasilnežev. Stražniku se jc posrečilo enega izmed obeli zadržati, drugi pa je ušel. Prijeti napadalec Franc I. je izdal tudi drugega, ki ga išče sedaj policija. Pred sodiščem dobita oba zasluženo nagrado za ta napad. — Na Viču je gospodar Zore nekaj dni mirno gledal, kako hodi v njegov skedenj spat potepuh Franc S. Pred sinočnjim je zopet prišel, toda bil je popolnoma pijan. Gospodar ga zato ni pustil na mrvo. Francelj se je tedaj razjezil in zagrozil gospodarju: »Če ne bom spal, bom pa zažgali Francija ne marate, boste pa imeli mesto njega rdečega petelina!« Gospodar je poklical stražnika, Francelj pa se je spustil v beg. Vendar so ga ujeli in odvedli na stražnico. Tudi Francelj bo moral pred sodnika zaradi nevarne grožnje.
0 Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
Siamič mi tako /e pravil, da prav slastne klobasice, riteve in krvavice, danes gostom /e pripravili
0 Prešernov večer v Trnovem. Njegova postava nam je stopila živo pred oči. Saj nam je govoril o njem oni, ki ga je mogel najbolj živo podati, njegov brezniški rojak, župnik in pisatelj F. S. Pinžgar. In kot da bi bilo še danes, smo čuli njega: »Ternovo! kraj nesrččniga imena: Tam meni je gorje bilo rojeno, Od dveh očesov čistiga plamena.« Orisal nam je najpreje Prešerna kot človeka. Prešerna dobrega srca, ki ie otrokom kupoval rožiče, ki je vse dal, da je prijatelje pošteno pogostil, ki je nekoč ponoči stopil med speče otroke, jim dolgo zrl v nedolžne obrazke, nato pa dal vsakemu po goldinar pod vzglavje, se zjokal in odšel v noč. A tudi Prešerna neupogljivega, čistega značaja, o katerem njegovi profesorji za edin slab red v vedenju niso vedeli dalj drugega odgovora njegovemu stricu, kot da »klobuk preveč pokoncu nosi«! Nato nam je označil Prešerna kot umetnika, nič manjšega od najboljših pri drugih narodih in največjega med Slovani na jugu. Kot pesnika, ki je skusil zvrhoma vse bridkosti neuslišane ljubezni, smrti svojih prijateljev in zapostavljanja radi narodne zavednosti, ki je vso to bolest prelil v čudovite pesmi, dosegel vrhunec v nedo-sežnem »Sonetnem vencu« in strt »pokopal misli visokoleteče, ko Črtomir ves up na zemlji sreče« in izpovedal, »de srečin je le ta, kdor z Bogomilo / up sreče unstran groba v persih hrani.« H koncu je pokazal še par slik v dopolnilo predavanju. Za uvod k celemu večeru sta ena izmed članic in en član lepo zapela Prešernovo »Nezakonsko mater«, »Ukaze« in »Mornarja« in z občutjem je bil de-klamiran njegov »Uvod h krstu pri Savici«. —
Trbovlje
Namestnik župana je odstopil. Pred enim mesecem imenovani občinski odbor je dobil poleg župana iu podžupana še namestnika župana v osebi g. Pavlina. Ta nova edinstvena šarža je vzbudila različne razlage. Konec jiin je napravil g. Pavlin sam s tem, da je odstopil. Šarža namestnika župana v tej izjemni obliki najbrže ne bo več oddana, dasi bi kandidatov ne manjkalo, kljub temu, da še več drugih odbornikov misli odložiti svoja mesta.
Proračun sestavljajo na občini. V zvezi s tem bi opozorili gospode na načrt občinske »petletke«, ki je bil menda tudi od oblasti odobren in bi se naj po načrtu vršile javne zgradbe vsako leto za okoli en milijon in 200.000 Din. Brezposeleno vpra-| šanje in gospodarska kriza s tako silo pritiskata i na vse, da je nujno, da se v obliki davkov plačani ! denar verne med ljudi v tej obliki, da se jim pre-1 skrbi delo, in ker posamezniki ne morejo, naj gradi f občina, cestni odbor, banovina in država, katerim vsem nese takajšnja industrija in delavstvo visoke davke.
Najemniki občinskih zemljišč naj se zglase na občini, če hočejo še naprej obdržati zemljo v najemu, drugače se bo drugim oddala.
Ljutomer
Sadjarsko predavanje priredi danes po osmi maši Sadjarska podružnica v 6. razredu osnovne šole. Predava okrajni kmetijski referent g. Znida-rič o gnojenju in obrezovanju sadnega drevja ter o zatiranju sadnih škodljivcev.
Rdeči križ je imel preteklo nedeljo svoj letni občni zbor, na katerem je podal poročilo o svojem delovanju. Novemu odboru načeluje okrajni načelnik g. dr. FarČnik. Tudi Rdeči križ bo prispeval za pomožno akcijo, ki revno šolsko deco oskrbuje z južino.
Prodpustna predstava v Katoliškem domu bo prihodnjo nedeljo, dne 19. t. m. ob 3 popoldne. Uprizori se znamenita Collaltova komedija »Bene-ški trojčki«.
Kulturni obzornik
ZDRAVNIŠKI VBSTNIK, št. 1., leto V.
Peti letnik je otvorila vsebinsko najpomembnejša številka. Uvod je napisal redni profesor zagrebške klinike dr. Fr. Kogoj (sin dr. Kogoja z Jesenic) v velikem znanstvenem spisu »Racijonalna terapija sifilide«. Radi obsežnosti je izšel šele prvi del ter radi tega preidemo znanstveno vrednost in znanstvene zaključke spisa, ne smemo pa preiti izredno logičnega in jasnega sloga, ki ga nudi g. profesor, kar je važno posebno v tem slučaju, ko je obravnavana naloga, ki sigurno »zanima ludi nezdravnika. Spis je z malo truda v glavnem razumljiv prav vsakemu, kar bi morala biti odlika vsakega znanstvenega dela. Posebno pa nas veseli, la se je g. profesor takoj odzval povabilu za sodelovanje v domačem znanstvenem listu, ko vemo, da bi isti spis z veseljem natiskali vsi veliki inozemski znanstveni časopisi radi njegove vrednosti in ludi radi imena, ki si ga je mladi g. profesor že priboril v svetu.
Drugo delo »Sezonsko gibanje nekaterih akutnih nalezljivih bolezni v Jugoslaviji v letih 19G0 do 1930' od dr. Teodorja M i kiča,, šefa statističnega odseka, Zagreb. Spis je po svojem slogu in načinu obdelovanja materije 100% znanstveno delo in bo marsikateri bralec obtičal ob nepremagljivem uporu matematičnih enačb, nakar se bo sku&al rešiti z velikim preskokom v zaključno diskusijo, kjer ga še vedno prestraši kaka mala tabela ali enač-bica. Kdor pa bo potrpežljiv, bo nagrajen e razumevanjem izredno intereeantnih zaključkov.
Dr. Tomaž Furlan, Golnik, obravnava v drugem nadaljevanju »kulturo KochovetfA bacila« (tu-
berkulozni bacil). V lanskem veslniku je opisal gojitev tuberkel bacila (ki je v zadnjem desetletju močno napredovala) iz eksudalov in tuberk. gnoja, v današnjem spisu pa obravnava gojitev bacila iz tekoče krvi. V gladko tekočem slogu nas dr. Furlan seznani s problemom samim, nakar objavi svoja lastna raziskavanja, ki so v absolutnem nasprotju z izsledki prof. Lovvensteina, za kar navaja obširno literaturo drugih raziskovateljev. Članek bralca razveseli tudi radi dejstva, da se v naših zavodih rešujejo aktualni znanstveni problemi.
Dr. A. Brecelj, naš dobri zdravnik, je razkril svoje zdravniško srce v spisu s čudnim naslovom: »Agino — Knaus«. Ni bil toliko znanstvenik v Breolju kakor zdravnik, ki mu je diktiral objav-ljenje s skromnim podnaslovom >Zgolj kot opozo-I rilo priobčil«. Stisko današnjega zakonskega življe-I nja pozna zdravnik, hišni dobri duh, svetovalec in prijatelj. Dosedaj je ta zdravnik-svetovalec stal praznih rok pred stisko z blagoslovom preobložene družine, če ni hotel izdati narave in čudno se sliši, da vsa znanost ni mogla do zadnjih časov najti točnih podatkov o dogodkih v menstrualnem zaporedju, dokler nista nastopila Japonec Agino in Nemec Knaus, ki sta ločeno prišla do čisto skladnih zaključkov v tem vprašanju. Morda ni dr. Brecelj kot zdravnik nikoli storil važnejšega in iepše-ga dela kot ga je storil s tem svojim »zgolj opo-aorilom«. Če bo poplava splavov samo malo manjša, stiska zakoncev samo malo omiljena, je to Brecljev največji uspeh v življenju, najbolj zaslužno in pravično delo.
Komur jo znano trpljenje tuberk. družin, posameznikov in končno hiranje naroda zbog tuberkuloze, ta se bo radoval »Poročila o delovanju pro-tituberkuloznega dispanzerja v letu 1932« od dr. Joiaia Prodana, voditeiia liublianskeaa dispanzer-
ja. To so že dejanja, ne samo besede. Za konec naj samo omenim interesantno pismo na g. urednika. Vse naše kulturno življenje je stavljeno pred iste težave in iste naloge, pa naj bo to znanost ali umetnost. Pri težavah je odločilna volja. Kdor se kakorkoli zanima za slovensko kulturno življenje, tudi nezdravnik, naj pismo prebere.
Kakor zrel mož se je nenadoma pojavil Zdravniški vestnik sredi slovenskega kulturnega življenja. Uredništvo in upravništvo: Dr, R. Neubauer, Golnik. Slane 90 Din letno.
»DVE NEVESTI« V ŠMARJU NA DOLENJSKEM
Šmarje, 13. febr.
Tukajšnje Kat. prosv. društvo je vprizorilo v nedeljo, 12. t. m., dve komediji in sicer »Dve nevesti« in »Tri klovne«. Zlasti prva je bila dobro izpeljana, posebno če pomislimo, da vse to delovanje Prosv, društva vodi in režira čisto preprosto kmetsko dekle, ki ni zajemala svoje izobrazbe v kaki mestni šoli. Čast ji!
Že osebe same so bile precej dobro izbrane. Po večini so zadovoljivo izvršile svoje vloge. Vsekakor je bil čez vse »Močeradnikov Miha«, ki je res predstavljal tip človeka, kakršnega moreš najti le v hribih ali najbolj zakotnih vaseh. Že njegova postava in izraz sta povedala vse, kaj bo predstavljal v igri. Kakor že rečeno, so tudi druge osebe zadostile svojemu »poklicu« in je bila ta igra mnogo bolje igrana, nego pa »Pri kapelici«, ki so jo igrali pred dobrim mesecem.
»Trije klovni« pa niso imeli toliko uspeha. Tukaj so bile bolj zadovoljive ženske vloge. — Na vse to pa bi jaz svetoval, da drugič vprizorite hkrati samo eno igro, posebno če je tako dolga kot »Dve nevesti«. S tem lahko tisto igro, ki ste si jo zamislili, še bolj obdelate, razen tega pa dve laki tudi preveč dohto trajata. Želim sam mno-
Slomšek o va akademija na moščanshi šoli
Moste.
Kdo je — ne pravim bi bil — bolj poklican, proslavljati spomin vzornika vsegi. učiteljskeg* stanu, svetniškega učitelja in vzgojitelja Ant. Murtinu Sloinšeka, kakor nuša slovenska šola? Saj je prav šola, ki ji mora biti — ne pogojno!
—	veliki ako ne največji slovenski pedagog svetel vzor, visoko na svetilniku goreč« luč, kaj bore malo storila v njegov spomin ob sedemdesetletnici teiru velikega sina slovenskega naroda. Med onimi redkimi šolami, ki so 6e oddolžile njegovemu spominu, je naša šola v Mostah, čeprav nekoliko pozno, a vendar-le.
Zato pa je bila A. M. Sloiitšokova akademija v spomin sedemdesetletnice njegove smrti, akademija v pravecn pomenu besede, prireditev, ki je napolnila telovadnico v šoli v soboto, dne 11. t. in., do zadnjega projtorn. Že lepo azaljšana, praznično opremljena telovadnica, je pričala o ljubezni do stvari, za katero so šle požrtvovalne prirediteljice in šli prireditelji na delo. Vsem čast in hvala za neumorno in požrtvovalno ter hkrati zares pravo prosvetno delo! — Pester
—	mordn cehi nekaj preobsežen spored, je bil izvajan s tolikšno eksaktnoatjo, da smo se morali naravnost čuditi. Saj ni mala stvar z mladino, ki ni rojena v pnrketirnnih salonih, podati nekaj tako dovršenega. Koliko truda prirediteljev, pa tudi mladeži, je bilo položenega v to delo, ki ui samo nudilo udeležencem tnnogo duševnih koristi in užitka, ampak je doneslo korist tudi revni šolski mladini v Mostah. Kajti njej je namenjen ves dohodek akademije, da bodo najrevnejši dobivati (60 na dan) skodelico mleka in košček kruha. Torej ne samo in edino enmo proslava, marveč predvsem karitativno, socialno delo! Zato odsotnost nekaterih, ki se sicer ponašajo s svojo naprednostjo, tembolj izpričuje in z žarko lučjo osvetljuje one, ki so zares napredni tudi v delu za blagor bližnjih in najmanjših izmed občanov.
