neMToa XI 3^4 XI. LETNIK. MENTOR 1918/19 ZVEZEK 3.-4. ........ VSEBINA: I. Mohorov: Jugoslavija...................• . . . . 41 Fr. Omerza: Sofoklejev kralj Ojdipus. (Dalje) ... 42 Dr. Ivan Pregelj: Kratek pregled hrvatskega in srbskegaslovstva.................................49 France Bevk: Straža................................ 54 France Bevk: Tekma...............................55 France Bevk: Besede............'.....................57 Prof. Fr. Omerza: Homerjeva Iliada. Spev XI. (Dalje) 59 Dr. J. Debevec: Zakaj, kako in kaj naj čitam? (Dalje) . 63 Prof. Fr. Pengov: Zvon...........................66 Dr. Ivan Pregelj: Ivan Cankar....................68 Fr. Omerza: Epigrami.............................70 Visoki vzori.....................................71 Drobiž: f Janez Ev. Pečkaj. »Iz mojih srednješolskih let.« »Gospod zdravnik ...!« — Geografske drobtine: Promet po zraku na Norveškem. — Uganka . . 75—76 Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne v mesecu in stane za dijake 4 K, za druge naročnike 8 K na leto. TUka Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Odgovorni laatnik Alojzij Markei. Urejuje dr. Ant. Breznik. Letnik XI. 1918/19. Štev. 3 -4. Jugoslavija, O licpa, o draga, o slatka slobodo! Gundulič. Iz vekov trpljenja, iz robskih molčanj, iz majčinih pesmi, iz pesniških sanj se v srca je naša, se v duše prelila beseda — mesija, je v temi svetila, iz pesmi in kfvi in solze gorela in vmreti ni mogla in biti ni smela . . . Svobodna med polji je tekla vodica, svobodna nad polje se pela je ptica. Le njega, ki svoje je polje oral, pritiskal je jarem, ponižal do tal! A v dušah je vera, je nada živela > in smela ni biti in vmreti ni smela in cvela je, rastla je v željo — orkan, kot zarja iz senčne polnoči v poldan . , . »O liepa, o draga, o slatka slobodo!« Iz grobov budijo se njeni glasniki, bodre nas k molitvi, zahvali veliki. »Svoboda živi, iz potokov krvi odplačali ste sužnje dni! Za zolze mater in bedo domov nebo je dalo blagoslov! Vzdramite se, mlačni, odprite oči: Se Bog je pravičen in še živi!« /. Mo ho rov. Sofoklejev Kralj Ojdipus. (Starega pastirja peljeta služabnika z desne.) Ojdipus. 1110 Če sodim, starci, prav, pastir jc, mislim, to, četudi še nikdar govoril nisem z njim, a iščem (Ja že davno. Prileten je precej in starosti bo iste kot poslanec ta. Moža sta znana tudi, ki ga vodita, 1115 ker v službi moji sta; a ti ga vendar bolj poznati moral bi, ker videl si ga prej. Zbor. Sedaj poznam ga res. Pri Laju bil je mož kot zvest njegov pastir, če bil kedo je sploh. Ojdipus. Najprvo vprašam tebe, iz Korinta sel: 1120 je to li tisti mož? Poslanec. Da, tisti, kot ga zreš. Ojdipus. Na mene, starec, glej ter odgovarjaj mi na vse, kar vprašal bom! Si Lajev bil kedaj? Pastir. Kot suženj, pa ne knpljen, doma sem se rodil. Ojdipus. In kakšen si opravek, kakšno skrb imel? Pastir. 1125 Večino sem življenja s čedo preživel. Ojdipus. In kje navadno staja tvoja je bila? Pastir. Kitajron bil je zlasti in okolica. Ojdipus. Poznaš možu li tega, ko videl si ga tam? Pastir. Pri kakem poslu pa? O kom sploh govoriš? Fr. Omerza. (Dalje.) Ojdipus. 1130 O tem, ki tu stoji. Si bil že kdaj z njim skup? Pastir. Da kaj bi odgovdril, ne spominjam se. Poslanec, Nic čudnega, gospod. A jaz prepričan sem, da spomnim ga na to. Kot mislim, to še vč kak v krajih Kitajrona. čede pasla sva, 1135 jaz eno sem imel, a on je pasel dve, kak mesecev sva trikrat šest živela'skup od vigredi do dne, ko je Arkturos« vzšel. Pozimi^ v svojo stajo čedo jaz sem gnal, on svoje pa odpeljal v Lajev spet je hlev 1140 Je res se to godilo ali morda ne? Pastir. Resnico govoriš, a davno je že to. Poslanec. Povej mi, pomniš še, da meni dal takrdt si dečka nekega, da naj si ga vzgojim? Pastir. In kaj potem? Čemu pa izprašuješ to? Poslanec. 1145 Glej, to je tisti mož, ki mlad je bil takrdt. Pastir. Hudoba, kaj čvekaš! Boš molčal li o tem?* Ojdipus. Ne karaj, starec, njega, ne prenagli se! Kaznivo bolj je to, kar ti tu govoriš. Pastir. Sem morda kaj zagrenil, dragi moj gospod? Ojdipus. 1150 Povej, kar veš o dečku, kot je pravil ta! Pastir. Ne vč, kaj govori, zaman njegov je trud.* 1 Zvezda rdečkaste bane na levi nogi boota (velikega medveda) Kadar sc pri starih govori o vzhajanju kake zvezde, moramo misliti na čas ko se prvič prikaie. To se je godilo pri tej zvezdi v Atenah 18. septembra ko sc je začela jesen. 3 Pastir je mislil do zdaj, da je Ojdipus samo Lajev morilec; zdaj pa spozna vso skrivnost. * Iloče sc ti prikupiti, a dosegel bo nasprotno. Ojdipus. Ker mil sem zdaj, molčiš; govoril boš tepen. Pastir. Ne muči mene starca, prosim te, rotim! Ojdipus (k spremstvu). Takoj naj nekdo gre in zveže mu roke! * Pastir. 1155 Zakaj? Nesrečnež jaz! Kaj zvedeti želiš? Ojdipus. Si dal li dečka temu, kakor pravi on? Pastir. Da, sem. O ko bi bil poginil oni dan! Ojdipus. To lahko se zgodi, če prav ne govoriš. Pastir. In ako ti povem, sem mnogo prej zgubljen. i Ojdipus. 1160 Ta človek, kot sc zdi, zavlekel rad bi stvar. Pastir. Nikakor; saj sem rekel, da sem mu ga dal. Ojdipus. In kje si ga dobil? Doma al kje drugje? Pastir. Gotovo moj ni bil, dobil sem ga nekje. Ojdipus. Od k6ga v mestu tem in kje je tisti dom? Pastir. 1165 Rotim te, o gospod, ne izprašuj me več! Ojdipus. Zgubljen si, če te to bom vprašal še enkrat.1 Razburjenje Ojdipovo kale, da že vi vse, samo trmo pastirjevo noče streti. Pastir. Od Lajevih otrok je torej bil nekdč. Ojdipus. Je bil li morda suženj ali lasten sin? Pastir. Na tem sem zdaj, gorje, da strašno vest poveml Ojdipus. 1170 In jaz na tem, da slišim; a moram slišati. Pastir. Njegov je sin, so rekli; toda kaj je s tem, najbolje razložila tvoja žena bi. Ojdipus. Ga dala mar je ona ti? Pastir. Da, ona, kralj. Ojdipus. In kaj ti je velela? Pastir. Naj uničim ga. Ojdipus. 1175 Kaj, mati? Grozno! Pastir. Hala se prerokb je zlih. Ojdipus. Katerih? Pastir. Da umoril stariše bo sin. Ojdipus. Kak6 da si oddal ga starčku temu ti? Pastir. Ker smilil se mi je, sem mislil, o gospod, da naj ga tja odnese, kjer jc sam domA; 1180 a v zlo te je vzredil. Če namreč tisti si, kot la-le mož trdi, nesrečen si otrok. Gorje, gorje mi! Torej vse je jasno zdaj! Zdaj zadnjič gledam, svitlo solnce, tvojo Luč. Saj oče sem otrok od nje, kot ne bi smel, 1185 in živel z njo; ubil moža, kot ne bi smel. (Odhiti v palačo. Tudi vsi drugi gredo s pozorišča.) Zbor. 0 mogočni človeški rod! Kakor nič se dozdeva mi tvoja vrednost v življenju. Kdo je srečen zares, povej! Košček sreče pokaže se: mislim, zdaj je pa moja last; mislim — toda že ni je. Padec tvoj mi je zgled za to, tvoja slava, o Ojdipus, tvoja čast, o nesrečni kralj: človek nikdar ni srečen. 1190 1195 Daleč, k zvezdam si lok napel, kamor meril, pogodil si: srečo, blaženost polno. Saj uničil si pevko nam, divjo z groznimi kremplji zver, ter zaslomba si nam postal, 1200 rešil smrti deželo. Krulja kličem te od takrdt, čast najvišjo sem skazal ti, ker kot slaven si vladal knez v Tebah, mestu mogočnem. Poglej pa zdajl Je li kdo nesrečen bolj? 1205 Kdo kužen, tdko bol trpčl je kdaj, visoko stal, tak nizko pal? Gorje, slavni kralj moj, Ojdipus! Grozen to pristun: sin in oče sta našla prostor v njem, ženina oba! Daj mi, nesrečnež, daj povej, 1210 kak te nosili mogla je mirno tak(S postelja očetnn! Zasledil je la zločin vsevidni čas in sodi zakon tvoj nezakonski, 1215 ki sina druži z materjo. Gorje, o nesrečni Lajev sin, ko bi te ne bil nikdar videl jaz! Tožim, bedni klic vijv se iz prs. Kajti priznali moram to: 1220 zopet zadihal sem vesel, slždko zaspal: tvojih rok je dar to.1 Suženj (pride skozi desna stranska vrata iz hiše). Možje v deželi naši najbolj čislani, gorje, kaj slišali, kaj boste gledali, 1225 kak6 se žalostili, ako vdani res ste hiši ti kraljevi, vnukom Labdaka! Kot mislim, ne bi mogel hiše te nikdar očistiti ne Hister, Fasis2 ne z vod6, kar skriva v nji se zla in kar bo jasno koj; 1230 a to je prostovoljno, ni sam6 slučaj. To najbolj nas boli, če je sam kdo kriv nezgod. Zbor. Saj tega je dovolj, kar vemo že od prej, da žalostni smo vsi. Veš drugega še kaj? ( Suženj. Da hitro vam povem, vi zveste pa takoj, 1235 povem vam, da Jokasta častna ne živi. Zbor. O ti nesrečnica! Pa kdo je storil to? Suženj. Zakrivila je sama. Grozne bi reči odkrile se pred vami, ko bi videli. Povedal bom, kar reva pretrpela je, 1240 seveda, kar ohranil sem v spominu še. Ko jezna skozi vežo v hišo je prišla, z obema si rokama pulila lase in k postelji poročni tekla je naprej. Zapahnila nato je vrata za seboj 1245 in Laja klicala, že davno mrtvega, ker prišel ji na um je nekdaj rojen sin. On padel je sicer, a njo je pustil tu, da z lastno je krvjo rodila bedni rod. Nato je tarnala, da strašni zakon njen 1250 moža rodil po možu, dcco iz otrok. Kaj delala je dalje, videl nisem več. Ker namreč je pridirjal Ojdipus kriče, več nisem mogel zreti, kaj je bilo z njo, le nanj je gledal vsak, kakA je on divjal. 