Mislim, da mi niti prireditelji niti izvajalci vseskoz dovršenega sporeda ne bodo zamerili, ako ne omenjani vsake posebe vseh osemnaj-sterih točk. Prav zu prav, da omenjam kot vesten poročevalec: bilo jili je. 17, ker je četrta o »Knjigi življenja« iz neznanega razloga izostala.
—	Omejiti se moram le na nekaj |>oedinih točk, ker smatram načelno oceno celote za važnejšo.
Na prvo mesto moram postaviti slavnostni govor g. Frana Erjnvca. Kakor udarci srebrnega kladiva na čisto jeklo so padale besede izklesanega sloga na duše in srca poslušalcev ter porajale v njih stoteren odmev. — Potem: »Zapuščena sirota« (solo učenke Vagaja). Koliko le jih jc bilo, ki so se mogli vzdržati solz. ko je bila pa slika tako lepa in hkrati pretresljiva. In nadalje: Pesmi »Lahko noč« ter »Predice« prav dobro izvežbanega dekliškega šolskega zbora. Nato po deklnmaciji dvospev učiteljic Rakove in Ježovnikove »Mati dete ziblje«. Potem: »V Slomšekovi nedeljski šoli«, — dramatičen prizor, v katerem je nastopil tudi neplačani ka-tehet, Salezijanec č. g. Mihelčič. Da-, tudi ka-tehet spada na šolski oder, čeprav jc marsikomu tako nevšečna prikazen. — Naj opustim druge točke, pevske, deklumacije in recitacije.
—	Ne, zadnje točke pa ne smem izpustiti. To je bila »Poklonitev Sloinšeku«, ne samo živa slika na sporedu, marveč zares živa slika v dejanju. V to — po izvedbi sami nojdovršenejšo sliko .je položila priroditeljica (naj mi oprosti, da res,-,)^ vem njenega imena,) toliko čuta in 6rea, da ji gre še posebno odkrito priznanje. K sklepu pa še enkrat vsem, ki so sodelovali: Vsa čast!
Ne bilo bi prav, ako bi opustil izreči največje priznanje zn vsestranski uspelo prireditev gospodoma šolskemu upravitelju Gradu, ki je poleg vsega naštudiral vse pevske točke in učitelju Erjavcu. — Veni, da jima to ne bo povšeči. Pn prav zato, in da bo znala poštena javnost ceniti njihovo delo v prospeli prave narodne prosvete, se ne strašim zapisati tudi to. —	F. K-n.
Šmarje pri Ljubljani
Obletnico kronanja sv. očeta Pija XI. smo tudi v naši cerkvi lepo praznovali. Najlepše je bilo to, da je pri 10 sv. maši, ko je bilo ljudsko petje, po cerkvi donela papeška himna: »V prestol slave vekovite . . .« Morda se komu čudno zdi, da zna tudi vse ljudstvo papeško himno, toda vedeti je treba, da smo pri nas imeli ljudsko petje v cerkvi že 22. januarja tega leta, ko je prvič pri 10 maši pelo vse ljudstvo in smo se papeško himno učili precej časa.
Precej korakov je bilo treba storiti, da so nam zatrdno obljubili ohranitev naše staTe občine. Vsi, razen morda par ljudi, smo edini v tem, da nc gremo ne pod Grosuplje, ne pod Škofljico, ampak rajši še kaj vzamemo, kar popolnoma k nam spada, n. pr, selsko podobč.ino. Šmarje je priljubljena izletna točka pozimi in poleti. Imamo pa tudi gostom s čim posreči, saj je več gostiln in mesarij, tako, da sprejmejo lahko vsake vrste izletnikov, le radi prihajajte k nam!
go uspeha še vnaprej in radi se zbirajte v vašem Prosvetnem domu. Obžalovanja vredno pa je lo, da se prebivalci Šmarja in okolice premalo zani majo za take koristne stvari. Želim, da se ob drugi taki priliki, za katero mislim, da se bo kmalu nudila, malo bolj zganete. — S prosvetnim pozdravom!
POLJSKA ŠTUDIJA 0 ALEKSI ŠANTKU
Bivši leklor za poljščino na belgrajski univerzi, dr. Stanislav Papicorkovvski, ki je že za časa svojega bivanja v naši prestolici pokazal precej dobre volje in z uspehom deloval na književno-kul-turnem abližanju med Jugoslavijo in Poljsko, je nedavno v samozaložbi objavil obsežnejšo studijo (čez 130 strani) o znanem hercegovskem pesniku Aleksi Šantidu. Knjiga je opremljena z daljšim uvodom, v katerem pisec razimotriva književne in kulturne zveze med Poljaki in južnimi Slovani v preteklosti. Odkar Papierkowski zopet živi v svoji domovini, je njegov namen, da poljsko književno javnost čim preje in v čim obilne^i meri seznani z vodivnlmi osebnostmi in pokreti južnoslovanskili književnosti. Pretežno bo pisal s področja srbohrvaške literarne zgodovine, ker je to polje posebej študiral. Kot prva obsežnejša razprava v tej smeri je izšla študija o Šantiču; sledile pa bodo še druge. Razen tega bo dr. Papierkovvski skuša! tudi s prevodi srbohrvaških književnih del v poljščino čimbolje naše pisatelje predstaviti svojim rojakom. Sploh moram omeniti, dn so se stiki med južnimi Slovani in Poljaki zadnji čas zboljšali. Pred nedavnim časom je obiskal Belgrad mladj poljski slavist dr. Malecki, pred tednom pa je imel na bel-! grajski narodni univerzi troje predavanj o poljski ! umetnosti Slovenec dr. Vojeslav Molč, ki sicer stal-1 no živi kot vseučiliški profesor v Krakovu. T. P.
Dnevna kronika
Koledar
Torek, 14, februarja: Valentin, mučenec; Ivana Val., vdova.
Novi grobovi
-f- Na Jesenicah je mirno v Gospodu zaspal g. Josip Požcnel, star šele 34 let. (Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
—	Imenovan je za uradnika X. položajne skupine drž. mojster radiomonter Dragotin Vindiš, na službi v zrakoplovstvu vojske, do sedaj dnevničar istega poveljstva.
—	Izpit so napravili za čin aktivnega vitega voj. kontrolorja IV. razr. nižji voj. kontrolor I. razr. Hermani Suhi, za akt, višjega voj. uradnika IV. razr. ekonomske stroke nižji voj. uradnik I. razr. Todor fitajner; za čin akt. topniškega kap. II. razr. poročniki Anton Cerar, Jožef Bertok in Ivan Štre-kar; za čin akt. niž. kap. II. razr. poročnik Miloš Marolt; za čin akt. san. kap. II. razr. poročnik dr. Ivan Kesler; za akt. nižjega voj. uradnika II. razr. ekonomske stroke nižja voj. uradnika III. razr. Franjo Deželak in Josip Lukež; za akt. nižjega voj. uradnika II. razr. topniško-tehnične stroke nižja voj. uradnika III. razr. Marko Amcel in Julijo Smolen in za akt. nižjega voj. kapelnika H. razr. nižji voj. kapelnik III. razr. Franjo Strak.
Ostale vesti
_ Polovična vožnja na železnici 18. do 28. februarja. Prireditve Mariborskega smučarskega kluba. Ugodnost velja za vse obiskovalce. Potrdila izdaja »Putnik«, Maribor.
—	Ne prezrite, prosimo! Vse gospode, ki smo jih pismeno prosili za sodelovanje pri naši statistiki in nam na pisma še niso odgovorili, najvljudneje prosimo za skorajšnje obvestilo, čc so voljni sodelovati ali ne. Gospode, ki so pristali na sode-vanje, pa nam niso navedli števila družin, prosimo, da nam blagovolijo še to naznaniti. — Na razna vprašanja sporočamo: 1. Vseeno nam je, če se vzame manjši ali večji kraj ali pa cela občina ali župnija, nam je potrebno ved-ti le število družin, da vemo, koliko vprašalnik pol ho treba natisniti (ki jih bo oskrbela »Zveza). — 2. V javnost pridejo imena samo onih sodelavcev, ki bi to izrečno dovolili. _ 3. Odgovori na vprašanja ne bodo delali posebnih skrbi in težav. — Za uslugo vnaprej: iskrena hvala! — »Sveta vojska«.
—	Tovarna Štora nam z ozirom nn našo nedeljsko vest o odpustu okrog 60 delavk sporoča, da je bilo odpuščenih v resnici le 11 delavk.
—	Veliko ekskurzijo v London priredi za časa londonskega velesejma »Putnik« skupno z društvom prijateljev Velike Britanije in Amerike od
19.	lebruarja do 5. marca t. 1. Program potovanja je naslednji: V nedeljo 19. februarja odhod iz Ljubljane gl. kolodvor ob 20.32 preko Jesenic, Inns-brucka, Zuricha v Pariz. Prihod v ponedeljek
20.	februarja ob 20.35. V torek ogled mesta in znamenitosti z avtobusi. V sredo cel dan prosto v Parizu. V četrtek odhod iz Pariza od 8.25 preko Calais, Dovra v London. Prihod ob 15.30. V petek dopoldne ogled mesta z avtobusi, popoldne obisk v.elesejma. V soboto izlet v Birmangham na razstavo. Zvečer povratek v London. V nedeljo ogled Citya z avtobusi. Popoldne ogled tekstilnega oddelka razstave. V ponedeljek obisk angleškega parlamenta, popoldne prosto. V torek dopoldne proeto, ob 14 odhod iz Londona preko Dovra, Ostetnde v Bruxelles. Prihod ob 21.16. Prevoz v hotel. V sredo dopoldne ogled mesta z avtobusi, popoldne prosto. V četrtek ob 7.25 odhod iz Bru-xellesa preko Kolna v Munchen. Prihod ob 20.56. Prevoz v hotel. V petek dopoldne ogled mesta, popoldne prosto. V soboto 4. marca odhod iz Miin-chena ob 8.55, prihod v Ljubljano ot> 19.35. Cena celega potovanja t. j. vožnja III. razreda brzovlaka od Jesenic drž. meja in nazaj, stanovanje in prehrana, prevozi od postaje v hotel in obratno, ogledi mesta z avtobusi, izleti, dovniki, vstopnine, napitnine, vse glasom programa znaša za osebo 7800 Din. Doplačilo na H. razred je 1000 Din. Vozno karto od izhodne postaje do Jesenic drž. meja si nabavi vsak udeleženec sam. Popust po naših železnicah je 50% na povratku. Programi in prijave pri »Putniku« v Gajevi ulici do 14, t. m.
—	Izšla je Katoliška Liturgika. Spisal dr. Fr. Ušeničnik. V Ljubljani 1933. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. XIV, 373, 8°. — Pisatelj je v drugi izdaji Pastoralnega bogoslovja iz tehtnih stvarnih razlogov izločil liturgična vprašanja in obdelal liturgiko v posebni knjigi. Knjiga je namenjena klertkom na teološki fakulteti in bogoslovnih nčiliščih. Služila pa bo tudi mašnikom v praktičnem dušnem pastirstvu. Zato je pisatelj zgodovinskemu razvoju svetih obredov dodal sedaj veljavne določbe za posamezna liturgična opravila. V dobi, ko se povsod probuja živo zanimanje za litur-gijo, bodo tudi akademsko izobraženi laiki brali knjigo s pridom in veseljem: ob tem branju bodo bolj in bolj umevali čudovito umetnino cerkvenega leta, nedelje in praznike, liturgijo postnega časa in velikega tedna, pred vsem pa obrede sv. daritve in globoki pomen simbolov, svetih znamenj pri zakramentih in zakramentalih. Ceno objavimo prihodnjič.
—	Velike in zanimive kazenske razprave v Ljubljani, Za prihodnje dni tega meseca je razpisanih več zanimivih in velikih kazenskih razprav. Pred velikim »anatom v Ljubljani se bo vršile na dva dni določena razprava proti bivšemu bolniškemu strežaju Josipu Lotnbarju zaradi umora. Obtožnica ga dolži, da je on umoril 29. septembra 1930 Bosanca Smajla Vojnikoviča, a so njegovo truplo našli žele 27. novembra 1930, močno nagnito, zavito v vrečo in vrženo' v vodnjak opuščene opekarne Stavbne družbe pri Kosezah. Ta teden se bo nadaljevala razprava proti Ivami Sevšek, obtoženi zastrupljenja svojega moža. Na pustni torek bo več zanimivih razprav. Pred mali senat pridejo zadnje demonstracije na univerzi. Po členu 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi je obtožen (ilozof Zvonimir Feržop. Na pustni torek pa se bo pred okrajnim sodiščem v sobi št. 28 obravnavala afera nekega viškega mesarja, kateremu so organi dohodarstvenega urada 13. septembra 1931 zaplenili nežigosano, v mesto uvoženo meso. Ta mesar je obtožen, da te je pregrešil proli zakonu o živilih.