1255 Prišel je namreč k nam, da damo naj mu ineč, ter vprašal iffts, kje ženo — ženo? žena ni — kje m u t e r bi dobil, da, svdjo in otr6k. In ko divja tak6, pokaže neki bog — od nas ni nihče bil, ki bili smo pri njem. 1260 Zavpil je zdaj strašn6, kot vodil bi ga kdo, zagnal se proti vratom, votel strl zapah, 1 Zbor nn koncu hvaUino priznn, koliko dobrega mu jc storil ne-uročni kralj. Fasis Rion; Hister Donava. da držal ni tečaj, ter v sobo prihrumel. Tu videli smo ženo, ki visela je, ko vrv si je spleteno dela krog vratu. 1265 Ko ženo je zagledal, zatulil siromak je s pretresljivim glasom ter odvezal vrv. Ko bila je na tleh — o strašen la prizor! izdere namreč zdaj zapone zlate ji, ki spenjale obleko so ji na ramah, 1270 zavzdigne jih ter sune z vso močjo v oči. »Ne boste zrle več,« tako med tem je vpil, »kaj hudega sem storil, kaj sem pretrpel: zdaj v temi glejte te, katerih bi ne smel, in ne spoznajte teh, ki rad bi jih poznali« 1275 Ko tarnal je tako, je večkrat, ne enkrat, v oči z zamahom sunil; hkrati pa se kri iz punčic je po licu mu razlivala; a ni samo curljala v kapljali mu iz njih, nenadoma se usul je črn dež krvi. 1280 Izbruhnilo je tore) dvojno hkrati zlo, ki ženo je zadelo in moža z njo vred. Da, prejšnji blagoslov za dedov starih dni je res bil blagoslov; sedaj pa la-le dan nesrečo je rodil, sramoto, smrt in jok. 1285 Tu toliko je zla, da zmanjka ti imen. Zbor. In kaj v nesreči svoji revež zdaj počne? Suženj. Naj vrata mu odpr6, kriči, Kadmejcem vsem pokažejo ga naj, ki očeta je ubil, ki mater — naj molčim, pregrozen je izraz — 1290 da sam iz te dežele sebe bo pregnal, ne bo domd preklet, kot sam se je preklel. Vodnika mu le manjka, tuje pomoči, ker večja je ta bol, kot nosil bi jo sam. To zvedel boš i ti; saj mislim, ravnokar 12l>5 odpirajo se vrata. Videl boš prizor, dii smilil bi se ti, če tvoj sovrag bi bil. (Konvc.) Kratek pregled hrvatskega in srbskega slovstva. Dr. Iv. Pregelj. 1. Hrvatsko slovstvo. Hrvatski in srbski književni jezik, ki je dandanes pravi narodni govor pretežne večine Hrvatov in Srbov, je štokavsko narečje (ekavsko -srbsko in jekavsko-h r-vaško). Hrvatski in srbski književni jezik srednjega veka in pri Srbih do devetnajstega stoletja je bil cerkvenoslovenski jezik, dediščina svetih blagovestnikov iz Soluna in njunih učencev. Ta jezik se je bil seveda v živem narodnem govoru in rabi navzel več narodnih glasovnih svoj-stev. Hrvatje, ki so snovali prvi svoje slovstvo v narodovem jeziku, so sprejeli kot pismo pod zapadnimi vplivi — latinico, Srbi so ohranili pod cerkvenimi in ruskimi vplivi cirilico. Vendar pa so Hrvatje edini Slovani, ki so do danes ohranili v cerkvenem bogoslužju pra-pismo, Cirilovo glagolico. (Krški škof Mahnič, pozni naslednik onega, kateremu je bil Rim dovolil 1. 1252. slovensko bogoslužje, bere glagolsko mašno knjigo, ki je bila tiskana 1. 1893.) Bogato je sicer hrvatsko in srbsko, cerkveno - slovensko slovstvo stare dobe, velika zakladnica jc slovitih spomenikov, ki so nam viri tedanje kulture in zgodovinskih dogodkov. Prave slovstvene vrednosti vendar lo slovstvo ne more imeti, zato ne, ker n i narodno, duši je zanimivo in ccl6 pesniško, bodisi da je zdaj bogomilsko apokrifno, zdaj panegirično biografično (Sv. Sava i. dr.). To slovstvo more seveda poslati tedaj moderno, če ga uporabi kol snov moderen pisatelj, kakor je n. pr. ruske apokrife uporabil v svojem »Petru Velikem' M e r e ž k o v s k i. Zibelka hrv. narodnega slovstva je I) a 1 m a c i j a. Srečna soseda solnčne in kulturne llalijc je mnogokaj cel6 prej spoznala, nego Pariz (opero!), in je dala nekaj svojih sinov v vrsto najslavnejših Kvropcev tiste dobe Dubrovniški humanist C r i j e v i č (Cerva 1464—1520 — Lampridius) n. pr. je bil prvi, katerega so po Petrarki (1341) zopet enkrat venčali za latinskega pesnika na rimskem Kapitolu. Že tedaj se je počelo pa tudi hrvatsko slovstvo v Dalmaciji. Oče pesnikov dalmatinskih je Marko M a r u 1 i č (1450- 1524) iz Splita. Kot sloveč humanist je napisal latinsko knjigo »De institulione bene beateque vi-vendi«, katero so prevedli Nemci, Francozi, Španci in Italijani. V programu te svoje vzgojne latinske knjige je začel h r -v a t s k o slovstvo v bibličnih epih »Judite« in »Suzane« in v obširnih zbirkah versko-didakličnih pesmi. (Stari pisci I.) Sledila sta mu dva Hvarčana. Hanibal Lučič (t 1553) jc napisal prvo hrvatsko svetno igro »Robkinja«. Roparji ugrabijo hčerko bana Vlaška, katero snubi ban Derenčin, ki jo reši v Dubrovniku, kamor so jo privedli roparji na trg. Peter Hek-torovič (1487—1572) pa je napisal prvo hrvatsko idilo »Ribanje«. Pesnik in dva ribiča veslajo na morje. Kratijo si čas s pevanjem in odpevanjem. Eno pevanje je divna narodna pesem o kraljeviču Marku in Andrcjašu (prim. Branko Vodnik, Nar. pj., Slov. Matica!). Tudi v Zadru je zaživela hrvatska pesem. Frančiškan Peter Zoranič (‘ 1508) je zapel po sloviti Sannazzarovi Arkadiji svoje »Planine« v prosti in vezani besedi. Pesnik pripoveduje, da jc potoval od Nina v Šibenik in na poli doživel s pomočjo vil in alegoričnih lic pekel in druga čudesa. Videl je alegorični grad »Slave , slišal jc oplakovali domovino, ki Irpi od Turkov, in je srečal poleg drugih tudi vilo »Hrv a -t i c o«. Atene dalmatinskega in hrvat-sko-srbskega slovstva v 16. in 17. stoletju pa je postalo svobodno mesto D u b r o v -n i k. 2e koncem XV. stol. so morali živeti v Dubrovniku pesniki. Dva trubadur- ja, v okusu petrarkistov »cicalonov«, sta pela Šiško Menčetič (* 1457) in Djordje Držič. Mavro Vetranič (1482—1576) je v svojih dramah (Hckuba, Čista Suzana in drugih) pisal že bolj štokavsko narečje in manj čakavsko. Cela vrsta pesnikov je živela tedaj. Med njimi so bili najznamenitejši: Nikolaj NaJješkovič, Marin Držič (igre Novela od Stanca, Skup (po Plautu), Porodjenje Isusovo i. dr.), Dinko Ranjina in Dinko Zlatarič. Celo pesnico srečamo v lepi »dubrovački Aspaziji« Cveti Zuzoričevi, kateri je sam Torkvato Tasso zapel dva soneta, ko se je bila omožila v Italijo. Višek popolnosti pa je doseglo slovstvo v Dubrovniku v XVII. stoletju, ki je rodilo »hrvatskega Tassa« Ivana Gunduliča (1588—1638) in najplodovitejšega dramatika J u n i j a Palmo tič a (1606 -1657). Gundulič je eden največjih svetovnih epikov. Nje gov »O s m a n« je edina velika slovanska renesančna pesnitev, ki ima trajno vrednost. Vsebino svojemu 20 spevnemu epu je zajel Gundulič iz sodobne zgodovine, iz leta 1622., ko so carigrajski uporniki ubili po nesrečni bitki pri H očimu svojega sultana OsmaJia, Ogrodje v epu je podobno ogrodju italijanskih renesančnih; zlasti je v sorodu »Osvobojenemu Jeruzalemu«. Vendar pa jc ideja pesmi tako izrazila in samostojna in oblika pesmi tako popolna, da bi bilo greh dvomiti o samostojnosti pesnikovi. Pesem slavi v gorkem rodo-Ijubju zmago krščanstva. Dva speva (XIV in XV.) sta se izgubila. Trije pesniki so ju dopolnjevali. Mojstrsko se je posrečilo Ivanu Maž uraniču, ki se je iz Gunduliča veliko naučil, prav tako kakor pesnik Lepe naše domovine«, ki je bil prvi odkril rokopis. Primerjaj Gunduliča in Mihailoviča: Gundulič: Skladni puci, mirna sela, travna polja, doba ugodna, pune njive, duhja plodna, rojnc čele, stada ciela. M i h a