—	Smola prebrisanega lovca na revolverje. Na okrajnem načelstvu v Kamniku imajo v zaporih gosta, ki mora odslužiti par dni kazni. Opoldne ima celo uro odmora, da gre lahko na kosilo v mesto in se mimogrede tudi nekoliko »prehodi. Ko je mož pred kratkim pometal podstrešno sobico, v kateri je spravljeno razno orodje in orožje, ga je zamikal lep revolver, ki je ležal na mliL Trdno je sklenil, da si mora orožje prisvojiti, zato je prihodnje opoldne namesto h koeilu smuknil pod streho, napravil v strop podstrešne eobica luknjo
in vtaknil skozi njo dolgo žico, katero je na koncu zakrivil. Kakor a trnkom je zdaj lovil orožje po sobi in končno se mu je le posrečilo, da je vjel za-željeni revolver in ga potegnil kvišku. Imel pa je emolo, da ga ni mogel potegniti skozi luknjo, ker je bila ta premajhna. Odložil je delo na prihodnji dan, ko bo imel zopet uro prostega časa. Njegovo početje pa ni ostalo skrito. Ko je čez nekaj časa prišel v sobo sluga, je opazil pod stropom na žico obešeni revolver. Hitro je prišel do dna skrivnosti, kako se je preselil revolver z mize pod strop. Pod streho je tudi nhšel svinčnik, za katerega jc bil prepričan, da je last gosta v zaporu. Ponudil mu ga je s pripombo, da ga je našel na dvorišču. Osumljenec ga je res vzel z zatrdilom, da je njegov. S tem se je tudi izdal, da je on tisti, ki pod streho lovi revolverje na trnek, vendar so mirno čakali na naslednji opoldan. Niso se motili. Ko je osumljenec videl, da je sam, je neopaženo odšel pod streho in hotel nadaljevati svoj lov na revolverje. s Sluga, ki ga je skrit opazoval, je zaklenil podstrešna vrata in odšel po orožnika, ki je prebrisa- j nega lovca na revolverje prijel in izročil v zapor, ! ki mu bo po tej neuspeli pustolovščini nekoliko podaljšan.
—	Samomor mladega posestnika. V petek dopoldne je v mali gorski vasici Prapretno-Zakal v i kamniškem okraju izvršil samomor mladi posestnik Peter Jerše. Ko je šla žena zjutraj zdoma, se je umil, obril in se oblekel v nedeljsko obleko. Šel je pori domači kozolec, ki stoji v bližini hiše in postlal po tleh na debelo s steljo. nato je prislonil na kozolec staro vojaško puško in si nastavil cev na srce ter sprožil. Smrt je nastopila takoj, ker mu je krogla prebila srce. Vzrok'samomora mladega posestnika ni znan. V pismu, ki ga je zapustil, prosi ženo odpuščanja in trdi samo, dn nima več veselja do življenja. Želi tudi. da bi bil pokopan v blagoslovljeni zemlji. Sodijo, da ie napravil usodno dejanje v veliki rcotrtosti in duševni zmedenosti, ker so opazili, da jo bil že več dni sem nekam čudnegn vedenja.
—	Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josef« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
_ Nove telefonske zveze. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Maribor—Bratislava, Prostejov, Piešiany in Veseli nad Maravou (58.50 Din); Celje—Zwittau (Switavy), Maribor—Češke Builejovice, Olomouc in Opava (65.25 Din); Maribor—Usti nad Labem (Aussig), Karlovy Vary (Karlsbad), Marianske Lšz-ne (Marienbad), Strakonice in Zatec (Saaz) (74.25 Din); Ljubljana, Maribor, Celje in Sušak s Solunom (7.80 zl. fr,). Zneski v oklepajih so telefonska pristojbina za triminutni pogovor.
—	Junaško dejanje dveh ribičev. Iz Apatina poročajo o junaškem dejanju dveh m!adih ribičev, ki sta v nevarnosti za lastno življenje rešila smrti 70 letnega starčka, ki je že bil na tem, da izgine med ledenimi ploščami Donave. Ivan Becker, 70 let stari ribič, je s svojim malim čolnom plul po Donavi in zašel med ledene plošče, ki so se začele grmaditi okrog njegovega čolna. Uvidal je, da se ne bo mogel sam rešiti. Začel je klicati na pomoč. Na bregu se je wabraIo precej ljudi, od katerih sta se dva mlada ribiča odločila, da gresta starcu na pomoč. Zlezla sta v svoj čoln in zaplula proti sredini Donave, kjer se je Becker boril z ledenimi ploščami, ki so mu že parkrat prevrnile čoln. Posrečilo se jima je priti v bližino Beckerja s pomočjo deeke, s kateTO sta se prerivala z ene plošče na drugo. Vrgla sta mu vrv, katere se je oklenil, nakar sta ga s težko mujo spravila na breg._
DR. MIHAEL OPEKA: Nove pridige za nedelje in praznike:
Raztreseno klasje
34 govorov (do sedaj je izšel L del —
17 govorov). Ceua nevezanemu zvezku
je Din 24"—. polplatno Din 32.—.
Založila Jugoslovanska tiskarna v Ljnbljani
titete. Sodijo, da ee mu je omračil um in da je izgubil spomin,
— AVeiser Fr.: Luč s gora. Iz življenja mladega fanta. Poslovenil Jože Jagodic. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1. 19S$2. Str. 131, cena broš. izvodu 15 Din, vez. 22 Din. — Zlata knjiga za mlade dijake in priti bi morala v roke ros prav vsakemu, saj mu lahko služi kot najzanesljivejši kažipot ua srednješolskih kolovozih. Samo, kdor jo sam preživel dijaška leta, bo vedel, kolikim nevarnostim in pastem 6o Izpostavljena mlada nepokvarjena srca in kako ravno v teh letih najbolj potrebujejo poštenega prijatelja in trdne opore. In ravno tikale knjiga je dozorevajočemu dijaku najboljši prijatelj in najzanesljivejša opora. Preprosta in prepričevalna je vsa zgodba: Ilinkota, ki je doslej študiral v Inomostu, so poslali starši v šesto šolo na Dunaj. Stanoval je pri svojem, versko brezbrižnem stricu, skupaj z bratrancem Mirkom, ki je bil že zašel v liberalno dijaško organizacijo. Ta je skušala za vsako ceno pridobiti zase tudi zdravega, vedrega, nadarjenega in poštenegn Tirolca in se je posluževala v to svrho vseh sredstev, toda možati Hinko je pogumno premagal vse nevarnosti, ustanovil na gimnaziji celo Marijino kongregncijo in s samim vzgledom potegnil za seboj tudi bratranca. Vsa zgodba se razvija preti nami naravno in živahno, brez vsakih dolgoveznih mornlizovanj ali vsiljivega pobožnjnštva, zato jo bo mladina, kateri je Knjiga namenjena, prebrala v dušku in z največjim zanimanjem. Naj bi no bilo oSeta in matere, ki ima sinčka v srednji šoli, da bi mu ne dala v roke te zlate knjige.
— Tretji brezplačni toto-tečaj za r-sčetnike se otvori v foto-posvetovalnici v sredo 16. februarja ob 20.30. Prijave v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
PREVIDNOST PRED NEVARNOSTJO S
Počenši od leta 1918., ko se je nenadoma pojavila ▼ Španiji, se javlja hripa odslej redno vsako leto v tem časa v manjšem ali večjem obsegu. Letos zavzema zopet značaj epidemije in se vedno bolj širi po svem svetu. Brez dvoma je, da se bo skoraj pojavila tndi pri nas in zato moramo biti oprezni. Ne smemo namreč pozabiti, da nndijo najboljšo zaščito proti hripi in ostalim iniekc'jskim boleznim, katerih bacili prihajajo v telo skozi usta in grlo, svetovno poznane Panflavin-pastile »Baycr«. Zaradi njihovega zanesljivega in odličnega delovanja jih priporočajo mnoge zdravniške avtoritete.
izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« grenčice, s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat.
— Občni zbor i desničarske jubilojn* knjižnico v Novem mestu se bo vršil v nedeljo 26. februarja ob 14 v društvenih prostorih v gostilni Obrez (Na vratih).
Domžale
Pevsko društvo Skrjanžck iz Šmartna ob Savi vprizori v n?deljo 19. februarja ob 15 v Godbenem
______________j domu v Domžalah opereto: »Čevljar baron« ki spe-
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gni- voigro »Zaklad bi radi«, kjer nastopita moški in
mešani zbor (24 pevcev). Prijatelji poštene zabave vabljeni!	1475
loba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezak, bleda barva obraza
Maribor
—	Policijski častnik obsojen zaradi tatvine.
Novosadsko okrožno sodišče je obsodilo na eno leto ječe policijskega častnika Dušana Kretiča iz Bačke Palanke, ki je ukradel z nekega polja 16 križnikov ječmena, in to s pomočjo drugih oseb, ki jih je mesto sebe poslal v ogenj.
—	Orkan prevrnil dva vagona osebnega vlaka. V Hrvatskem Primorju razsaja zadnje dni tako huda burja, kakršne ljudje že dolgo ne pomnijo. S Sušaka poročajo, da je promet na progi Škrljevo —Bakar povsem prekinjen zaradi strašne nezgode, ki sc je pripetila na tej progi v nedeljo zjutraj. Strahovita burja je prevrnila dva vagona osebnega vlaka, ki je vozil proti Bakru. Pri tem se je smrtno ponesrečil vlakovodja Ivan Sagadin, ki se ni mogel reSiti izpod razvalin vagona in je umrl prej, predno je dospela zdravniška pomoč. Poleg njega sta bila ranjena dva potnika, ki so ju prepeljali v sušaško bolnišnico. 'Železniške oblasti so s polno paro na delu, da očistijo progo. Delo je zaradi 6ilne burje precej otežkočeno.
—	Starši, pazite na svoje otroke. Pred sodiščem v Petruvji se je te dni zagovarjal kmet Damjan Mrkonja, ki je jeseni preteklega lela pustil nekega dne svoja dva otToka brez nadzorstva. Otroka sta se igrala z vžigalicami in zažgala sobo. Dan kasneje sta umrla radi strašnih opeklin. Mrkonja je bil obsojen na mesec dni zapora.
—	Razbojnikova mati oropana. Mati znanega razbojnika Mija Vrbanca, ki je bij 1929 obešen v Zagrebu, živi v vasi Gračanici. Te dni sta jo napadla na cesti dva razbojnika, ji raztrgala obleko in ji vzela po njeni izjavi 2520 Din, ki jih je imela skrite pod srajco.
—človek, ki ne ve za svoje (ue. V Zagrebu j« te dni stal v neki ulici blizu Ilice mlad človek, ki je stal na sredi ceste, ne brigajoč se za vozila, ki so švigala mimo njega. Vsa opozorila mimoidočih nieo nič zalegla; nazadnje ga je vzel stražnik in ga odpeljal na policijo. Na policiji »o mladeniča, ki ja bil eicar siromašno oblečen, na obrazu pa M mu fe poznalo, da je inteligenten, dolgo zasliševali in spraševali, toda na vsa vprašanja je le kimal z glavo. Niti tega ni vedel, kako mu jc ima, tako, da niso mogli ugotoviti njegova iden-
□	Mestni načelnik dr. Lipold je odpotoval v Belgrad v občinskih poslih- Ker 6e obenem pričenja s 15. t. m. zasedanje banskega sveta, katerega se mestni naželnik udeležuje, odpadejo začasno vsi sprejemi v njegovi pisarni.
□	Laskavo povabilo. Naš mladi šahovski mojster Vnsja Pare je prejel povabilo na mojstrski turnir, ki sc bo vršil v Brnu. Poleg Pirca se udeleži turnirja najbrž tudi velemojster Vidmar.
□	Poročilo sta se v nedeljo v tukajšnji stolnici Franjo Preroru, pešad. narednik in Dja-kovice in gdč. Zora Sturm iz Maribora. Za priči sta bila Ivan Krajnc, na red. vodnik v p. in Elfrid Schneider. Iskreno čestitamo.
□	Veliko obmejnega prometa. V januarju je prišlo in odšlo preko severne enoje skupno 11.991 oseb in sicer 4943 Jugoslovanov, 4840 Avstrijcev, 956 Čehoslovak<yv, 571 Nemcev in 441 podanikov drugih držav. V tranzitnem prometu pa je pasiralo naše ozemlje na progah Maribor-Rakek, Maribor Prevalje in Prevalje Labud 2106 oseb.
□	Maratonci na mednarodnem torišču. Zagrebški rokoborbeni klub Šparta priredi dne 4. marca v Zagrebu veliko mednarodno tekmovanje in sicer z reprezentanco Madjarske. — sšparta« je povabila na to srečanje tudi druge najboljše rokoborce i/, države in med njimi tudi ekipo Maratona. Maraton pošlje na tekmo štiri svoje najboljše rokoborce.
□	»Mariborski teden« registriran. Zadruga »Mariborski teden« je bila te dni registrirana pri okrožnem sodišču. Vodstvo zadruge j c že zaposleno s predpripravami za poletne prireditve. V prihodnjih dneh bo razpisan natečaj za najlepši in najprimernejši reklamni lepak za prireditve »Mariborskega tetina«.
□	V kraljestvu kralja Matjaža. Pravljična in mogočifh Peca je bila v nedeljo torišče živahnega smučarskega življenja. Vršila se je tekma v smuku po strmem pobočju od Uletove koče pod vrhom do Mežice, kjer se je nahajal cilj. Tekma se je vršila v dveh skupinah. Prva je startala na že omenjeni progi, druga pa na nekoliko krajši s pričetkom pri Tomaževi koči. Tekma je privabila veliko število prvovrstnih smučarjev. Zlasti iz Maribora je bila udeležba zelo častna. Glavni »kanoni« so startali izven konkurence, pa so imeli veliko smole. Tako si je Stangl zlomil smuč že takoj v začetku proge; enaka nesreča je zadela še nekatere druge. Najboljši čas je dosegel v prvi skupini Franc Pajank v 23.2 min. Drugi je bil Maratonec Franc Siherl v 25 min. Slede nato Maks Golob in Franc Stane. — V drugi skupini je odnesel prvenstvo inž, Krivčenko v 31.19 min., drugi Franc Senegačnik, nato Peter Siherl, Drago Zem-ljič, Martin Ulc, Izven konkurence je dosegel na tej progi talentirani maratonski smučar Laznička 28.35 min.
□	Iz bolnišnice. Premeščen je dosedanji asistent kirurgičnega oddelka mariborske bolnišnice dr. Slavko Vrbnjak za vodjo kirurgičnega oddelka v bolnišnici v Murski Soboti. Odhod priljubljenega in spretnega kirurga bo za mariborsko bolnišnico huda izguba.
□	DVe veliki dražbi. Dne 10. marca bo na mariborskem sodišču v sobi št, 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Križ vi. št. 1 in 46. Cenilna vrednost 365.710 Din in 359.827 Din. Vrednost prilikline 6550 Din in 22.440 Din. Najmanjši ponudek 243.806 Din 71 par in 239.884 Din 66 par. — Dne 20. marca bo na istem sodišču v sobi št, 11 dražba zemljišč k. o. Sp. Radvanje I. del, vi. št. 73, 422 ia 572 ter k. o. Hrastje vi. št. 10. Cenilna vrednost 715.655 Din 70 par, 40.137 dinarjev 34 par, 29.605 Din in 54.5i8 Din, Najmanjši ponudek za vse parcele skupaj 559.950 Din.
□	Novo vodstvo. Na jadnjem občneui zboru Rdečega križa v Mariboru, o katerem smo prinesli obširno poročilo v »Ponedeljkovem Slovencu«, je bilo izvoljeno naslednje društveno vodstvo: Predsednik prvi državni pravdinik dr. Ivan Jančič; odborniki: stolni župnik msgr. Umek, odvetnik dr. Juvan mestni načelnik dr. Lipold, glavni urednik Udo Kasper, dr. Kukovec, dr. Vrečko, dr. Ko-vačec, dr. Zorjan, gospa Majstrova, gospa Ravni-kova, dr. Marin, Pinter, Kristan, Minafik, Steno-vec, Novak, Artič, dr. Turjič, Fink in Ravter. V nadzornem odboru so dr. Novak, Viktor Grčar in Miloš Oset.
□	Poceni meso. V Bredo dne 15. t, m. se bo prodalo od 8 naprej 200 kg svinjskega mesa po 7 Din in 100 kg govejega mesa po 3 Din in sicer na osebo po 2 kg; prodaja ae vrši na stojnici za opo-rečeno meso pri mestni klavnici.
□	Upokojc,-.:i organiziranj. Mariborski upokojenci, ki so bili dal^e razdobje brez enotne organizacije, ki bi jim nudila čvrsto taslombo v premnogih važnih vprašanjih, so si sedaj zopet ustanovili svoje društvo. V nedeljo popoldne se jc vršil v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu ustanovni občni zbor novega društva. Številna udeležba upokojencev in upokojenk je podala jasen dokaz o potrebnosti in nujnosti organizacije. Izvoljen je bil za predsednika upokojeni »odni svetnik Kroovogel*
□	Mariborsko gledališče. Dtevi gostovanje bivšega člana mariborskega gledališča Gjuke Trbu-hoviča. — Gledališče pripravlja ljubko komedijo »Scampolo«, ki je pred leti dosegla na mariborskem odru velik uspeh. Naslovno ulogo igra gdč. Barbi-čeva. — Jutri v sredo pa gostuje Trbuhovič v Kalmanovi opereti »Grofica Marica« in poje partijo Tasila.
□	Stare mariborske korenine legajo v grob.
V visoki starosti 85 let je umrl v Cvetlični ulici št. 9 zasebnik Bogomir Deutscher .Blagega pokojnika polože k večnemu počitku danes popoldne ob 3 iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje.
□	Drava npnda. Vodostaj Drave je že nekaj časa izredno nizek. Pravijo, dn je Drava redkokedaj tako upadla, kakor letošnjo zimo. Nizek vodostaj dela obilo preglavice broilarjem ob reki, ker morajo delati ponekod sk<yo do sredine struge mostišče, da zamorejo pristajati ob njih z .brodovi.
□	Regulacija Aleksandrove ceste, ki jo je sklenil občinski svet na svoji zadnji seji. je predmet živahnega razmotrivanja v mariborski javnosti. Načrt, da se IkvIo posekala drevesa ob cesti, je naletel pri starejših meščanih na velik odpor; je pa nujna potrebo, da se drevesa odstranijo, da se lahko pločniki razširijo. Poleg tega bodo ob promenadi med Trgom Svobode in Prešernovo ulico kostanji nadomeščeni z javorji. Načrt o regulaciji je sedaj predlogu gradbenemu in finančnemu ministru, da ga odobrita. Ker bo tozadevno interveniral v obeli ministrstvih tudi mestni načelnik, je pričakovati, da bo načrt kmalu odobren ter se bodo regulacijska dela s pomladjo že pričela.
□	Konkurzne in poravnalne zadeve. Kot ni pokritja za stroške postopanja, je odpravljen s sklepom mariborskega okrožnega sodišča konkurz Karla jegliča, trgovca v Novi vasi pri Mariboru. Končano so poravnalna postopanja trgovca Kazimir Josipa v Turškem vrlin in veletrgoven Milana Sesslerja v Ljutomeru, regi.strovnnega pod firmo »Marko Rosenberg«, veletrgovina z mešanim blagom.
□	Hudi Snopslirji. Da zna postati popularni mariborski šnopsl kaj opasna igra, dokazujeta dva slučaja, ki ju je včeraj obravnavala mariborska policija. V neki gostilni v Mlinski ulici sta šnopslnla dva stara prijatelja Alojz D. in Franc S. Predmet srditega boja sta bila ročna torbica in pa star daljnogled. Ko je D. izgubil svojo torbico, ga je zgrabila jeza, da je udaril s vso močjo nasprotnika z njegovim daljnogledom po glavi, sani pa je popihal s svojo torbico. — Drug slučaj se je pripeli! v gostilni v Dajnkovi baraki. Za liter vina sta šnopslnla dva delavca. On, ki je izgubi!, je zbil v povračilo nasprotniku z udarcem nosil vrsto zob iz usi.
O Nazaj v zavetju. Pustolovščina štirih gojencev mariborskega mladinskega doma. o katerih nenadnem pobegu smo pred dnevi poročali, je našla kaj malo romantičen, zato pn čisto zadovoljiv zaključek. Mladi vročeglavci so se napotili iz Maribora proti Kozjemu. Pešačili so čvrsto v hribe ter prvega dne dospeli v bližino Sv. Križa, kjer so prenočevali v nekem mlinu. Naslednjega jutra je šlo brez zajti-trika dalje. Glad in mraz pa sta pregnala hitro vse pustolovske misli in načrte iz mladih glavic. Vsi premočeni in premraženi so se zatekli v občinsko hišo pri Sv. Križu; tu jih je našel sve.tokrižiki učitelj, katerega je župan pozval, ker sam ni vedel kam z dečki. I'eilelj jim je preskrbe! toplo zavetje in prenočišče in tudi za lačne želodce se je dobilo raznih dobrot. Včeraj zjutraj pa so se dečki podali zooet nazaj proti Mariboru. Plahoma in vsi polrti so prišli do Mladinskega doma. kjer so skesano prosili zopet za ponovem sprejem. Seveda so bili sprejeti naiza j. dasi jilt je čakala temeljita pridiga. Obljubili so, da !>odo v bodoče vzorni gojenci. O vzrokih bega so povedali, da so se hoteli napotiti v Avstrijo. Vzeli so na pot knjigo o odkritju Amerike, ki je bila najbrž tudi neposreden povod, da jim je prišla v glavo romantična zamisel pobega.
□	V samoobrambi Včeraj je obravnavalo okrožno sodišče slučaj, da je človek ubijal v obrambi lastnega življenja. Zagovarjal se je 32letni lovski paznik iz Pekcr Jožef Mustra, Obtožnica mu očita, da je dne 30. novembra v Spodnjih Ho-čah usmrtil z nožem Ivana Holcerja ter ranil Franca Kirbiša; s tem jc prekoračil mejo obrambe. Do žalostnega slučaja j« prišlo v neki gostilni v Spod Hočah. Osumljenec «e je mudil tam s svojim tovn rišem ter »edel z nekaterimi delavci Iz prepojil-nice leea. Pogovor jc nanesel ludi na divje lovce ki so stalna prikazen v hoških gozdovih. Pri tem je prišlo do »pora z delavci, ki »o navalili na Mustra ter ga ogrožali. Potegnil je v obrambi nož tet sunil naprej. Zadel je Holcerja v trebuh ter mu zadal smrtno rano, Kirbila pa ranil v stegno. Holcer je umrl radi izkrvavitve. Obtoženec se zagovarja s eilobranotn, kar mu je sodišče prianalo ter ga oprostilo vsaka krivda.
Nova odkritja v Pompejih
Bele sestre v Senegalu
Učitelj: »Po čem se pozna starost gosk?< Učenec: »Po zobeh!« Učitelj: »Saj vendar nima goeka zobl< Učenec: »Imamo jih mil<
Tla nekdaj zasutega mesta Pompejev odkrivajo vsak dan kako novo presenečenje. Te dni eo na primer odkrili dele (pod »Porta Marina«) nekdanje pompejske luke. Ta del je stal več stoletij pod vodo. zakaj ostalo mesto stoji na neznatno vzpetejšem ozemlju. Ko pa so 1. 1811 začeli z izsuševanjem spodnjega dela mesta, tako da so izkopali posamezne prekope, se je tudi spodnji del mesta spremenil v prijetno okolje.
Leta 181*1 se je lotil izkopavanja vprav tega dela mesta inženjer Malrone, in poleg premnogih sider (in podobnega ribiškega materijala) našel velike množine zlata, biserov in denarja. Italijanska vlada pa se še zmerom ni mogla lotiti z izkopavanjem. Zopet so se torej ponuditi zasebniki, da bi rešili arheološke dragocenosti. Pa denar je pošel in 7,nova je vse stalo vse do današnjih časov.
Dosedanja izkopavanja so pokazala luksuzne
I palače. Ta oddelek mesta pa »e tudi v zgradbah javlja, da je ribiški. Tu so bivali ribiči, mornarji, delavci — kratkonialo delavska četrti Toda tudi tu nosijo stene lepe okraske, arabeske in girlande ta-| koevaneka četrtega sloga, ki je vladal v Pompejih i malo pred zasut vi jo.
Med temi ribiškimi zgradbami pa se je dvigalo večje poslopje, ki je bilo vsekakor luška krčma. Saj stoji sredi glavnega prostorja velika, žari podobna .posoda, katera je bila zmerom polna vina. Očividno krčma za mornarje in delavce. I.epa ba-lustrada zaključuje zgradbo. Tudi ta leži v vodi (v kanalu, ki je bil ob času izsuševanja izkopani.
Med izkopavanji so zadeli delavci na podzemno vodo, zato so prekinili delo. dokler ne bodo s črpalkami izčrpali vode. Vsekakor si obetajo v tem predelu še zanimava odkritja.
Urmvut uMieier Artoll' nitler i..t.<i svojim velikim govorom v berlinski poštni palači, K^mrega sprejemale vse nemške radio-posta je ki ga oddajale v svet.
No, kako se je končalo vaše prvo jahanje v šoli?«
»Na pesku ...«
Kakor smo poročali, je nenadno zasulo skalovje šontgothardskn železniško progo in jo oneinogveilo za nekaj časa. Kameniti plaz v Brunnemu ob Vier-waldstiittskem jezeru je namreč podrl vse varnostne betonske zidove in prekril progo. Seveda urejajo zdaj cesto železniški delavci, da jo čim •»si ""p^Aiijp za promet
Kemično gašenje požara
Mišljenje javnosti je, da ne bi prišlo do tako velikih katastrofalnih nesreč ob priliki požarov, ako bi bilo na razpolago v prvem hipu (pri izbruhu |>ožara) z ročnimi kemično polnjenimi gasilnimi aparati. 7, ozirom na to je postalo to vprašanje posebno aktualno in se vsa državna podjetja kakor mestni magistrati in tudi posamezniki bavijo z vprašanjem zavarovanja z >ročnimi gasilnimi aparati«. »Triumph«-aparati so edini domači proizvod — iz čistega bakrn ki so ob raznih slučajih požara dosegli najboljši uspeh in so pred ;>osebnimi komisijami ob priliki mnogih gasilnih !>oizkusov brezhibno in odlično delovali, o čemer lam je razen različnih zasebnih podjetij izd da posebno naša vojna mornarica najbolj laskava pri- I znanja. Naši aparati so priznani kot prvorstni in se z istimi zalagajo mnoge državne ustanove in nešteta industrijska podjetja V samem Zagrebu so naročili naše »Triumph«-aparate: tneslna občina za kr. dvor, za gasilno društvo. zi\ šele. zn električno centralo, za gledališča, vsa kino-podjetja, Hotel Esplanade, rafinerija Schell et Standard in ie drutje tovarne in podjetju. Aparati Trinmeh« v> predmet spio-negp znninrinjn 7 ozirom na kakovost in brezhibno delovanje pri raznih Izbruhih liuiaeov.
Te1, um /a svetovu« mojstrstvo. Znameniti S-ovinek tako zvane bob-vožnjc v Sehreiberhana, kjer bodo vratiie dne LR. ju 19. februarja velike tekme u svetovno mojstrstvo v bob-vožuji.