n o v i č : Vedro nebo, vedro čelo, blaga prsa, blage noči, toplo ljeto, toplo djelo, bistre vode, bistre oči i. t. d. Slavospev svobodi in Dubrovniku je druga Gunduličeva pesnitev, pastirska igra: »Dubravka«. Najlepši fant Miljenko in najlepša pastirica Dubravka se dobita. Bogati G r d a n (Grdak) odide osramočen. Tudi P a 1 m o t i č je napisal epsko pesem, religiozno »Kristijado«. Posnel jo jc po latinski pesnitvi Jeronima Vide. Zlasti pa jc pisal drame: Atalante, Lavi-nija, Eletia ugrabljena i. dr. Rodoljubne so. Danica, Pavlimir, Captislava in Bisernica. Te igre so Dubrovčani tudi uprizarjali. Predstavljali so jih člani akademij »Orlov«, »lspraznih«, »Zmešanih« (Smeteni), »prid dvorom« in drugod. Zanimivo je, da )e Palmolič poznal hercegovsko narečje, ki je najlepše med vsemi hrvatsko-srb-skimi, in srbsko-hrvatski Vukov jezik. Ta sijajni razvoj dubrovniške literature je pretrgala strašna katastrofa, silovit potres I. 1667., ki jc uničil moč in bogastvo mesta za vedno. Še je živelo slovstvo (prim. A. Gledjevič, Tavčar), zadnji dubrovniških pesnikov je bil Francoz Bruerovič Des-rivaux, ki je pel še potem, ko je bila dubrovniška republika že davno propadla. Večja osebnost je le še I g n a c D j o r -djič (1675—1737), ki je mnogo pesnil (Uzdasi Mandalijene pokornice) in napisal prvi v hrvatski prozi znanstveno knjigo: Život i djela preblaženog čačka Benedikta". Še enega znamenitega pesnika srečamo v Dalmaciji v XVIII. stoletju. Bil je to f ra Andrej K a č i č - M i o š i č (1702 do 1760), rojen v Bristu. Kačič je prvi, ki le začel pesniti v narodnem jeziku narodne pesmi. N|egov Razgovor ugodni naroda slovinskoga« je preznamenita knjiga, v kateri jc opeval Kačič zgodovino, junake »slovinske« in njih boje s Turki. Jasna je torej tendenca: Kačič je hotel veličati narodno prošlost, odpreti narodu oko za njegovo preteklost. Slog narodne hrvatske junaške pesmi je tako dobro posnel, da so ga zamenjavali z narodno junaško pesmijo in prevajali kot pristno narodno slovstvo (Alberto Fortis). Drugod po Hrvaškem niso bile razmere tako ugodne slovstvenemu razvoju kakor v Dalmaciji ali celo Dubrovniku. V Bosni so negovali poučno in nabožno slovstvo frančiškani (Divkovič, Posilovič i. dr., prim. Napotnik: Bosansko slovstvo!). Tudi v Slavoniji ni bilo bolje. Šele v XVIII. stoletju srečamo tu znamenitega slovstvc-nika v Matiju Antonu R e 1 j k o -viču (1732— 1798). Reljkovič se je udeležil sedemletne vojske, spoznal kulturo na Nemškem in spesnil satiro »Satir iliti divlji čovi k«, Ta satir je umazani, nekulturni Slavonec, katerega bi Reljkovič rad kultiviral. »Satir« je zaslužno socialno dejanje in je izraz odločnega, neustrašenega rodoljuba, ki sc ni ustrašil nasprotnikov, katerih si je bil s svojo resnično besedo nakopal veliko. Na H r v a t s k o so bili vcepili slovstvo protestantski reformatorji. Kakor na Slovenskem, so katoličani protestantsko knjigo zatrli. Tu se je pisalo v k a j k a v s k c m narečju, tako da sodi la literatura tudi v slovensko slovstvo (Vramec, Habdelič i. dr.). Znamenit lirvatski pesnik v Hrvatski pa je postal Peter Zrinjski, brat prvega velikega m a d j a r s k e g a epika Nikolaja. V svoji »Adrianskoga mora sireni" je prosto prepesnil bratovo »O bsido sigetsk o«. Njegov bral, pristen hrvatski plemič, je pesnil v ma-djarščini pač le v okusu dobe in plemstva. Tako ni ne prvi ne zadnji Hrvat, ki se dičijo pred svetom Madjari ž njim! (Prim. P a n d n i u s , P e t 6 f y - Petrovič!) I udi Petrov sotrpin (Dun. Novo mesto 1671) 1'. Krsto Frankopan je bil pesnik. V ječi je pel »Gartlic za čas kratiti«. Našemu Valvasorju prijatelj in soroden je bil Pavel R i t t c r V i t e z o v i č , rojen v Senju 1. lf>50, umrl na Dunaju I. 1713. Okoli leta 1687. je hotel ustanoviti v Zagrebu tiskarno, pa se mu ni posrečilo. Očrnili so ga na Dunaj in izgubil je vse svoje časti in imetek. Napisal je latinsko-ilirski (Vodnik, Ilirci!) slovar. Za Budi n i č e m (XVI. stol.) in pred Gajem je pisal s češkimi diakritičnimi znamenji, za katere seveda ni imel tiskarskih črk. Kot pesnik je slavil sigetska junaštva v »Odilenju sigetskem«. Eno njegovo pesem najdeš v Valvasorju na prvih straneh! Začetkom XIX. stoletja pa je postala baš H r v a t s k a prvoboriteljica za narodni jezik in narodno slovstvo. Madjari, kateri so bili opustili latinski uradni jezik, so hoteli vpeljati madjarščino tudi za hrvaške kraje. Zadeli so na odpor. Hrvatje so branili latinščino in začeli ljubiti hrvatski jezik. Narodni jezik je našel lople zagovornike v škofih in duhovnikih (škofa Vehovac, Alagovič, profesor Tomaž Mikloušič, pavlinec Tit Brezovački i. dr.). Gibanje narodnega prebujenja so pospešili tudi domači plemiči (grof Draško-v i č) in ž njih pomočjo je mogel početi svoje epohalno delo Ljudevit Gaj (1770—1856), ki je ustanovil enoten črkopis »gajico«, in prvi hrvatski književni časopis »Novinc« s prilogo: »Danica«. Slovenci in Hrvati so sc strnili v enem čuvstvu velikega rodoljuba v »ilirizmu«. Gaj je zapel po poljski svojo: Još Hrvatska ni propala, M ih a novic svojo: »Liepa naša«. Veliko je hrvatskih budnic in rodoljubnih pesmi vse od te dobe in tja do Šenoe in Harambašiča. Prvi veliki hrvatski pesnik te dobe je vstal v I v a n u M a ž u r a n i č u (1814—1890.) Mojstra se je bil izkazal že kot dopolnitelj XIV. in XV. speva Gunduličevega Osmana«. Najsijajnejše njegovo delo pa je Smrt Č e n g i č - a g e« (pozneje »Smrt Smail-age Cengijiča). Snov mu je nudil krvavi dogod«?k iz leta 1840. na Gackem polju. Ta čudno izvirni, kakor iz duše narodu izklesani ep v štirih spevih, ima v hrvatsko-srbskem slovstvu poleg Njeguše-vega »Gorskega venca« svojo nevenljivo slavo kot pristna jugoslovanska umetnina, kot sinteza narodne junaške jugoslovanske pesmi in grške homerske tehnike. Pravi antipod M a ž u rani č u je drugi veliki »ilirski« pevec, Slovenec Stanko Vraz (1810—1851), ki je pretežno liričen, zapadne kulture sin in velik slovanski romantik. V »Djulabijah« je pel svoje najlepše lirske pesmii, obliko jim je našel v poljskih Krakovviakih. Njegov venec sonetov je prav taka hrvatska umetnina, kakor je Prešernov slovenska. Kot pesnik rodoljubja se je odzval med Iliri poznejši veliki in silno delavni »starinar« in zgodovinar Ivan Kukuljevič-Sak-c i n s k i (1816—1889). Izdal je igro »Juran i Sofija«, katero je spesnil sprva v nemščini. Kot učenjak je zasnoval »Arkiv za povjestnicu« in mogočni »Slovnik umjetni-ka jugoslavenskih« od Triglava do Carigrada. Za razvoj hrvatskega gledišča si je pridobil velikih zaslug Dimitrije Deni e t e r (1811—1872), ki je, po rodu Grk, pesnil sprva grško. Značilna je njegova drama »Teuta«, v kateri je prikazal boj nesložnih Ilirov z Rimljani. Domačo zgodovino je dramatiziral Mirko Bogovič (1816—1893), ki je bil v dneh absolutizma steber hrvatskega slovstva. Njegove drame so: Stjepan, poslednji kralj bosan- ski«, »Frankopan«, »Matija Gubec, kralj seljački . Več pisateljskih generacij je preživel Ivan T r n s k i , ki je pesnil lirsko in epsko in tudi mnogo prevajal. Vse sodobnike pa je nadkrilil pristno hrvatski pesnik najplemenitejšega patosa, veliki pesnik ode »Bogu«: Peter P r c r a d o -vič (1818 1872). Sprva je pesnil nemško (Liuna-Lieder). Za Zoro dalmatinsko« je spesnil pesem »Zora puca, bil če dana«. Od tedaj je našel pot — kakor sam lepo poje v Putniku — domov, k materi in rodni govorici. Njegova oseba, ki živo spominja na cesarja Franca Jožefa I., je bila vredna velikega Jelačiča, čigar pobočnik je bil. Po svoji naravi je Preradovič refleksiven pesnik, ustvaril je Hrvatom plemenito prigodnico in odo (»Nikoli Zrinj-skomu«, Spomenik Jelačiča bana«, Pje-sma Strossmayeru«). Pesnil je tudi dovršene sonete in religiozen ep: "Prvi ljudi«. Našel je učencev vse do Kranjčeviča. Nekak moderen Kačič Hercegovine je vstal v frančiškanu Grgu Martiču, ki je spesnil ogromni ep »Osvetnici«, čigar prva dela: »Obrenov« in »Luka Vaka-lovič« sta najboljša. Martič je sinteza narodne pesmi in svetovne romantike. Romantika živi še v Luki Botiču (1830 do 1863), ki je pel epsko pesem »Pobratimstvo«, in v Janku Jurkoviču (1827—1889), ki je spesnil šaljivo epopejo »Kako su zavadili psi, mačke i miševi«. Ko je začel izhajati 1. 