Sestre preblaženega Spočetja, takozvane bele sestre, ki so znane v Afriki in Ameriki, imajo v i Senegalu dva misijona, v Dakarju in Rufisku, kjer i vzdržujejo šole, bolnišnice, dispanzerje, gospodinjsko in poljedelsko šolo. Sedaj hočejo ustanoviti še tretji misijon v Kaolaku.
Kaolak je postal važna izvozna luka, kjer izvažajo nad polovico vseli senegalskih pridelkov. Danes je po velikosti drugo največje mesto (prvo je Daltar) s približno 20.(100 prebivalcev. Katoličanov je samo 1200; muslimani pa tvorijo, kot v vseh pristaniških mestih, veliko večino.
8. decembra 10t32 so Bele sestre otvorile svojo novo rezidenco. Monsignor firimaud iz družbe sv. Duha. ajiostolski vikar v Senegalu, je prišel blagoslovit pričeto delo. Ljudstvo je redovnice sprejelo z navdušenjem in je seveda takoj nudilo sestram obilo opravka, celo več, kot so ga mogle
Varstvo živali ...
Birminghamsko sodišče je prejelo dokaj nenavadno obtožbo. Trije uradniki »Društva za varstvo živali« so se morali zagovarjati radi trpinčenja psov in mačk. Binninghamsiko Društvo je uredilo posebno sobo, katero napolnijo 8 svetilnim plinom. Živali, katerih se je naveličal lastnik, oziroma živali brez gospodarja, poginejo v tem prostoru brez posebnih bolečin tekom nekoliko sekund ... Toda svetilni plin je drag in kriza je pristrigla društveno premoženje. Nastavljen« so hoteli štediti in si izmislili peklensko cenejše postopanje. Zapirali so obsojene pse in mačke v tesen zaboj na vrtu. Odtod je bila napeljana gumijeva cev v sosednjo garažo. Avtomobili, ki so se zn-ačili in snažili v garaži, so oddajali v to cev predehn strupen plin iz motorja. Če ni vladal posebno živahen promet, so morale nesrečne živali trpeti po več ur. Soseska je vsak dan morala poslušati obupno mjavkanje in lajež teir naposled z-d ožila čudne »prijatelje živali«. Sodnik je zaslišal priče in obtožence ter odložil razsodbo za 8 dni, da bi ugotovil stanje društvene blagajne.
Pariška „Kinoteka"
Francoski minister za likovne umetnosti je otvoril v pariškem muzeju Trocaderu prvo državno »kinoteko«, kjer bodo shranjeni najboljši domači filmi. Samo v letih svetovne vojne posneti prizori merijo do 250 tisoč metrov traku. Zgodovinska vrednost tega gradiva bo stalno naraščala, a zasebni lastniki ga ne morejo obvarovati pred izgubo, poškodbo in ognjem. Kinoteka se nahaja v posebnih razsežnih prostorih, kjer vzdržuje prezračevalna naprava stalno, za filime primerno toploto. Filmi ležijo v oklopnih, pred ognjem varnih omaricah. Zraven se nahaja mala gledališka dvorana, kjer se lahko predvaja poljuben, tudi zvočni film. Vodstvo kinoteke bo zbiralo najboljše francoske in tuje filme.
' Ima prostor za 8 mil. metrov traku. Kinoteka bo pozneje odprla tudi za občinstvo. Strokovnjaki ali zgodovinarji filma bodo tja zahajali in se zanimali za »klasike kinematografa« prav talko, kakor zdijo danes znanstveniki v javnih knjižnicah nad redkimi rokopisi.
opraviti. Krajevna oblast jim .je takoj ponudila bolnico in celo gospodinjsko ter ljudsko šolo.
Ustanovitev misijona v Kaolaku je zasluga apostolskega vikarja v Senegalu, ki je v zadnjih letih precej pomnožil število kapel in cerkva na svojem ozemlju. Sedaj namerava zgraditi novo cerkev v Thies-u, važnem križišču železnice Saint Lou.is—Dakar in Dakar- Sudan—Niger. Evropejcev je tu nad 1000; kristjanov je 4000.
Ze dalj čaas so imeli ti ljudje samo začasno kapelo, ki je dala komaj prostora 300 ljudem Ob nedeljah je bila nabilo polna in otrocd so se dre-njali prav na oltarne stopnice; številni verniki pa so morali čakati zunaj in skozi okna prisostvovati sv. maši. Nova cerkev, kateri je vikar Griinond blagoslovil temeljni kamen, bo imela prostora za 2000 ljudi.
Angleško bombno letalo v razvalinah. Štiri angleški vojaški letalci so treščili iz neznanega vzroka sredi vojaških vaj z vojaškim letalom na tla ter bili na mestu mrtvi. Med padcem je izbruhnil še požar in letalo docela upepelil.
Indijci pobijajo kužne bolezni
V mestu Puni, v bombajskem okrožju, so se zvrstili v ogromno hindujsko versiko ceremonijo: letalo, slon in dve svečani procesiji, ki sta bili prirejeni, da se odvrne od mesta strašna epidemija kost.
Letalo je trosilo cvetje na tempelj džainske verske sekte, v katerem je bil postavljen nov kip zaščitni boginji. Slon bi moral iti v procesiji, toda proti temu je protestirala policija in ni pustila debelokožcu tega veselja. Slon je največji med svojimi sovrstniki v deželi, znan pod imenom »Veliki slon Kolhapurja«. Voditelji Džainov, ki so izredno bogata hindujska verska sekta, so ponudili okoli 14 milijonov dinarjev v jamstvo za slona. Razburjenje zaradi koz je v Puni velikansko, kar je umevno, saj je v enem tednu umrlo za kozami 126 ljudi, v vsej provinci Kolhapur pa od aprila lanskega leta okoli 3000 ljudi.
f}azomnter in njegova okolica pred katastrofo r Neunkirchnu. 0 katastrofi sami iu njenih posledicah, je že obširno poročal »Slovenec«. Poudarimo naj samo, da je spadal neunkirchenski gazo-roeter i višino 70 metrov med največje in najmodernejše gazometre v Evropi. Danes nudi te
mesto strahotne razvaline.
Petdeset zrn v srcu .. .
V Zdravniškem društvu na Dunaju sta bila te d Tri predstavljena dva bolnika, na katerih »e je sedanja kirurška znanost posebno izkazala. Pri obeh dečkih so namreč dunajski zdravniki pokazali nenavadno znanje, smelost in spretnost.
Prvi bolnik je 13 letni deček, ki ga je nekdo po nesreči obstrelil v levo stran prsi. čez pol ure je bil deček že na kirurgiškem oddelku. Tam so ' ugotovili, da ima v srcu in prsni strani okoli 50 svinčenih zrn. Zdravniki so morali oprostiti srce ini (odstraniti strjeno kri. Na več krajih so bile prestreljene pljučne arterije in tudi levi srčni prekat j#c'bil prestreljen. Zdravniki so skrbno odstranili svinec iz srca in iz žil ter zašili rane. Deček je bil rešen. Talke operacije so zelo redke. Deček pa je inveJ prestreljena še jetra, obisti in žolčni mehur.
Zdravniki se niso upali takoj odpreti trebušne votline, temveč so to storili šele po štirih urah. Morali so napraviti na jetrih več šivov, vendar pa se je operacija popolnoma posrečila, ker "je deček povsem okreval.
Drugi deček, ki je bil operiran, je bil star šele štiri leta. Zataknil si je črtalo v nos, odkoder ! mu je zlezlo v čelo in v črepinjo. Črtalo se je prelomilo in ost je ostala v možganski votlini. Ze čez neikaj ur so se dečku vneli možgani. Zdravnik je takoj odprl črepinjo in odstranil nesrečno ost. Dečku se je je zdravje kmalu zboljšalo. Čez tri tedne pa se je pojavil dečku v možganih tur. ki so ga morali zdravniki zopet odpraviti z operacijo. Posrečilo se jim je tudi to in mali pacijent je sel a j popolnoma okreval.
Kafcor poročajo nemški listi iz Haaga, je ho-tandska prva zbornica določila nadzorni odbor, ki naj pregleda finančno stanje osuševalnih del Zui-derskega jezera. Ta odbor je sedaj ugotovil, da so osuševalna dela pred finančno katastrofo. Vlada bo morala izjaviti, da ne bo več nadaljevala osuševalnih del. Prvič so s temi deli izgubili številni ribiči svoj zaslužek, tako da so navezani na državno podporo, drugič pa tudi pridobljena zemlja ne odgovarja velikemu pričakovanju.
Nori svet
Zuidersko jezero
finančni liosko
Marija Schulz. 02 letna zasebnica na Dunaju, ■e je zastrupila, ker ji je poginila mačka. Brez nje namreč ni mogla več dalje žive+i ...
Angleški letalec Mollison je preletel te dni iz Anglije v Južno Ameriko v ne polnih 3 dneh in pol. S tem je prekosil francoski rekord z »Mavrico« za cel dan! — Mollison je poleg tega prvi letalec, ki je poletel iz Anglije v Južno Ameriko; dalje, prvi letalec, ki je sam samcat preletel južni Atlantik od vzhoda do zahoda; in končno prvi letalec, kii je severni in južnd Atlantik preletel od vzhoda do zahoda.
Nov državni papir
Celje
V kratkem bo skupščina razpravljala o novelah k agrarni zakonodaji, ki so ji bile te dni predložene. Po noveli se da za razlaščeno zemljo odškodnina. ki jo pa morajo plačati oni agrarni interesenti, zaenkrat jo plača država, kateri zopet plačujejo agrarni interesenti. Izplačilo amortiziranih obveznic vrši država.
Finančni minister je pooblaščen izdati za izplačilo odškodnine za razlaščeno zemljišče 5% državnih obveznic v skupnem znesku do 900 milij. Din. Obveznice se izdajo v kosih po 500, 2500, 5000 in 10.000 Din noininale in nosijo letno 5%, plačljivih po poteku leta. Obresti začno teči s 1. oktobrom 1933. Amortizacija obveznic traja 50 let, kuponske pole so za 50 kuponov.
S tem torej dobimo nov državni papir, ki je zvezan z agrarno reformo. To je že četrti agrarno-reformni državni papir.
Prve so bile 4% agrarne obveznice, katerih je bilo leta 1921. izdanih 130 milij. Din, po uradnih podatkih finančnega ministrstva jih je bilo 1- julija v obtoku 119,780.(XK> Diu.
Sledile so lete 1929. begluSke obveznic«,
ki so ee nanašale na likvidacijo odškodnin za zemljo begov v Bosni in Hercegovini. Pri prvi in drugi Iranši je bilo skupno emitiranih 346,200.000 Din, prva je obsegala 150 milij., druga pa 200 milij. Medlem pa je bilo že nekaj teh obveznic amortiziranih, zato se je skupna vsota zmanjšala za 3.8 milij. Din. Lani je bila izdana tretja transa v nominalnem znesku 150 milij, tako da je skupno begluških obveznic v obtoku za 496.2 milij. Din. Najnovejši papir so bile 6% obveznice za likvidacijo agrarne reforme v Dalmaciji, teh je po uradnih podatkih finančnega ministrstva za 400 milij. Din.
Agrarnoreformni državni papirji so torej tile:
4%	agrarji iz leta J921
6%	begi. obv. 1929 i nl932
6%	dalm. agrarji 1932 5% novi agrarji 1933 . ■
nam. 119.8 milij. oom. 196.2 milij. nom. 100.— milij. nom. 000. — milij.
Skupno torej je samo teh papirjev (računamo, da bodo izdani vsi novi agrarei) 1916 milij. Din ali nad eno četrtino (točno 28%) vsega notranjega dolga države, ki je ves nastal po vojni.
Kliring. Projekt dnevnega reda, ki je bil predložen za sveitovno gospodarstvo, razpravlja tudi o kliringih, kjer pravi: deviz.nokontrolni ukrepi so povzročili celo vrsto klirinških in kompenzacijskih Tiogodb, katerih namen je bil vzdržati trgovinski promet vpljub omejitvam. Toda tem ukrepom je bila dana zelo široka razlaga in aplikacija. Posledica nekaterih pogodb je v letin, da je prisilila trgovino v umetne »meri, da je dala arbitražne prednosti producentom obeh pogodbenih držav in je povzročila razliko med upniki posameznih držav v oprostitvi tekočih ali blokiranih dolgov. Tendenca vseh trti pogodb je dvostranska in je posebno škodljiva gospodarski delavnosti, vzpostavitev normalnih razmer ni mogoča brez odprave klirinških in kompenzacijskih pogodb.
Čebelarski zakon. Zagrebške >Narodne novine« poročajo iz Osjeka, da je kmetijsko ministrtvo obvestilo Hrv.-slav. čebelarsko društvo v Osjeku, da se že izdeluje čebelarski zakon za vso državo in bo po definitivrii redakciji predložen skupščini in senatu.
Prioritete Južno železnice. Kakor poročajo listi, Jugoslavija ni nakazala zadnjih treh četrtletnih obrokov za prioritetne obligacije Južne železnice. Gro za vsoto 4.35 milij. zl. frankov. Sedaj je med pariškim obligacijskim fondom iu našo državo prišlo do sporazuma, po katerem bo ta znesek vplačan v dinarjih z 20% ažijein. Ta znesek se bo porabil za finansiranje novega blagovnega izvoza iz Jugoslavije.
Ameriške naložbe kapitala so se po cenitvah ameriških strokovnjakov zmanjšale lani za 800 milij.
in so znašale konec leta 1932. 17.163 milij. dolarjev. Padec je pripisovati amortizaciji nekaterih posojil in nakupom dolžnikov.
Nove češke carine na žito. Belgrad, 13. febr. AA. Po informacijah zavoda za pospeševanje zunanje Irgovine je češkoslovaška vlada s svojo nared-bo, ki je stopila v veljavo 9. februarja t. 1., uvedla nove carinske doklade ua žitarice in mlevske izdelke. Te carinske doklade znašajo: tar. st. 23 pšenica (soržica) za 100 kg 26 Kč, tar..št. 24 rž za 100 kg 5 Kč, tar. št. 25 ječmen za 100 kg 36 Kč. tar. št. 26 oves za 100 kg 33 Kč, tar. št. 33 moka in mlevski izdelki 74 Kč za 100 kg. Carinske doklade od 10. januar ia izerube veljavo.
Borzrs
Dne 13. februarja 1933.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali neiz-premenjeui tečaji Bruslja in Curiha. Praga in Ne\v-yonk sta bila čvrslejša, vsi ostali pa so bili uižji kot v petek preteklega tedna.
Avstrijski šiling je na ljubljanski borzi notiral 9—9.25, na zagrebški pa 9.15—9.25, zaključenih je bilo 10.000 šil. po 9.25. Grški boni so uotirali 33—36.
Ljubljana. Amsterdam 2305.68—2317.04, Berlin 1362.78—1373.58, Bruselj 799.41 —803.35, Curih 1108.35—1113.85, London 106.58—193.18, Newyork 5722.14— 5750.40, Pariz 224 35—225.47, Praga 170.01 —170.87, Trst 293.18—295.58.
i Promet na zagrebški borzi je znašal brez kom-I penzacij 52.969 Din.
i Curih. Pariz 20.2425, London 17.765, Newyork 518.25, Bruselj 72.125, Milan 26.495, Madrid 42.5375, Amsterdam 208.02, Berlin 123.1375, Dunaj 73.08 ; (59.50), Stockholm 94.80. Oslo 90.90, Kopenhageu 79.10, Sofija 3.75, Praga 15.34, Varšava 58, Atene 2.95, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08.
& Hrastniški otroci so gostovali v nedeljo i popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice s čarobno mladinsko opero »Trnjulčica. Enodušno mnenje vseh, ki so napolnili ob" tej priliki veliko dvorano Ljudske posojilnice, je bilo, da so nam otroci brezposelnih hrastniških steklarjev pripravili ob tej priliki izredni umetniški užitek.
& Poročilu sta se v nedeljo v tuk. opatijski cerkvi g. Adolf Prah, elektromonter in gdč. Marija Hriberski, modistinja. Mlademu paru iskreno čestitamo!
& Umrla je v tuk. javni bolnišnici Hrnpot Terezija, posestnie-a iz Ločice št 7, občina Polzela,
stara 41 let.
& Odpovedani teljnii Zaradi slabega vremena tos odpadli v nedeljo 2 tekmi, ki sta bili napovedani in sicer slalom SPI) pri Celjski koči in prijateljska nogometna tekma, ki bi se morala vršiti na Glaziji.
~Ps Število brezposelnih še vedno narašča. Kljub lepemu vremenu, ki vlada zadnje dni, je število brezposelnih pri celjski ekspozituri Borze dela v prvi desetini mesecn februarja zopet poskočilo. Tofasno je v evidenci 1318 brezposelnih. Delo je na razpolago: 1 usnjarskemu mojstru, 1 čevljarju za fino delo, 1 delavcu, 1 raznašalcu peciva, 1 so-darju, 1 kolarju. 1 pekovskemu vajencu, t perici,
I	likariei, 1 servirki, 2 kuharicama. 3 služkinjam in 2 kmečkima deklama.
0- Skozi okno jo skočila. V nedeljo okrog pol
II	dopoldne je skočila z drugega nadstropja iz veže skozi okno palače Ljudske posojilnice na dvorišče 38-letna Jaška Marija, brez poklica, roj. na Dunaju in pristojna v občino Nova Štifta v gornjegrajskem okraju. Pri skoku si je močno pretresla možgane in dobila lažje notranje poškodbe. Tri sebi je imela torbico, v kateri so se
Vredne tni papirji
Tendenca za vojno škodo je bila danes nekoliko 6labejša. V dolarskih papirjih je bila tendenca ; nahajale razne drobnarije. Zakaj je mlada ženska
neenotna. Promet je bil znatnejši in je znašal na zagrebški borzi: 400 kom. vojne škode, 50.000 begi. obvesnic in 3000 dol. 7% Blerovega posojila. Nadalje je bilo zaključenih 20 delnic Priv. agrarne banke in 20 delnic Trboveljske.
Ljubljana. 7% inv. pos. 44—46. vojna škoda 215—220, 8% Bler. pos. 39—40, 7% Bler. pos. 37— 38. Trboveljska 140—145.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 44— 46, agrarji 22.50—24, vojna škoda 215—217 (217), 2. 212—214 (213), 3. 207—210 6% begi. obv. 32—33 (32, 33), 8% Bler. pos. 39.50—40 (39.50, 40), 7% Bler. pos. 37—37.50, tobačne, srečke 10 den., srečke Kdečega križa 12. den. — Delnice: Narodna banka 3800 den., Priv. agr. banka 221—228, Nar. šum. 35 den., Guttmann 100 bl„ Šečerana Osjek 140—150, Šečerana Bečkerek 900 bi., Impex 50 den., Isis 15 —30, Trboveljska 144.50-1-15 (145).
Belgrad. Priv. agr. banka 223—224 (224. 228), 7% inv. [tos. 44.50 bi., agrarji 24— 26, vojna škoda 215—218 (215), 2. 214 bi., 6% begi. obv. 32—32.25 (31.75), 7% pos. DHB 45—45.50 (44.50).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 67.40, Alpine 11.9, Leykam 1.10.
Žitni trs
Položaj se je na žilnem trgu za pšenico zopet nekoliko izpremenil v začetku tega tedna. Dovozov ui, ponudba je minimalna, dočim je povpraševanja še nekaj. Cene so bolj nominalne. Koruza je neizpremenjena tudii brez ponudbe.
hotela končati svoje življenje s skokom skozi okno, dosedaj ni znano. Vsekakor je pa bil ta dogodek za Celje prava senzacija. V bližini službujoči stražnik je o nesreči takoj obvestil tukajšnjo rešilno postajo ki je kandidatinio smrti prepeljala v javno bolnišnico. Čudno je, da pri skoku ni dobila težjih poškodb. saj je priletela na betonska tla.
PitAi
Prijavljanje in odjavljanje prebivalstva. Ugotovilo se je, da lastniki hiš in stanovanjski najemniki ne prijavljajo in ne odjavljajo stanovalcev, podnajemnikov, poslov, družinskih članov in po-setnikov iz tuj,h držav. Ker je to postopanje v nasprotju s tozadevnimi predpisi, opozarja mestni magistrat prebivalstvo, da vsako izpremembo takoj prijavi oiViosno odjavi, sicer se bo v vsakem konkretnem slučaju uvedlo kazensko postopanje.
Denarna stiska pri našem kmečkem ljudstvu je dosegla vrhunec. Dosedaj so ljudje prodajali vino po sramotno nizki ceni 2 Din za liter. Radi veduo večjega pomanjkanja denarja pa so primo-rani iti s to ceno še navzdol in nudijo v v.o že po 1 Din 50 par, cclo po 1 Din 25 par za liter. In še pri tej ceni morajo vinske kupce prositi, da jim ga odvzamejo. Nič boljše ni pri živini in pri drugih pridelkih, ki so edini vir dohodkov našega i podeželja.	j
Agrarna roiorma. V Ptuju se je mudila več dni j agrarna komisija pod predsedstvom agrarnega in-
da končno uredi agrarnimi intere-oslovala tudi v Vur-bergu, v Hrastovcu na posestvih grofa Herner-steina in v Dornavi na veleposestvu graščaka Pon-gratza
Izgovorjene pravice
Ljubljana. 13. februarja
Tam iz ižanskih luibov jo je primahal oče z debslo palico v roki in močno podkovanimi škornji. Zgodaj zjutraj j»e je odpravil na dolgo pol, kajti treba je bilo iti prš, ker ni v žepu denarja. Polarna in zgubana so njegova lica. hrbet upognjen, v tresočih se rok-i'i vrti nerodno svoj klobuk. Prišel je, da vidi na lastne oči svoje pravice. Izgovorjene .-o bile ob prilike izročenega posestva in zapisane v debele knjige iu zapiske na vse strani.
>Kaj bo dobrega, oče?--
>Naj mi pogledajo gospod, kako so zapisane moje prevžilne pravice in kalere so?
Debela knjiga se odpre, počasi listu gospod in se ustavi. Cita.
Poleg običajnih za življenje neobhodnih potrebnih stvari še za prlboljšek vsak teden pakelje l tobaka zn pipo, hruško tepko na koncu hlava. vsak ' drugi dan liter svežega kravjega mleka, če bo | krava pri hiši, vsak teden 5 Din v gotovini, na . njegovo zahtevo konja in koleselj dvakrat na leto. i v bolezni pa primerno postrežbo in bo.niško hrano.
Svetile >:o se staremu očetu velike oči in strmele čudno vprašujoče v debMe knjige. Nenadoma j>a se je zganilo nekaj v njih, zasvetilo se je in kanilo na beli pspir, kanilo drugič in tretjič...
Izročil je bil zetu. Sina ni imel nikoli, ni Bog dal te sreče. Dve leti je že prevžitkar, še enkrat ni zahteval litor mleka, še enkrat ni prosil pakeljca tobaka, žvečil in kadil je listje, še enkrat se ni popeljal v dveh letih v koleslju v cerkev, niti na svoj god ne, pač pa je celi dve leti delal, delal kot pastir in čutil, da je pri hiši odveč, iz dneva v dan bolj...
Nekega dne pa je prosil šivanko in sukanec, da si prišije in zakrpa hlače sam. ker jih nihče drug ne vidi . ..
Padle pa so ostre besede, ki so zbodle huje kot šivanka: »Tu imate podarjeno šivanko, kajti ni izgovorjena, zato je vam nisem dolžan dati !<
Zašibila so se staremu očetu kolena ob pripovedovanju, tesneje se je zaril v oguljen suknjič, počasi in ropotaje se je izgubil v temnem hodniku ju-stične palače ... «
Nazznanila
7.55—7.65, zaklj. 7.61—7.66, julij 7.93 -8, zaklj. 7.97 —7.98.
Kože !	Kamnih
Kožni sejem se vrši 20. t. m. v prostorih vele-	,,,,,, ., ,, , . . . ■ sejma v Ljubljani. Kot kupci so najavljeni domači i	Veliki Kamnik. Važno ,e vprašanje zdruze-in inozemski interesenti. Lovci, ki hočejo za pra- I	v.an)a posebno za Kamnik in bližnjo okolico, vlčno ceno vnovčiti svoj plemeniti pridelek, naj čim- 1	Kolikor je znano, se zavzema tukajšnja politična _____..-si.--:-____ki___.... i !	uprava za načrt, po katerem bi mestna občina
preje pošljejo svoje blago na »Divjo kožo«, Ljubljana — velesejem.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky S: Co„ Dunaj.) Prignanih je bilo 1891 goved, iz Jugoslavije 150. na kontuniačnem trgu pa je bilo 110 goved. Voli najboljši 1.50—1.58, I. 1.30 do 1.40, II. 1.10—1.20, III. 0.65—0.80, krave 1. 0.80— 1.10, II. 0.80—0.85. Tendenca: cene so se v splošnem dobro držale. Neprodanih je ostalo 15 goved.
i pritegnila Duplico, ki spada sedaj v Šmarco in ki i ima vsled industrije Rcmc in dr. prccej.Vnjo davčno moč, in del mekinjske občine, odstopila pa bi del Kosiš. Dosedanje okoliške občine: Podgorje, ' Tunice, del Mekinj in Nevlje pa bi po tem načrtu
' tvorile novo okoliško občino s sedežem urada v	.
| Kamniku. Ta načrt je ponesrečen in krivičen. Če ! fanes opozarjamo, predprodaja vstopnic
Predavanje. >Katelietsko društvo« s sedežem v Ljubljani vabi svoje člane k sestanku, ki bo v sredo 15. februarja ob 17 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarn?. Referat: »Sveta maša — daritev.- bo imel gimn. katehet dr. Dokler.
Frančiškansko prosvetno društvo v Ljubljani vabi drevi ob 20 vse svoje člane in prijatelje k predavanju, na katerem bo predaval g. Lado Lenček ! o križarskih vojnah. 50 zanimivih, krasno barvanili ' slik. Predavanje bo v mali samostanski dvorani. Ve lop vsakomur prost. — Dne 2ri. februarja, prihodnji torek, pa bo predaval g. vikar Al. Košnierlj o Lurdu. Vsi vabljeni!
Na XI. rednem prosvetnem vočeru prosvetnega društva Trnovo v Ljubljani v srelo 15. februarja ob 20 bo imel zdravstveno predavanje dr. Anton Brccelj o temi: Podedovanje olezni. Predavanje j bodo pojasnjeval' skioptične slike. Vabimo vse brez raalike. Vstopnina 2 in 1 Din. — Odbor.