1869. beletristični >V i j e n a c«, je postal njegov najznamenitejši romancicr in pripovednik Avgust Šenoa (1838—1881), pesnik, feljtonist, dramaturg, kritik. Njegovi romani so: Zla-tarovo zlato, Scljačka buna, Kletev. Njegove novele: Prijan Lovro, Diogenes, Pro-sjak Luka, Čuvaj se senjske ruke, Karan-fil sa pjesnikova groba itd. Pisal je balade, romance, budnice in prigodnice. Šenoa je realist, poetičen realist, kakor naš Jurčič. Jurčiču v sorodu je tudi s svojim zdravim humorjem. Ustvaril je šolo in v njegovem slogu so pisali I. K. T o m i č (zgodovinski roman. Za kralja za dom i. dr.), Ferdo B c č i č (Kletva nevjere) i. dr. Znamenita pisateljska osebnost je bil F r a n j o M a r-kovič, ki je napisal najlepši hrvatski idilični ep: »Dom i sviet«. Vijenčev pesnik elegične refleksije in romantične balade je D j u r o Arnold, dočim je H u g o B a d a I i č pač najboljši hrvatski pesnik prigodnic. Francoska, nemška, ruska pesem so vplivale nanju. Badalič je spesnil tudi libreto za znano Zajčevo opero Nikola Šubič Zrinjski". Patriotično zanesen je Dalmatinec Jovan H r a n i 1 o v i č (Žumberačke elegije), ljubezniv, epigonsko gladek lirik in pevec pripovedi v verzih jc Avg. H a r a m b a š i č , ki je priden prc-vajevatel) (Ševčenko, Tolstoj, Vojna in mir), ki ga pa Jagič ni posebno pohvalil. Tuji vplivi (naturalizem, ruski realizem) so oplodili mlajše pisatelje družabnih romanov, Evgena K u m i č i č a , ki jc uvedel kot prvi naturalizem v hrvatsko pripovedništvo. Najsijajnejši realistični pripovednik pa je zrasel v Š a n d o r j u G j a I - skem Babiču (roj. 1854). Gjalski je izboren portretist stare hrvatske kurije (Pod starimi krovovi), dočim pričajo njegovi romani turgenjevskega duha: »Rad-milovič, »U noči«. Gjalski je končno uveljavil v povesti psihologični moment, katerega so starejši manj upoštevali. Reljko-viču je soroden po tendenci svoje muze kmetski socialec Josip Kozarac v svojih realističnih slavonskih povestih: Mrtvi kapitali, Medju svjetlom i tminom i. dr. Giblje se še v tradicionalni tehniki, toda lica riše ostro in odločno. Primeril bi ga našemu Deteli. Podobno slikata življenje svojega kraja še Venčeslav Novak (Istran) in Viktor Car Emin. Na meji med starejšo umetnostjo eklektike, epigonstva in realizma in novejšo artistično, stoji velik lirik Senjanin Silvije Strah im ir Kranjčevič (roj. 1865), ki je žalibog umrl prerano. Pesnil je za sarajevsko »Nado«. Kakor Preradovič je slovesno zanesen, kakor Arnold bolno elegičen, kakor Hranilovič trpko rodoljuben. Njegove »Uskočke elegije« so divna poezija, ki je zrasla iz hrvatske knjige, iz Byrona in Heineja, kar priča najjasneje njegov oratorij Prvi grijeh S Kranjčevičem začenja nova doba hrvatske pesmi ob Jadranu in zopet kot v XVI. stoletju pod italijanskimi vplivi (Car-ducci). Najznačilnejša pesnika te šole sta Anton T r e s i č P a v i č i č , ki je spesnil tudi dvoje tragedij (I.judevid Posavski, Simeon Veliki), in Vladimir Nazor (Hrvatske kraljevi, Veli Jože i. dr.). Nazor je pa tudi že povsem moderen (simbolist) in mogočna pesniška sila med sodobnimi hrvatskimi pisatelji. Vse druge pa je nadkrilil Dubrovčan Ivo conte Vojnovič, najsijajnejši hrvat-sko-srbski dramatik. Poizkušal se je sprva kol pripovednik (Perom i olovkom, Ksan-ta), nato pa je nastopil kot dramatik. V starem načinu je osnoval še »P s y c h o«, že v »Ekvinokciju« pa je pokazal čudovito živo in lastno gesto. »Dubro-v a č k a t r i 1 o g i j a« je že povsem moderen cikel treh enodejank, ki slikajo propad nekdaj sijajne dubrovniške vlastele. V »Smrti m a j k e J u g o v i č a« pa se je poglobil kot simbolist v eno najlepših srbskih junaških pesmi. Podobno je dramatiziral M. Ogrizovič velebalado »Asan-aginica«. Daleč čez meje hrvatskega gledišča je segla tragedija »Požar strasti«, katero je napisal Kosov Josip. Moderna hrvatska se je razvila podobno kakor pri Slovencih. Najznačilnejše osebnosti so: Janko Leskovar, Draže-novič, Matoš, Šabič, Begovič, M i h a 1 j e v i č, Petravič, G a 1 o• v i č in Nikolič. Mlada katoliška moderna šteje talentirane in pridne može: Deželič, Kovačevič, Jakša, Šarič, Pavelič, Poljak i. dr. Razne revije (Savremenik, Hrv. Prosvjeta, Kjiževni jug, Dom i Sviet, Prpsvjeta i. dr.) skrbijo za izvirno in prevedeno slovstvo. Matica deluje v podobnem obsegu kakor slovenska, J e r o n i m o v a družba v malo manjem kakor Mohorjeva. Straža. Mati je posluhnila v mrak. Zadnji prameni zarje so utonili. V taborišču za vasjo so svetili ognji. Krik tuje pesmi se je trgal med hišami. Iz vseh kotov so vstajale pošasti. Mati jih ni videla, otroci so jih čutili. Roke so slezale skozi okno in se dotaknile samo las na koncu in zlile mraz do prstov na nogah skozi celo telo. Deca je strepetala in se odmaknila. Mati je odprla okno na stežaj. Nekaj je slišala . . . Dvignila se je, s pogledom po otrocih. V senci luči je bila silno šibka, siva in polna skrbi. »Nežika, k plotu!« je dejala. Petnajstletna Nežika je vstala od mize. Nato je postala, kot bi pomišljala važno reč za svojo mladost. »Mama, videli me bodo . . .« »Pojdi in za javor se skrij!« Na javorju se je bil pred pol leta obesil tujec. Njegovo truplo so pokopali, ona veja je bila čisto navadna veja. Nežika je vendar postala še en trenutek ob misli na vejo in se spustila v mrak. Mati se je skrivaj pokrižala. »Jožek, pod hruško na vrt!« Jožek je za hip obsedel in ni trenil z očesom. Izza skrinje je potegnil kučmo, dregnil s komolcem sestrico Marico, ki je ščebetala polglasno venomer, in hotel vstali. »Pride, čisto gotovo.« »Ne pride,« je dejal Jožek. »Videla sem ga.« »Nič nisi videla...« je bil Jožek oči-vidno razdražen. ^ »Sem ...« »No, kakšen je bil?« »Črn in kosmat.« »Crn in kosmat?« je podržal kučmo v rokah in ni vedel, ali bi jo pokril. »Roge in rep je imel.« »Se ga nisi bala?« »Bala. Skoraj umrla sem,« so sc svetile Marici oči. France Bevk. »Nisi...!« Mati se je ozrla na Jožka. Ta je pokril kučmo in hotel iti. Marica mu je dejala: »Pride, pride!« Jožku so za hip umrle noge. V jezi je vščipnil Marico, da je ta zavpila, in šel skozi vrata. »Jožek!« je dejala mati trdo, a ta je že z naglimi koraki bežal na vrt. Marica je stala na vratih. »Marica, saj menda ni treba.« »Mama, saj mene ni strah.« »Lt pusti za nocoj! Tema bo in v temi ne bo nihče kopal.« »Bo. Za južino si ukazala izkopati dve stebelci, izkopanih je bilo dvajset...« je trdila Marica in zategovala z obema rokama roglje pod brado. »Pojdi tedaj!« »Ne pridem, mama!« Kaj govoriš? Bog te obvari!« Sli so vsi... Nežika, da ne razneso in požgejo plota, Jožek, da nc otresejo hrušk, Marička, da ne izkopljejo krompirja. Na|inlajši je ostal; ta je spal v posteljici, obrnil je glavo v stran in je bil kot angelček. To bogastvo je varovala mati sama. Ugasnila je luč in zrla skozi okno. Noč je bila nakičena z ugašajočimi ognji in z zvezdami. Posamezni koraki so bili ob trdo cesto. Mali ni vedela, ali je zadremala, ali so oči, ki varajo. Bela lisa ob javorju se je premaknila in se nič ne boji senc iz noči . . Mati ni sopla. »Dober večer, gospodična.« Nič odgovora. Materi je bilo lažje v srcu. »Varujete plot. Če sem jaz z Vami, se ne bo upal nihče ... Dovolile .. .« MaLi ni vedela, če se je predramila. Zamižala je. Vse je bilo tiho. Ne bele lise, ne javora ni bilo razločiti. Po trdi cesti so tolkle trde stopinje. »Varuj moje otroke, o Bog! Ohrani nam sad zemlje, da ne poginemo, o Bog! Vrni nam mir in očeta, o Bog! . ..« Sklonjena na mizo je molila po svojem srcu in svoji potrebi. Nato je zadremala... Zbudila jo je mora. Nežika je ležala na njenih prsih, Jožkova zver, grda in kosmata, se je ulegla nanjo, krik Marice jo je dušil. Borila se je par trenutkov, prebudila se je in vsa zatrepetala. »Nežika, Nežika!« je zaklicala skozi okno. Nihče se ni oglasil. »Nežika!« Molk . . . V naslednjem trenutku je bila mati ob plotu. Nežike ni bilo. Po cesti je šla sama. »Nežika!