Mali violinist Viher bo izvajal v petek 17. februarja na svojem koncertu v ljubljanski Filharmoniji naslednji spored: 1. Corelli: Violinska sonatai op. 5. 2. Mozart: Violinska sonata št. 8 v c-duru. Rtv odmoru kot 3. točko Paganinijeve Capricie št. 2Ui 21 in 24 v priredbi Szymanowskega, dalje Dvorakov Slovanski ples v e-molu v priredbi Kreislerje-vi in končno eno skladbo slavnega čelista Casr-a-doa. Klavirsko spromljevanj.i oskrbi pianistinja gospa Mirca Sanoinovn. Miran Viher je violinist resne umetniške ambicije z izredno voljo in resnostjo. Občudovati moramo mirnost njegovega nastopa, njegov ton je lep in topel pa tudi globoko občuten. Tehnična spretnost je na zavidljivo visoki stopnji. Vse skladbe izvaja samozavestno in povod se čuti vešča roka njegovega vzgojitelja ravnatelja Karla Sancina, ki ga vodi. Na njegov koncert v pele!; že
v Matični
Češkoslovaški Orel in sodobna telesna kultura
bi se Duplica priklopila Kamniku, bi bila lo za-gozda, ki bi krajavno trgala nameravajo okoliško občino. Poleg tega bi bila davčna moč okoliške občine močno oslabljena. Proti takemu združevanju in razkosavanju občin govore tudi drugi razlogi. Občina Mekinje je sedaj lepa zaokrožena celota — šola in župnija. Čujeaio, da je občina Mekinje odločno zahtevala, da se ne razkosava, ampak da hoče ostati v celoti sama ali pa biti kot
celota priključena drugam. Občina Podgorje spada j »"v. 7. Slučajnosti
i knjigarni.
Podpnrno društvo državnih iu banovinskih j uslužbencev dravske banovine v Ljubljani ima svoj ! redni občni zbor v soboto 4. marca v salonu gostil-: ne pri Mraku, Rimska cesla 4. Začetek ob 19. Dnev-! ni red: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo pregledoval-! cev računov, 3, Volitev dveh članov odbora in dveli I preg! idovalcev računov. 4. Olajšanje pogojev pristopa k društvu. 5. Predlogi odbora. 6. Predlogi čla-
Mnogo črnila in papirja se je porabilo v povojni dobi v boju neštetih zagovornikov raznih sistemov na polju telesne vzgoje, nebroj razprav je bilo objavljenih v tem pogledu lako, da je to' vprašanje danes že precej razčiščeno. V Nemčiji se je začel ta boj vojevati pred kakimi desetimi leti. Tedaj in še pozneje so kar deževale razne knjige in revije, ki so zagovarjale to novo smer; polagoma se je prenesla ta borba tudi na ostale narode. Dočim je v Nemčiji ta bo
gibčnosti, poguma in prisotnosti duha, dočim se izvajajo daljše drže (n. pr. 3 sek.) le še tam, kjer so' neobhodno potrebne, tezni gibi pa samo toliko, kolikor se jih nujno rabi za |H>-trebno moč. V Nemčiji, kjer je imela orodna telovadba pred nekaj leti še precej uusprot-nikov, se je v zadnjih letih stvar toliko razjasnila, tla danes tam orodna telovadba ni snino pridobila na svoji kvaliteti, temveč je*tudi število onili. ki se bavijo z orodnimi vajami, da->1 v glavnem ie končan, je v družili drža- ] leko večje kakor v predvojni dobi. je pa da-vali šele v začetni fazi. Tudi v ČSR. kjer stoji j nasilja nemška orodna telovadba v vsakem
pogledu na taki višini, da ji jc kos edino še švicarska. Pri tej priliki bi še. pripomnil, da Francozi, Belgijci, Italijani, Luksemburžani — kar se in športne organizacije, ki se bavijo ' svoliodne orodne telovadbe tiče — niso šli s
časom v toliki meri naprej, kakor bi to bilo j potrebno.
Tudi čsl. orlovstvo. ki stremi vedno za ua
telesna vzgoja na zelo visoki stopnji, se pozna vpliv n"o):agatotjev moderne telesne kulture.
Kakor znano imajo Čehoslovaki zelo močne telovadil
z najrazličnejšimi telesnimi vajami. In na drugem mestu med vsemi organizacijami stoji če-lioslovaško orlovstvo s svojo 120.000 člansko armado. V obširnem programu čsl. Orla zavzema telesna vzgoja eno najvažnejših panog vsega njegovega delovanja tako pred vojno, a v še večji meri pa v povojni dobi.
Svoječasno se telovadne organizacije niso ha vilo s športom kot takim, ampak je vsebovala njiliovu telesna vzgoja pred vsem redovne in proste vaje. vaje z orodjem in na orodju, skupine ter nekaj pauog od lahke atletike.
V orodnih vajah sc je polagala velika važnost na telesne gibe in drže.
Proste vaje so bile pred vsem preračunane na zunanji efekt, ne glede nn to, čc so imele kak telesnovzgojni pomen za telovadeče članstvo ali ne. In čsl. Orel je bil na istem, četudi se ni oklepal nikakega obstoječega sistema.
Povojna doba pa je prinesla tudi v tem pogledu velikanski preokret in 6icer v takem smislu, da so one telovadne organizacije, ki so pra-\ i!no doumele sedanji čas. lahko ponosne na lo apreim-mbo. A' svoj program so poleg športa prevzele tudi vso moderno, oziroma sodobno gimnastiko in docela nova smer sc je pokazala \ prostih in orodnih vajah. Gimiiustiko, ki tvori podlago za vse športne panoge, so porabile nekatere tel. organizacije za svoje obvezne proste vaje. V orodnih vajnh razlikujemo danes naravno (nntiirliches Geriitturnen) in umetno orodno telovadbo (Kunstturneu) Povsod pn prevladuje koleb, ki zahteva velike siprelnosti.
krajevno, gospodarsko in kulturno h Kamniku. Nameravana okoliška občina bi morala pri šibki davčni moči skrbeli za 5 šol. Vsekakor bi bilo pravično ustvariti Veliki Kamnik. Sicer trdijo, da bi sedanje okoliške občine, čc bi se združile s Kamnikom, oslabile davčno moč mesta. Toda pomisliti treba, da bi okoliške občine prevzele tudi precejšen del dolgov, ki obremenjujejo sedaj mestno občino in da Kamnik živi od okolice. Popolnoma pravično bi bilo torej, da bi okolica imela delež na davčni moči mesta. V slučaju nove okoliške občine bi bil sedež občinskega urada v Kamniku, in treba bi bilo poslopja in upravnega osobja. Ali ni bolj enostavno in znatno cenejše: Veliki Kamnik z eno samo občinsko upravo? Torej!
Škoija Loka. Koncert slovenskih umetnih In narodnih pesmi priredi Oktet pevskega društva Ljubljanski Zvon 19. februarja ob 8 zvečer v Društvenem domu. Ljubitelji naše pe-mi naj koncert polnoštevilno poselijo.
Št Jernej
Radio
Programi Kadio-JLittbllana t
ln
Semenj, ki se je vršil pretekli četrtek, je bil razmeroma precej dobro obiskan. Prignane je bilo obilo goveje živine in konj, dočim je bilo prašičev ,, .	,	. . ,	. . i bolj malo. Živina je bila v splošnem slJbotna.
predkom, je prevzelo v svoj telesnovzgojni nro- , mJ	ker povsod zelo primanjkuje krme.
gram vse važne športne panoge kakor: lal ko Cena	6r;mot„o nizka, vendar se je kupčija
atletiko, plavanje, zimski siport (smučanje, dr- ?iivahnJa ra2vijala in so mnogi kmetje radi tudi sanje, sankanje), teZko atletiko, igre z žogami j d da„ živino gnmo dasjim ne bo hirala in
(odbojka, hazena. košikora. tenis) ter gimnastiko poleg telovadbe (redovne in proste vaje ter orodno telovadbo), ki jo je imelo že od nekdaj v svojem prosrramu. To je za tako organizacijo. .kakor je čsl. Orel, tembolj potrebno, zlasti še. ker se ne oklepa nobenega sistema, ampak si ustvarja svojega, povsem odgovarjajočega sodobnim kulturnim zahtevam. Njegove prvenstvene tekme v lahki atletiki, smučanju, plavanju ter igrali z žogo so že ponovno dokazale. do popolnoma pravilno pojmuje sedanjo mladino. Pa ne samo v športu, ampak tudi v orodni telovadbi, ki tvori poleg gimnastike zelo važno podlago za uspešen naipredek. v raznih ; športnih panogah so naši severni bratje zelo napredovali .Če se danes še morda kdo dobi, ki j govori proti sodobni orodni telovadbi, dela to -i« gotovih razlogov, ali ne pozna moderne orodne j telovadbe ali pn jiozna samo telovadni sistem. | ki se pri nas goji in forsira.	j
Čehoslovaški Orel goji torej povsem moderne telesne vaje ua vseli poljih telesne kulture. V kolikor pn še nima športov v svojem i programu, jili snkeesivno prevzame, kakor se pokaže |>otreba, odnosno knkor hitro to članstvo zahteva.	Ivo Kcrniavner.
stradala doma v hlevu — Precej dobro so trgovali trgovci in kramarji, bolj .slabo pa gostilničarji, kajti novodobni sejmarji prineso potrebno jed in pijačo kar s seboj. V splošnem je semenj nudil zelo verno in ločno jliko sodobne, težke borbe za ; življenjski obstanek in je bil lako lo še medel odsev naših nekdaj velikih in daleč okoli slovečih sejmov.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA
Začetek ob 20 Torek. 14. fpibruarjn: Zaprto. Sreda. 15. f?bruarjt: SLAVA IN NJEINI ME6ETAR-,11. Red B.
OPERA
Začetek ob 20
Torek. 1-1. februarja: BALETNI VEČER. Pija in Pino
Mlakar ler ansatnbl. Red A. Sreda, 15. februarja: MORANA. Red Sreda.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
; Torek. 14. febr. ob 20: »VIKTORIJA IN NJEN JIU-ZAR<. Gostovanje Djuke Trbuhoviča.
Torek, 14. febr.: 11.15 šolska ura: Sneg led ter njun vjiliv na prirodo (Miroslav Zor) 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, Radiokvartet, borza — 17.30 Ura francoske glasbe, izvaja salonski kvintet — 18.30 Nemščina (dr. Grafenauer) — 19.00 Dalmatinska krajina (dr. Andrejka) — 19.30 Junaki današnjega č.asa (Pavel
K ima ver) _ 20.00 Večer slovenske sodobne glasbe
21.00 Prenos iz kavarne »Zvezda' — 22.00 Čas, poročila plošče (plesna glasba).
Sreda. 15. februarju: 12.15 Plošče — 12.15 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza -- 17.30 Otroški kotiček (gospodična Vencajzova) — 1800 18.00 Angleška glasba na ploščah — 18.30 Plošče 19.00 Ruščina (dr. Preobraženski) — 1930 Lile rama ura: Ivan Tre nko 70-lelnik (dr. Joža Lov-rončič) — 20.00 Ob 50-letnici smrti Richnrda Wa-gnerja: 1. Uvodno predavanje (ravnatelj M. Polič): 2. Samospevi ge. Skerlj-Medvedove: 3. Vijolina solo, igra profesor Jerni: -l. Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila, plošče.
Drugi programi i
Sreda. 15. februarju:
Zagreb: 19.40 Simfonični koncert — Milano: 19.30 Prenos koncert« iz kavarne — 20.5 Komedija — Radio orketser — Barrelona: 21.05 Radio orkester — London: 20.00 Koncert orkestra kraljeve garde — Stuttgart: 21.00 Valčkov potpuri — Tnu-lonse: 23.00 Simfonična glasba — Suisse RomanJe: 20.00 Večerni koncert — Katorire: 21.55 Vokalni koncert — Belerad: 20.00 Konrert orkestra kraljeve garde — Rim: 20.4r, Prenos iz gledališča — Horomilnster 21.15 Večerni koncert — lAngenberc: 30.00 Melodije — Praga: 20.05 Večerni koncert — Dunaj: 19.35 »Netopir«, opereta — Mflncben: 20.15 Pestra ura — Bndapest: 19.45 Večerni koncert _ Varšava: 21.00 Pianinski koncert — 21.50 Vokalni koncert.
AVali oalasi
V malih oglasih velja vsaka beseda Din Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj kolonska, 3 mm visoka pelllna vrstica po Din
1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
E	E		1
Kuharica
priprosta, srednje starosti, vajena vsega hišnega dela in otrok, išče stalno službo pri dobrih ljudeh. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1583. (a)
Ekonom
oženjen, iščem službo na posestvo. Razumem vse panoge kmetijstva — s prakso. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1570. (a)
Dekle
ki zna šivati vse, išče delo na dom ali gre po hi-Sah. Naslov v upr. Slov.« pod št. 1587.	(a)
Zastopstvo
proti proviziji iščem. — Sem zastopnik Karlovač-ke industrije jorgana, dobro upeljan in potujem atalno po dunavski, drin-•ki, moravskii, vardarski, Eetski in vrbaski banovini. Zoltan Hauser, Subo-tica, Kuhačeva 14.
\wm\
Trgovski vajenec
vajen že nekoliko trgovine, išče mesto v dobro krščansko hišo. Ponudbe pod - Marljiv« št. 1354 na upravo »Slovenca«. (v)
Zastopstvo
za artikel, ki v Belgradu še ni upeljan, se išče. Po potrebi garancija. Ponud-bfrla upravo -Slov.« pod
£f)ober prosperitet.« 1581.
bori.	{z)
Posojila podeljuje j
»Zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Sprejme poverjenika__(d)1
20—30.000 Din posojila
išče obrtnik in lastnik večjega posestva proti dobrim obrestim in vknjižbi na prvo mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1584.	(d)
I
Drugi spomla nski
prikrojevalni tečaj
za
damska in moška oblačila
se prične
20. IL—11. III. 1933.
Poleg običajnega tečaja bom poučeval modele na podlagi spomladanskih modnih listov. Vsled velike spremembe v modi je ta tečaj jako priporočljiv. Krojni vzorci se izvršujejo po meri T. KUNC, lastnik konc strok, šole, Ljubljana, Sv. Petra 4 'IL
Posestva
Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; ie že ne t gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da.
Menza
dobro idoča, se radi kom-panjonskih razmer jako poceni proda v najpro-metnejši ulici Zagreba. -Vprašati v Narodni kuhinji, Zagreb, Petrinjska št. 25.	(p)
Družabnika
za nanovo vpeljano obrt z nekaj gotovine iščem. Naslov pove upr. »Slov.« pod št 1601._(d)
Vložne knjižice
kupite ali prodaste nai-bolje pri Komand družbi M JANKOLE. Liubliana. Selenburgova ulica 6. U. Telefon 30-52 _Id)
Družabnika
z večjo vsoto denarja sprejme stara reaomira-na tovarna pletenin in trikotaže. Vsota se zasi-gura. Osebno sodelovanje na razpolago. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sijajno« 1576. d
Dvosobno stanovanje
veliko, renovirano, oddam inaja blizu tramvaja v Udmatu za 360, lepše za 480 Din. Predovičeva ulica 11.__
Opremljena soba
snažna in svetla se ceno odda eni ali dvema osebama na Miklošičevi c. št. 22 B, I. nadstr., vrata 17 (Delavska zbornica), s
Sobo
prazno ali meblirano oddam. Glince c. XIII, št. 7.
2 pisarniška prostora
sredi mesta na promet-kraju oddam takoj. Naslov v upravi »Slov.< pod št. 1523.	(n)
Lov občine Koče
se bo oddajal v zakup na javni dražbi za dobo pet let pri srezu Kočevje na dan 17. februarja 1933 ob pol 9 v .sobi št. 6. (n)
Berite
■Slovenca■
in oglašujte v njem!
Posestvo v najem
srednje veliko, ali službo majerja — iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1570.	(p)
Dražba nepremičnin
v Mojstrani. Dne 16. februarja t. 1. ob 9 se bodo prodale na javni sodni dražbi vse nepremičnine pok. Ambrožič Cecilije v Mojstrani, in sicer hiša v Mojstrani št. 21 z mlinom, gospodarskim poslopjem, električno centralo, sren-skimi in vodnimi pravicami ter s pritiklinami; hiša v Mojstrani št. 72 z dvoriščem, gozdne parcele, travniki, vrt, njive in stavbišča. Dražba se bo vršila na licu mesta v Mojstrani št. 21. Natančne informacije daje advokat dr. Janko Vovk na Jesenicah.	(p)
Manjše posestvo
kupim ali vzamem v najem. Ponudbe upr. »SL« pod »Takojšnje plačilo« št. 1590.	(p)
rnpm^nl
Partitura
>Venček slov. pesmi« od Šimunaci ter druge par-titure, kakor tudi najboljše tainburice ''dobite
Pri J. Stjepušin, Zagreb, rnnkopanska 16. (g)
Klavir
zelo poceni naprodaj. — Lampetova ulica št. 13 (Trnovo).	(g)
Javna sodna dražba
avtomobila Beuz 28 HP, 6 sedežen, dobro ohranjen, pripraven za taksi aH predelavo v tovornega, se proda 14. febr. ob 14 in pol v garaži Stu-pica, Slomškova ulica 6.
Prst
presejano (humus) za vrtove Vam dobavi gradbeno podjetje A. Mavrič, Ljubljana, Tyrševa 38 — telefon 33-82.	(1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (I)
Globoko potrti javljamo, da je po volji Vsemogočnega, naš ljubljeni sin in brat, gospod
JOSIP POŽENEL
pokrepčan z angelskim kruhom, po dolgem trpljenju, v svojem 25. letu, odšel v boljše življenje.
Pokopali bomo našega ljubljenca v sredo 15. februarja ob 4 popol. iz hiše žalosti Obrtniška ul. 22 na mestno pokopališče. Jesenice, dne 13. februarja 1933.
Mlnka Poženel, mati Radivoj in Emil, brata. Eugenija in Marija, sestri.
Črne suknje
najboljši nakup Anton Presker Sv Petra c 14, Ljubhana.	(1)
115 Din
1 m3 žaganih bukovih drv. prvovrstnih franko hiša. nudi Velepič Sv Jerneia cesta 25 Telefon 27-08 (t
Kupimo
Kupuiem vse vrste
kož divjačine
po najvišjih dnevnih cenah Fischer, Gunduliče-va 3 i 4, Zagreb.
Vsakovrstno
Ropale
po oaivisiib cenah
CERNE, luvelir Liubliana. Woliova ulica It 3
Žične posteljne vloge
in zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter sprejema iste v popravilo Pavel Strgulec, Gosposvetska cesta 13, Kolizej, Ljubljana. (t)
Galoše
ja na j bo . miklinika Dunajska c. 9
popravlja najboljše Gu-
iklii
DRVA iN PREMOG
pn iv.Schumi
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
HBUMt —lili IWIH
Ominftorufo
kupite natcenete ort tTrdk
A VOLK. LJUBLJANA
Veletrgovine > titom Heslieve ceste M
Čitajte in širite »Slovenca«!
Tekom naše oblastveno dovoljene
DAJE
Izkoristite to priliko, ker dovoljena RAZPRODAJA traja ie še malo časa — in želimo zalogo čimpreje izprazniti.
razpeca varno:
la volneni Georgette.........po	Din	42'—
volneno blago za kostime...... „ »	59'—
pristno angleško blago za moške obleke „ „	200'—
prvovrstno češko blago za moške obleke „ »	90'—
Velika izbira ostankov od Din 4 - naprej.
Obfaillnica »ILIRIJA«
LJUBLJANA. Mestni trs št. 17. I. nadstr.
Dijohi Novo! Mladeniči
Ni kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor
Luč as gora
spisal Fr Weiser D J. poslovenil Jože Jagodic. Cena broširani Din 15'—, polplatno vezani Din 22 —
Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopet zarastejo, prhljaj in srbež izgineta, če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV
Stekleničica 20 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1, 1599, ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Dolac kraj tržnice,
Lepa bo vsaka dama	
	ki bo uporabljala
	Klein & Sohn-ovo
	Violette des
	\ Karpates
	Pompeji
	Gold Rose
	Lanolin
	toaletno milo
Dobe se v vseh trgovinah. Proizvaja:	
Prva Jugosiovenska kemična	
fabrika d. d., Novi Sad	
Sv. zakon-vrelec živlfenfa
Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjen«. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Di n 20-—.
Ovojni papir v valcih
dobavlja z natiskom tvrdke v raznih barvah, po najmodernejših osnutkih in najnižjih cenah
Mariborska tiskarna d. d.
v Mariboru
* S. - a
S w J?
«J5 »O
K>
»u <o »o -a« a >
iS o 00 fl
> G> S
►-J	«of O
•■ j> J 8"®
"Z ^
o - ■ lj
« cM O! •■=■ g o a
i s g j-i ~ a j E S a
- tisa i
«.!J ■■ S S0- „ 2 | « S »
11 s S"?
j» 0£co a
M
'1
B „
2 a a s .3
S
r>	■■
3 S J S
-)Q > > 3 >
«« S.9 Z ~ 5
t
J
0-O
« - 'Ž O 1 * « 2 ° ■ 4) _a -o a n > .A — o •
1-1	O o
« a
VI i
.2 0 o1
M '3 N
.st » S i«
<r 3 vi
E-o a o o
■j 3 S s "J e- s 5 -o
1 Š
v
>
' 2 - x
P. C. Wren:
Mihael
37
»Kam misliš, da sta odšla onadva?« je vprašala Klavdija mene. »Zbežala vendar nista? Pa oba?«
»Ako sta odšla, sta to storila iz kakega prav tehtnega vzroka,« je izjavila Izabela.
»Radi najboljšega vzroka,« je zbodel Avgust.
»Da radi najboljšega, Klavdija,« sem se obrnil k njej. »Ako sta ,zbežala', kakor si rekla, sta storila to, da bi odvrnila sum od hiše in vsakogar, ki je'v njej, seveda!«
»Oh, seveda,« je potrdil Avgust.
»Da, to sta morala storiti,« je dodala Izabela mirno
»Bilo bi povsem podobno Mihaelu,« je rekla Klavdija, vstala in šla urno iz sobe.
Avgust je tudi kmalu potem odšel, prej pa je še zlobno pokazal s palcem v smeri proti tetini sobi z besedami: »Gori pojdi!«
Ko sva bila sama, sem se obrnil k Izabeli, ki je sedela blizu mene, jo objel in ji dal dolg poljub, ki mi ga je vrnila.
»Pojdi z menoj na vrt za minuto, ljubica,« sem ji rekel, nakar sva šla.
Tam sem jo privil k sebi in jo poljubljal na ustnice, lica, na oči in lase, ko da se ne bi mogel nasititi...
»Ali me boš vedno ljubila, ljubica?« 9em jo vprašal. »Karkoli bi se nama primerilo, ali kjerkoli bi se nahajala?«
Ni mi odgovorila z besedami, vendar me je njen odgovor zelo zadovoljil.
»K teti moram,« sem ji rekel, ko sva se vračala proti hiSi. Nisem pa imel namena, iti k teti Patriciji.
Tako bi bila moja uloga bolj prepričujoča, bolj bi
dokazovala zločinca, ki ni imel dovolj poguma, da bi počakal božje sodbe.
Šel sem torej v svojo sobo, vzel potno torbico iz omare, spravil Izabelino sliko v žep in mirno odšel po poselskein stopnišču, potem pa po vrtu na cesto.
Po dvajsetih minutah hoje sem prispel na kolodvor in si kupil listek za Exeter. Ko sem potem čakal na ploščadi, me je prevzelo skoro neznosno hrepenenje, da bi se vrnil v Brandon Abbas k Izabeli. Kako sem jo mogel zapustiti en dan potem, ko sva se našla?
V grlu me je nekaj stiskalo in davilo tako, kakor me že ni, odkar sem bil dete. Bilo je strašno.
Slednjič je prisopihal vlak, premagal sem4 svoje ko-prnenje in s stisnjenimi ustnicami in žalostniri} srcem stopil vanj ter tako pričel svoje čudežno potovanje ...
Tretje poglavje.
Veseli romantiki.
Ne spominjam se ničesar več o tisti zoprni vožnji iz Exetra do VVaterlooja. Minila je, kakor minejo grde sanje, iz katerih sem se zbudil v Londonu.
Kakor vsem drugim, se je tudi meni zdel London ogromno mesto, jaz sam sebi pa majhen, zapuščen človeški prašek.
Ko sem stopal od postaje Waterloo, me je imela skušnjava, da bi šel v kak miren prvovrsten hotel, katerega Brandonovi obiskujejo že več let in kjer bi se čutil domačega. Slednjič sem se pa prav iz istega vzroka ubranil skušnjavi, zraven tega pa še radi denarnega vprašanja. Kajti v vsakem slučaju sem moral ohraniti dovolj denarja za vožnjo do Pariza iu za preživljanje, dokler ne bi poetal francoski vojak, ko bi me prevzela v oskrbo ,Madame la Rčpublique\
Najpreje sem moral spremeniti svojo razpoložljivo
lastnino v gotovino. Ko sem korakal proti Westminster Bridgeu, sem kmalu našel, kar sem iskal — starinat jevo trgovino, ki je bila natrpana z raznovrstnimi predmeti. Vstopil sem in našel notri mladega gospoda.
Izvlekel sem iz žepa vse svoje zlate zaklade in jih predložil pred tega spoštovanega trgovca.
»Koliko?« me je vprašal starinar.
»No,« sem odgovoril, »vse skupaj je iz težkega zlata. Oseinnajst-karatno...«
»Koliko?« je ponovil glas, ki mi je pričel presedati.
»Deset funtov za uro, svinčnik in...«
»Štiri dam,« je odgovoril dedec z glasom usode ter potegnil iz žepa zobotrebec, ki ga je začel uporabljatu
»Oh, dajte, naredite za sedem,« sem mu rekel vzpod-budajoč ga.
Starinar se je ozrl na konico zobotrebca, kar se mu je zdelo zanimivejše ko jaz in vse moje uboge stvari.
»Šest!« sem mu dejal s ponarejenim upanjem.
Zobotrebec je nadaljeval svojo dolžnost in tišina ie vladala med nama.
»Torej pet,« sem predlagal z umetno poslednjo oo-ločnostjo.
Starinar je zazehal.
»Zal mi je, da sem tratil vaš dragoceni čas,« sem dejal zelo pretkano in pričel zbirati svojo odklonjeno lastnino. Ko sem korakal že proti vratom, je ta cvet sta-rinarjev vrgel eno oko na mojo potno torbico in zamom-Ijal: »Pokažite tisto!«
Odprl sem svojo torbico brez besed in mu pokazal nekaj perila, s srebrom okovane krtače, brivske potrebščine, zobno krtačico in srebrno škatlo z milom.
»Pet dam za vse to, da se znebite teh reči, ako ste jih zmaknili,« je dejal dedec in pristavil, ko je videl moj kruti pogled: »Jaz moram tudi živeti.«
»Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj: (vaa Rakove«.
Urednik: Frane Kremiar.