« Materi je tolklo s kladivom ob senca. Iskala jo je na cesti, na vrtu . . . »Mati, strah me je bilo. Jožka ni . . .« »Kje je Jožek?« se je tresla mati. »Kaj je s tabo, Nežika?« Marica je spala ob njivi z rokami pod glavo ... Mati jo je dvignila . . . Ko so prišli do hiše, je planila senca od nje. Mati je hitela k zibelki: najmlajši je spal mirno . .. Mati se je sesedla. »Sami strahovi, o Bog! Ampak, živeti moramo... moramo ...« »Jožek!. . .« je klicala v noč. Nihče se ni oglasil. T ekma. Na velikem solnčnem travniku zunaj mesta so bili postavljeni paviljoni, mlaji in slavoloki. Zeleni venci so ovijali naprave, cvetice so jih oživljale, banderca so plapolala kot plameneči jeziki in se zvijala. Čez cesto se je spenjal najlepši slavolok, ves pisan in mogočen; na njem je bilo zapisano z velikimi, rdečimi črkami: Slava zmagovalcu! Na travniku je bila pisana slika veselih obrazov, slamnikov in solnčnikov. Pol dežele je bilo tam, vse mesto. Nekaj veselega se je zgibalo v valovih tega živega morja. Pisan smeh se je zibal še na listih dreves, še na hribih v ozadju. Čez cesto pod slavolokom je bila potegnjena črta: smoter. Na vzvišenem prostoru so sc ob beli mizi svetili trije cilindri; na mizi je bil papir in ura, venci in dragoceni darovi. Vse oči so zrle proti tisti mizici, zaplamenile, za hip ugasnile in se upi čil« v ono točko ravne bele ceste tam v dalji, kjer se oba bregova stikata v ostrem kotu. Cesta je bila podobna visokemu, ozkemu stožcu, slepečemu vid in zavitemu v meglen pajčolan bliščobe in prahu. France Bevk. Dasi je tiščala sopara na ljudi, se vendar ni zganil nihče. Celo rožnate pihalke, ki so jih držale nežne roke, so mirovale ob licih, roke so se tresle od pregrete krvi, lica so rdela. V čudoviti točki stikajočih se robov ceste so bili zagvozdeni \si. Vsa velika množica je bila pripeta v neznatno buciko na eno mesto. Stopali so na prste, napenjali oči in zadrževali sapo. Tisti trenutek ne bi nihče slišal klica, da gori, ne bi nihče čutil, če bi ga rezal v živo meso. »Kaj se bo zgodilo?« je pristopil tujec. Nihče ga ni slišal. Trije cilindri za mizo so se dvignili in obstali. Celo banderca, sc je zdelo, da tisti hip niso plapolala. Vsakemu se je zdelo, da je tista točka tam v beli dalji vse preozka, da so mu oči in duša soseda napoti, da ne more razločiti iz strnjenih črt tam, kjer sc neha vse, ničesar . . . Molk in napetost sta se stopnjevala do čudovite višine — če bi bil kdo zaklical tisti trenutek, ubili bi ga bili. . Ah! ... Zdaj! ... Iz špičastega roba na koncu ceste se je vtrgala točka. Roke so sc povesile, usta so se odprla, pTsi so zastale. Pika na beli cesti sc je zazibala bli- že, gospod s cilindrom in daljnogledom je zamahnil z roko. Godba v pisanem, z deželnimi barvami okrašenem paviljonu je zaigrala veselo himno, banderca so zaplapolala, obrazi, klobuki in solnčniki so se zganili. Vse oči so legle na črno piko. Ta se je trgala vedno jasneje iz nejasnega stožče-vega kota in vztrepetala na belini, kot bi se tehtal ptič na solnčnih višinah. Rasla je in dobivala neko obliko, pri srcih vseh je igralo najradostnejšo muziko, največji trenutek se je bližal, ljubezen je opletla tisto točko in jo prežela. On je prvi, on je njih! Ni jim v sorodu, ne znanec in še prijatelj ne! Ampak prvi je, vencu se bliža, zlatemu daru, predirjal je pokrajino in brezobzirno pustil vse za seboj, samo zato, da postane njih ljubljenec. 2e je zašumela množica, roke so se dvignile, da bi ga vzele in nosile po ulicah, usta so se odprla, da bi vriskaje in pevaje sprejela zmagovalca, ki je že dobil obliko nečesa podolgovatega, bližajočega se z naglico bliska .. . Nihče izmed množice ni zapazil, kdaj sc je iz skrajne točke ceste vtrgala druga pika in planila v belino hitreje nego plaz. Zagledali so ga, ko je bil tik za prvim. Množica se ni bala ničesar, četudi je vztrepetala prvi hip. Vseeno ji je bilo, kdo je prvi, kdo je njen — eden bo! Raznihala se je samo njih duša, razpolovila se in ni mogla najti enotnosti. Celo godba je vtih-nilla, veter v bandercah je posluhnil . . , Zdaj ... zdaj. . . Prvi je začutil tekmeca tik za seboj. Razdalja se ni več zmanjšala, smoter je bil že pred očmi. Venec je dihal na vroče čelo . . , V tistem trenutku se je nekaj zgodilo. Množica je pripovedovala, da se je iz zadnjega dvignil plamen, da se je razrasel v giganta visoko pod solnce. Nekaj strašnejšega nego človek sc je moralo vzbuditi v njem, to je gotovo. Razdalja se je v hipu zmanjšala na ničlo in v trenutku, ko sta morala dospeti pod slavolok, je bil zadnji prvi, ogromne rdeče črke so zaplale za njim, pero se je potočilo v črnilo in zapisalo njegovo ime, množica si ga je vtisnila v srce. On je postal njih! Vse glave so se zasuknile, premaknilo se je ogromno telo, tisočero rok je vihtelo robce, tisočero ust je klicalo slavo njegovemu jmenu, godba je igrala. Vsakdo ga je hotel videti, pol življenja bi dal, da bi se ga smel dotakniti, pogledati v oči. Ponudili so mu stol, da je sedel. Krog njegovih nog in na kolenih so počivale cvetice. Na čelu mu je ležal zelen lavorov venec. Drugi se mu je ovijal krog prsi; pisani svetli trakovi z napisi so izražali neznano mnogo poveličujočih in slavnostnih besed. Okrog njega so stali in mu stiskali roke, tisoč častilk so mu klicali. Lepo oblečene deklice so mu prinesle na srebrnem podstavku gorke pijače. On je bil, kot da ne čuti ničesar, ne šuma godbe, ne množice. Obraz je bil spačen, nečloveški, pokrit z debelo plastjo črnega prahu, beli lasje so strčeli, na rokah, golih do ramen, so bile žile nabrekle, tenka, zamazana maja sc je držala života, hlačice so bile blatne in raztrgane, noge v sandalih so trepetale. Množica se je trgala od vseh strani, da bi videla ljubljenca, ki mu je klicala slavo do razkričanih grl. Lep se ji je zdel, dasi ji je daroval en sam hipen pogled, moten in brezbrižen kot steklo. S solnccm in godbo je vriskalo vse, kot da je rešenik in ne klavern komedijant. — Pobledel je in nagnil glavo, pomračil čelo. »Čemu ta šum? Zakaj vse to?« Kaj govori ljubljenec? Kaj je dejal on, ki je njih? Shranite to besedo vi, ki stojite bližje in ste jo slišali in jo ohranite našim rodovom. Muzika igraj, ljudje vriskajte! On je naš, ker je prvi. Dvignite ga na roke! »Pustite me! Naj vtiline godb i!« Kaj govori? Pst! 'liho! On govori... Ujemite njegove besede! — Nihče ni zapazil, da sc mu je obraz spremenil, ker je bil pokrit z blatom. Nihče ni razumel njegovih besed, ker je bil slavospev tako silen, da jc zaglužilo vse. Godba pa je igrala najradostnejšo pesem. Slavljenec pa je kriknil, zgrabil se za prsi in bruhnil kri . .. Komaj so ga prestregli, da ni padel na tla. — Ko se je dvigal visoko na nosilih, pokrit z venci, skoraj brez življenja, se je množica zagvozdila na cesto za njim, ki je bil njih, ki je dal svojo kri, da je en sam Besede. >Besede, besede, besede . . .« je dejal Mamici. Če je bil oni, ki ni hotel dati puške iz rok in jo je tiščal z železno silo na svoja vroča ranjena prsa, ne vem. Eden onih je bil, ki so normalni do najvišje mere svojih duševnih sil. Naenkrat pogledajo s čudnim pogledom, zasmejo se s čudnim smehom, napravijo kretnjo, ki razodene jasno vse. Domov ne piše več, od doma ne prejme pisma ... Vzeli smo mu vse. Puško, perilo, pisma in notes, napol popisan z bledimi, zabrisanimi črkami. Mala fotografija je padla iz njega na tla. Slika blondinke s smehom in dvema otrokoma. V notesu so bile s hitro, strastno pisavo zapisane te-le besede: ... Nastrašncjšc in najtolažljivcjšc je, da se zavedam vsega in si vse priznami. Stojim pred samim seboj, obtoženec in sodnik. Tega si kriv. Brez moči si priznam: kriv sem. Vsako minuto se obtožujem. Vsako minuto sc zagovarjam s sofizmi. Če bi stopi! že naslednji trenutek pred jasnega Boga . . . Mojc misli in besede so kot raztrgani oblaki. Zdaj je človeška glava, v naslednjem trenutku je že konj. Premišljam, če sem blazen. Trenutek je že potekel in še sem tu — vendar še v naslednjem trenutku lahko stopim pred ... Če bi hotel povedati vse, ostal bi pri prvi besedi. Hočem sc videti do dna, raz-povrslili vse, kot bi imel življenje na papirju ... Ne gre. Na mater ne smem misliti. Ona je umrla. Prav, da je umrla. Če bi me vpra- trenutek vladal nad to množico. Z oken so padale cvetice, ki jih ni videl, s strani so vršeli klici, ki jih ni slišal. Venci so tiščali kot mora, a ni mogel spregovoriti, naj jih odstranijo. Slava zmagovalcu! France Bevk. šala: Sin, kod si hodil? Kaj so delale tvoje roke, kaj so imele tvoje misli? Kaj bi storil? Če bi govoril resnico, žalosti bi ji počilo srce, če bi lagal, umrla bi sramote. Na moji pisalni mizi je stal kip Napoleonov, poleg je ležal Wallenstein in trije nemški filozofi. Če pogledam danes svoji ženi v oči, me stresne. Nemoško sem pretrgal obljubo. Čisto logično sem vrgel Napoleona skozi okno, da so razbite kosce raznesli otroci. Vrgel sem ga prepozno. Po vseh hišah so ga imeli, po vseh oknih in vdolbinah je stal mesto Matere božje ... Na moji pisalni mizi je vaza z uvenelimi cveti in škatla z mojimi pismi. Mislim, da sem tujec. Poročna postelja ni več poročna postelja. Deklica mi pravi: ata. Tudi deček se trudi izgovarjati to ime. Moja žena je dobila silno goreče roke; vedno se boji in, da me nc uduši ta tujka. Pravi mi pa, da sem dober, da sem boljši kot nekdaj. »Zlata duša« mi reče. »Zlati duši« je blazno pri srcu. Da sem otožen, mi reče. Smeh sem izgubil. Blondinka, moja žena, je vzela glavo med dlani. Smej se! Lagal sem se s smehom, jaz, >-zlata duša«. Govorila mi jc: Nc zameri, če se smejem. Jaz sc smejem rada. Srečna sem, da si trenutek tu, da imajo otroci očeta. In če drugega ne bodo imeli otroci, smeh bodo imeli. Kočar Peter igra na harmoniko, ka dar nima družina kosila. Harmoniko imajo vendarle — brez harmonike bi od žalosti in od gladu umrli. Tudi jaz bi jokala: srce bi si izjokala, dušo bi izhrepenela. V nočeh brez spanja slišim le sapo otrok in tvoj spomin. Tisočkrat je priletel pesek na okno. Ko sem odprla medoknice, ni bilo nikogar. Beračila sem za otroka, stradala sem, ponižala sem se ... Ali nista otroka zdrava? Ali sem dovolj storila? Reci! Reci! — Da, da, da! — Moja »zlata duša« trepeta kot otrok. Lastne dece me je strah. Z eno besedo: morilec sem postal. Veliki morilec. Nikogar nisem umoril ne iz ljubosumja, ne iz jeze, ne iz drugih psihološko umljivih vzrokov. Ne poznam človeka, ki bi ga bil umoril resnično, zavedno. To daje mojemu hudodelstvu ono strašno veličino. Pripravljen sem, umoriti vsakogar. Brata, strica, prijatelja, soseda, tujca. Človeka, ki ga srečam v kupeju in na cesti. Japonca iz Jokohame, Amerikanca iz Washingtona. V smrtnem strahu bi me pogledal. Čemu? Ne bi mu znal povedati. Tako, umorim te. Ker je zapisano tako, zapovedano nič drugače in ker nimam boljšega opravila . .. Ali tc ne morem umoriti brez vzroka? Tvoja mati, sestra, deca ... ah .. . Do tega je pot takale: Pokazali so mi slamnato punco in dejali: Ta je ubil tvojo ženo, oropal tvoje posestvo, požgal tvojo hišo. Neumna punca se je zazibala v vetru. Naučil sem se pogledati belo, zaškrtati z zobmi, planiti od tal kot pes, zarjuti in se zagrizti v punco, prebosti jo trikrat, petkrat. .. Drugič je dobila čisto navadna smreka na hribu telo mojega sovražnika. Zrastla je ogromna ku-štrasta glava, železne roke, trebuh Sanha Panse, oči, zobje ... S sovraštvom sera jo zabodel. Bela skala je postala speči leopard. Plazil sem se kot mačka, zvijal se kot kača, stiskal se na zemljo in se skrival . . . Ubraniti se moram pošasti če se zbudi, je po meni ... Še en hip... huraaa!-------------To ni moja razgreta fan- tazija, to je resnica ... Ne razločujem punce od človeka, smreke od leoparda, prijatelja od sovražnika. Borim sc na življenje in smrt, bijem in morim .. . Koliko strašnih spominov imam! Pozabil sem na to, da sem inteligenten, da sem človek, da imam družino. Moja fantazija, ki je spremenila kamen v zver, me je izmučila do blaznosti. Ali sem bolan? Morilec, sebič-než, lažnik, ponižan do zemlje ,.. Na ta način sc je dogodilo. Razjasnilo se je kol dan: vse vem. Pusti me, ki me ljubiš, ki misliš, da sme moja roka prijeti telo nedolžnega otroka, da ti smem pogledati v oči ... Heroj sem! Pusti me, ki ne pojmiš današnjega pomena te besede. Usposobljen sem, umoriti človeka, prijatelja, brata, Japonca ali kogarkoli za katerikoli zlagani vzrok. Usposobljen sem prebadati smreko kot bi imela živo telo, kot bi kričala in sc branila z vejami ... Čemu ste me napravili blaznega?... Danes mi je še ljubezen odveč, cvetice na oknih, slike na stenah. Moja hčerka objcmljc kolcni in me pol ure izprašuje, če jo imam rad ... Odločil sem sc, da grem jutri... Moram iti ...« —----------- Tako je govoril notesu in nam, ki smo stali v krogu in brali. Besede,« je dejal nekdo. — Besede . 59 / Homerjeva Iliada. Prof. Fr. Omerza. XI. (Dalje.) 607. Njemu odvrne nato brzonogi Ahilevs ter pravi: vBožji Menojtijev sin, ti ljubljenec mojega srca! Zdaj bodo padli pred me in prosili Ahajci, kot mislim; sila pritiska tako, da ne more se nič več prenesti. Pojdi in Nestorja vprašaj, o Patroklos moj bogoljubi, kdo je pač ranjenec ta, ki pelje sedaj ga iz boja. Kolikor vidim ga zad, Mahiionu čisto je sličen, sinu Asklepija namreč, a nisem v oči mu pogledal. Kot da naprej si želč, so zdirjali konji tod mimo.« 616. To govori; in uboga koj Pfilroklos ljubega druga, brž se napravi tedaj in hiti ob šatorih in ladjah. 618. Ko prihitela nato k šatoru sta sina Neleja, stopita sdma z vozA na zemljo, ki mnogo jih hrani, konje pa starčkov strežaj Evrimedon urno odveže. Da ohladi se telo in znoj posuši se na srajcah, gresta na lahen prepih kraj močno šumečega morja. V šator prišedši nazaj, na stol se usedeta krasen. Mešano pivo nato Hckamčda podd lepolasa, ki jo je starček dobil, ko Ahilevs je Tčnedos zrušil, hčer velesrčnega kneza Arsfnoja, ki jo Ahajci njemu izbrali so v dar, ker prvi od vseh je v posvetu. Mizo postavi tedaj najprvo pred nju Hekamčda lepo, izlikano skrbno, nogč so pa temno ji modre, nanjo pa jerbašček bronast, čebule, k pijači prigrizek, žoltega zraven medu in svete ječmenove moke, poleg prekrasen še vrč — prinesel ga z doma je starček — z zlatimi žeblji obit, vrh tega še štiri ušesa njega kra.sijo, ob strani pa dva se goloba pri vsakem paseta, vsa iz zlata, od spodaj pa dve sta podpori. Vsakokrat drug le težkč ga proč je porinil pač z mize, polnega namreč, a Nestor ga stari je dvignil z lahkoto. V tem jima zmeša tedaj Hekamčda podobna boginjam z vinom rdečim iz Pralna, na bronastem stružniku sira kozjega v vino nastrže in z belim ječmenom potrese. Ko pa gotova je zmes, naj pijeta, žena ponudi. 642. Ko si pregnala tedaj iz suhega grla sta žejo, delata kratek si čas, da mirno med sabo kramljata. Kar se prikaže pri vratih jim Pdtroklos slični bogovom. Brž ko ga starček zazre, z bleščečega sedeža skoči, seže v roko mu, ga k stolu pelja in mu reče, naj sede. Pdtroklos z druge strani se brani ter to mu odvrne: »Starček, sedeti ne smem in k temu ne boš me prisilil. Jeze se tega bojim, ki sčm me poslal je, da vprašam, kdo je pač ranjenec ta, ki pelje* sedaj ga iz boja. Vidim gn zdaj in poznam, da ljudstev pastir je Mahaon. Vrnem se torej nazaj, da dam Ahileju odgovor. Kakšen je, tebi je znano, o starček, ki Zevs te ohranja. Grozni ta človek! I.ahk6 pokrivi te ccl6 Se po krivem.« 655. Njemu odvrne nato vozoborec gerenijski Nestor: »Kaj pač hudo je sedaj Ahileju tako za Ahajce, kdo je od kopja zadet, ko vendar prav nič mu ni znano, koliko strašno gorje da prišiti je nad vojsko nam celo? V ladjah najboljši leže, zadeti od kopja, puščice. Močni Tidejevič sam Diomedes zadet je s puščico, s kopjem Odisevs zadet, zadet je vladar Agamemnon, v bedro s puščico zadet je tudi Evripilos hrabri. Tu je pa eden, ki zdaj sem pripeljal ga pravkar iz boja, tudi od strele zadet, A glej Ahile ja junaka! Kaj so Danajci mu mar! Ne smilijo nič se mu ljudstva. Čaka, da ladije brze nam blizu pri morskem valovju v ognja plamenu gore, čeprav ni Ahajcem po volji, nas pa po vrsti more? Saj nič več moči mi ni iste, kakor živela nekoč je v udih mi gibčnih in močnih. Zdaj da tako sem še mlad in moč bi mi bila še stalna kakor takrat, ko prepir med Elejci nastal je in nami, kdo bo govedo odgnal, ko ubil sem jaz Itimoneja, sina Hipejroha namreč, ki v Elidi blizu je bival. Škodo želeč si vrniti sem hotel odgnati govedo. Ker jo je branil, zadelo pri prvih ga moje je kopje. Padel tedaj jc na tla in zbežali so vsi poljedelci. S polja odgnali smo plen, ki bil je naravnost ogromen: petdeset čred le govedi, ovac pa enako množino, toliko množico svinj in koz prav toliko število, sto in petdeset konj nato plavodlakih po vrhu, same kobile, od, teh pa bil6 jih je mnogo z žrebeti. To pripeljali smo vse v deželo nelejskega Pila k mestu po noči seve. In veselil se Nelevs je srčno, da sem si mnogo pridobil, ko v boj sem odšel kot mladenič. Ko prisijal je pa zor, okličejo glasno klicarji, kdor povračilo želi po Elidi božji, naj pride. Pila možjč se zbero starešine in plen razdelijo, ker jih je bilo dovolj, da plačajo dolg jim Epejci, kot po nezgodi bilo nas primeroma malo je v Pilu. Herakles namreč prišel in ljudstvu Število je zmanjšal mnogo je let že tegd — in vse je najboljše pomoril. Kajti dvanajst nas imel brezgrajni je Nelevs vseh sinov, toda ostal sem jaz sam, vsi drugi pomrli so bedno. Torej ošabni zato Epejci z oklepi iz brona delali z nami grd6 in kovali so vedno pogubo. Nelevs si stari odbral od plena je čredo govedi, čredo veliko ovac, skup tristo, in zraven pastirje. Terjati namreč imel je v Elidi sveti veliko: konje obdarjene v tekmi in k vozu uprežene štiri, ki so k tekmi prišli in kot dar jih je čakal trinožnik. Konje obdržal pa tam Avgčjas je, knez med junaki, vrnil voznik se jc sam, ki tare ga žalost za konji. Ker je razjarjen bil nanj, da to mu je storil in rekel, čuda veliko je vzel, ostalo pa občini vrnil, naj se med vse razdeli na dele enake pravično. Vse smo storili tako in po mestu prinesli bogovom svetih v zahvalo darov. Glej, tretjega dne pa dospejo trume številne sovragov in konji kopitasti v diru. Sredi med njimi gresta pa v orožju Mollone sina, dečka še mlada oba, nevešča še silnega boja. Mestece neko leži Trioesa na vzvišenem hribčku daleč ob reki Alfe ju, ob meji peščenega Pila; to-le podreti želeč oblegal z vojsk«1) je sovražnik Ko pa že celo poljč so predirjali, prišla Atena k nam je z Olimpa kot sel po noči in urnih korakov, naj se pripravimo koj. In zbralo se ljudstvo je rado, zdirjalo strastno na boj. A Nelevs nikakor ni pustil, da se pripravim i jaz, ter skril je kopitaste konje; kajti ne vem, je dejal, kaj pravi se v boju trpeti. Vendar pa tudi tako nadkrilil sem naše konjike, dasi boril sem se peš, tak boj je vodila Atena. Rečica neka je tam Minieios, ki se izliva v morje pri mestu Areni, kjer mi konjeniki iz Pila čakali božji smo zor, tja drla so pešcev krdela. Ravno opoldne od tam smo opravljeni dobro z orožjem v diru največjem dospeli do reke presvete Alfeja. Zevsu prinesli dari blagodušnemu tam smo prelepe, bika Alfčju nato in bogu Posčjdonu bika, a sovooki Ateni govedo smo dali od črede. Vzamemo torej večerjo potem si po vojski v krdelih, vsak se ulegel nato k počitku je v svoji opravi kraj žuborečih vodi. Velesrčni med tem pa Epejci stali krog mesta so že, želeč ga razrušiti čisto, čakalo vendar jih prej je Areja delo veliko. Kajti ko solnce je vzšlo in lilo na zemljo je žarke, z njimi začeli smo boj s prošnjami k Ateni in Zevsu. Ko bojevali tedaj so se Pilijci in pa Epejci, prvi ubil sem možd — in konje sem vzel mu kopitne — Muli ja veščega borca, ki zet je bil kneza Avgčja; hčer Agamčdo imel zlatolaso je namreč za ženo. Znala zdravila je vsa, kar zemlja jih širna poganja. Ko mi naproti je šel, zadel sem ga z bronastim kopjem. Zvrnil takoj se je v prah, jaz brž pa na voz sem zagnal se ter sem pri prvih bil spet. Velesrčni so v tem pa Epejci vsi razkropili se vprek, videč, da junak jim je padel, vrli konjikov vodnik in prvi mRevni vodniki Danajcev in njihovi skrhni vladarji! Daleč od dragih tedaj in ljube očetne dežele v Troji z bleščečo mastjo pse urne tu boste napasli! Torej naravnost povej, bogorodni Kvripilos hrabri, bodo li še se držali pred Hektorjem groznim Ahajci, ali poginejo mar, ko zmaga jih kopje njegovo? 822. K njemu obrne tedaj se Kvripilos hrabri ter pravi: »Ni več rešitve za nje, o Patroklos moj bogorodni. Vedi, da dolgo ne bo, ko v črne nam planejo ladje! Kar je junakov bil6, od teh že do zadnjega namreč v ladjah najboljši ležč, zadeti od kopja, puščice, zmagani vsi od Trojancev; njih moč pa še vedno narašča. Prosim te, reši me ti in k ladji popelji me črni, l kopje izreži iz bedra, kri črno iz rane njegove s toplo izperi vod6 in hladeča zdravila potrosi, ki jim lečilna je moč, kot naučil te sam je Ahilevs, njega naučil pa Hejron, Kentavros je najbolj pravični. Dva sta zdravnika pri nas, Podalejrios in pa Mahdon — eden v šatoru leži, na postelj ga vrgla je rana, v stiski še sam siromak bi si vrlega želel zdravnika, drugi pa v boju stoji in bije se ljuto s Trojanci.« 837. Njemu odvrne nato spet močni Menojtijev sinko: »Kak naj pač to izvršim? Evripilos, kaj je storiti? Kajti na polu sem zdaj, da ukaz sporočim Ahileju, ki ga je Nestor mu dal vozoborec, zaslomba Ahajcev. Dasi mudi se mi tja, ne bodem zapustil te v stiski.« 842. Pravi in ljudstev pastirja pod prsi objame ter pelje v šator ga, kjer mu strežaj razgrne brž bikovo kožo. Tja položi ga tedaj ter z nožem mu reže iz bedra ostro puščico zel6, kri črno iz rane njegove s toplo izpere vod6, korenino gor grenko potrosi, ko jo z rokami je zmlel, ki vsako mu bol potolaži. Rana tako se suši in kri se mu slednjič ustavi. (Dalje.) Zakaj, kako in kaj naj ii. Kako? Zadnjič (sir, 10. tega letnika) sem vam v I. poglavju podal pregled vse tvarine, ki jo mislim obravnavati; danes torej začnemo s podrobno obravnavo. Gledč na naslov bi morali najprej odgovorili na vpraianje: zakaj? Ker pa dobro vem, da komaj čakate odgovora na drugo, ka k 6 , naj mi bo dovoljeno, vzpored nekoliko spremeniti in najprej na drugo vprašanje odgovoriti. K a k 6 torej naj čitamo? V pregledu smo našteli devet točk. Prve Štiri velevajo, kakor smo videli: čitaj počasi, pa/.no, razumno in kritično. Te ločke je dr. Samsa na n. m. jasno in nazorno obdelal. Reklo bi se, vodo v Savo nosili, ako bi jaz hotel še kaj dodajali. Nc bo pa škodilo, ako vam, dragi čitntelji, na praktičnem zgledu pokažem, kako so veliki možje, duševni velikani, le štiri točke upoštevali. Jaroslav V r h 1 i c k y, največji češki pesnik, čitam ? Dr. J. Debevec. (s pravim imenom Emil Frida) roj. 1. 1853. v mestecu l.ouny, gimnazijo obiskoval v Slanem (1. razr.), pri oo. piaristih v Pragi (2.—5. razr.) in v Klatovem (6.—8. razr.), kjer je 1. 1872. napravil zrelostni izpit, dovršil modroslovske študije v Pragi 1. 1875., umrl 1912) je pisal dne 11. marca 1876 iz Livorna v Italiji, kjer je bival eno leto kot vzgojitelj pri češkem grofu Montecuccoli-Laderchi, češki pisateljici Sofiji Podlipski, poznejši tašči svoji, med drugim tudi o svojem čtivu to le: ' Sedaj čitam Lukre-cija1 in se srdim sam nase. Kako si v mladosti škodimo z brezbrižnostjo in lehko-iniselnostjo! Še pred dvema letoma sem imel priliko, čitati ga v izvirniku. Bil sem sicer vedno zelo slab filolog, a imel sem in imam še vedno čudoviti dar, da razumem 1 l)opi»y Jaroslava Vrchlickelio se Solil Pod-Upskou 7. let 1875 1876. Fr. Borov^, Praha, 1917, str. 176 nsl. 7 Titns C n rus I.ucretiui, starorimski pesnik, razklada v svojem delu »De rcrum natura , hpikurove nauke; odlikuje se /lasti po pesniiki dikciji. pesnikovo ali filozofovo misel, četudi mi kak stavek in njega skladnja ni popolnoma jasna. Tako sem se pretolkel skozi večino starih klasikov (v gimnaziji), toda danes si trpko očitam vso svojo mladeniško nebriž-nest v starih jezikih. Čisto blizu sem imel priliko, da bi bil Sofokla in Ajshila čital v izvirniku, pa nisem prilike porabil, ker sem takrat (glede starib klasikov) storil le toliko, kolikor sem moral za šolo; danes, ko sem prišel k pameti, bi rad, toda moje znanje stare grščine je pod ničlo; nekdaj sem se iz lagodnosti zatekal k prevodom, zdaj se moram vsled potrebe, kar je pri čitanju pesnikov vedno le, kakor bi gledal skozi megleni zavoj. Vrniti se k šolski slovnici nimam niti časa niti volje — tarem tore, prevode. Napravil sem si velik načrt: pre-čitati hočem — četudi ne v določenem redu — kar mogoče vse, kar imamo velikega pri staroklasičnih pisateljih, bodisi v verzih bodisi v prozi. Kolikokrat govorimo n. pr. o Homeru! Prvo čitanjc (gimnazijskih let) nam sicer poda res nekaj več kakor goli pojem o njem, toda sčasoma izgublja ta pojem svojo določnost, dokler končno od njega ne ostane drugega ko gola beseda, ki bi morala nekaj izraziti, a ki za nas ne izraža nič več. še slabše je s starogrško filozofijo, Zgodilo se mi je, da sem Platonu podtikal svoje ideje ali bolje ideje 19. stoletja, samo zato, ker so minula slaba tri leta, kar sem sc ž njim bavil. Zlasti za ljudi, ki či-tajo in mislijo, je časih t&ko zamenjavanje pojmov usodno. Zlasti prvo čitanje ima to napako, da človeka, hrepenečega po ce loti, pripravi skoro ob vse detajle (podrobnosti). Če čitaino drugič, poznamo že vsebino in se lažje ustavimo pri posameznostih, kakor motri popotnik, potujoč po znani cesti, vselej z drugega stališča igro svetlobe in sence, zelenilo dreves in njiv, vse življenje prirode. Zato hočem odslej či-lati počasi, zelo počasi,' pa naj čitam čeprav celo leto eno samo veliko pesnitev. Polagoma bom tako od starih prišel do sodobnega slovstva in ga prečital, vedno imajoč pred očmi vso to velikansko verigo človeškega duha, kako se je polagoma vse razvijalo in razvilo. — Smem si laskati glede Vas, da ste se zatopila v mojo misel, čeprav sem jo le površno in nejasno izrazil. Ko se vrnem (čez par mesecev) v Prago, Vas povabim, da bi z menoj na ta način čitala. Ne bo Vam vzelo dosti časa; pisatelja in delo si izberete sama, po svoji potrebi, morda tistega, katerega ste najbolj pozabila. Ne bom zahteval od Vas na dan več ko 10—20 verzov, ki jih skupaj prečitava, izmenjujoč si ob tem svoje misli in opazovanje. V kratkem času bodeva igraje doma v prvih dobah človeštva, sedla bodeva za hip k človeštva zibelki, in morda bo tisto, kar nama to božanstveno dete (t. j. najstarejša poezija — op. poročevalčeva) pove, blagoslov za najino lastno slovstveno delo, blagoslov, ki ga zdaj morda niti ne slutiva. Hotel sem že davno nastopiti to pot (čitanja), ali za poedinca je bil ta sklep presmel.. . Tako torej bom čital, če moj predlog sprejmete, vsak odstavek (Homera i. dr. — op. poročevalčeva) trikrat: sam, z Vami in z bratom (Bedfich Frida — op. poroč.), in veselim se že tega .. .« Počasi torej, pazno je čital Vrchlicky v tisti dobi, a čital je — celc noči. Takrat je bilo, da mu je njegov genij neprenehoma šepetal v uho besede: naj ne gre nič spat! V tistem Času jc zložil svojo prekrasno didaktično pesem Nikdy ^spat!« Ker je v lesni zvezi z našo razpravo — saj, kdor hoče res količkaj p,rečitati svetovnega slovstva, si mora spanje pritrgovati •— naj pesem sledi v izvirniku in dobesednem prevodu.1’ Nutisnjuiiu ji- v kii|i|i> *Kytkn I y r i k y |C«»kA Unihovna č. R) str. 87 nutl ' Pomnlu, vclmi pomnili- Dcn za dnem sc zvolna Sine jak za vlnou viny spad, od nadčje spčehaš k jine. — Co tč vabi? co ti kync? Srdcc mdlč di: »Pujdcm’ spat! Vrat’ sc v dčtstvi naposledy, v rilži dech a lfpy chlad! Kdc ten čas, kdy mčšic bledy, jak šel z mraku na vyzvčdy, zfcl tč v klinu baby spat! Pozddj myslil' s na umčni, %lnu rythmu, citO chvvat. Ted' se chfliš k podjeseni, a tvč duiny a tve snem s vlnštovkami piijdou spati« Však z tč tvafe, jež sc ch^li ke mnč a chcc vše mi dM, cosi prosi, vold, kvlli, hnčvcm obra, plAčem vlly: Nesmlš, nesmiš, nesmiš spal! LAskou musiš povstat k žiti, liiskou niusfš k činu vzplat, pcrlu, již tvč srdcc citf, vrhnuut v času vlnobiti! I.idsky duch tčž nvjde spat! Na lom ohni, jejž si vznitil, toki jin^ chcc se hfAt; uč jsi louč neb sluncc chytil, stači, abys v boj sc H til, kflsil, budil, nedal spat Kdo lou poull beze smiru prvni u/fi zofi plAt? Ncptej se! .(di ddle v Seru, lilcdcj pravdu, hožl dceru, padni! — Ale ncchod spat! Buh »tim ztnizcJ v času moM, nikdo nevt, jak ho zvdt, vime jen, že lije, tvoh. v pHrodč plA, v srdcich hofi — a tčž nikdy nejde spat! Dan za dnevom polagoma gine, kakor val za valom v vodopad; od ene nadc k drugi hitiš. — Kaj te vabi? kaj ti kima? Srce trudno pravi: »Pojdiva spat! Vrni še vendar zopet v detinstvo, v rožni dih in lipe hlad! Kje jc tisti čas, da te je mesec bledi, ko izza oblakov je prišel na poizvedbo, zrl spečega v naročaju babice? Pozneje si mislil na umetnost, na ritma val, na čuvstev beg. Sedaj sc nagiblješ k prvi jeseni, in tvoje misli, tvoje sanje pojdejo z lastavicami spat!« — A z obraza, ki sc sklanja k meni in mi hoče vse dati,1 nekaj prosi, kliče, cvcli, z gn tvom obra, s plačem vile: Ne smeš, ne smeš, ne smeš spati! Z ljubeznijo moraš vstati k življenju, od ljubezni moraš k delu vzplapolati, biser, ki ga tvoje srce čuti, vreči v časa valovanje! Ljudski duh tudi ne gre spat! Ob tem ognju, ki si gu zanetil, se hoče tudi še kdo drugi greti; naj vhitiš (dosežeš) luč (bakljo) ali solnce, lo zadostuje, da sc v boj ravnaš, da obujaš, budiš, ne daš spati. Kdo bo na tej poti brez smeri prvi uzrl zoro plamenečo? Nc vprašuj! Idi dalje v temi, išči pravdo (resnico), hčerko božjo, padi! — A ne hodi spat! Bog sam je zginil v časa morju,' nihče ne ve, kak6 ga (jc treba) nazivati, vemo le, da živi, deluje, v prirodi pAljc, v srcih gori in tudi nikdar ne ide spat! 1 To jr menim — obraz domovine; tn pesniku govori naslednje razloge zoper spanje, /n budnost in bdenje. ' V tej kitici se čuti pesnikov panteizem. Zvon. Vojska nas je oropala dveh najlepših glasbil, zvonov in orgelj. Slovensko ljudstvo se je plakalo, ko so metali iz stolpov srebrno-glasne zrvonove, ki so s svojimi čudovitimi melodijami božali naša srca v tihih vaseh in hrupnih mestih. Zvonu daje pravo ceno glas, nc samo vnanja oblika. 0 brezniškem velikem zvonu pravijo, da poje med vsemi najlepše na Gorenjskem; v krilu ima premer 150 cm, kar je za njegov glas d primeroma veliko, ker sc d& dobiti isti glas tudi s premerom 121 cm. A ravno tako velik premer daje glasu tako obsežnost in veličastvo. Pa tudi Smledničani pravijo o svojem »včlikem«, da poje kot orgije in da bi še zvonarji radi videli, če bi se ubil, češ da je znan kot vzorec, kakšen bi moral biti dober zvon. Zvonovi so uliti iz bakra in kositra, in sicer v razmerju 78 delov bakra: 22 delov cina. Zlepa ne vpliva kaka stvar tako mogočno na krščansko dušo, kakor ubrana pesem zvonov; kako bi si mogel misliti božično noč ali veliko nedeljo brez zvonjenja. Kakor danes tako je ljubilo že pred 1000 in več leti krščansko ljudstvo zvonove. In ali je mar to kaj čudnega? Saj spremljajo zvonovi človeka od zibeli do groba, ne zapuste ga nc v veselju, ne v bolečinah. Zato pa nam je bilo, ko so plenili zvonove v vojne namene, kot bi nam bili rezali meso s telesa. A tako bolest je moralo preskusiti že nešteto prednamcev. Saj so imeli v minulih stoletjih zmagovavci pravico do zvonov zavzetega mesta, šele bruseljska pogodba od leta 1874. je prepovedala to divjaštvo. Prvi, ki je stegnil kremplje po posvečenih zvonovih, je bil menda braniborski volilni knez Friderik I., katerega je prisilila denarna zadrega, da je uplenil zvonove Marijini cerkvi v Berlinu; a na smrtni postelji je to obžaloval in naročil je svojim sinovom v oporoki, da naj popravijo škodo. To je bilo v letih 1415.—1440. Dvesto let pozneje (1689—1725) je ukazal Prof. Fr. Pengov. samosilni Peter Veliki kakih 500 zvonov preliti v topove. Fanatični brezverci so obračali ob vseh časih svoj gnev proti zvonovom, ki so znamenje krščanstva. Turki niso mogli poslušati krščanskih zvonov, zato so prepovedali zvonjenje; psi še dandanes tulijo, kadar zvoni. Zato je tudi umljivo, ako je versko pobesnela Francija od leta 1793. najprej spremenila nad 100.000 zvonov v topove, ki so škropili za prve ljudovlade in pod Napoleonom 1. evropske poljane s potoki človeške krvi. V naSih časih, tako mčni K. Walter (Glockenkunde1), je smisel za častitljive umetniške spomenike pri vseh narodih tako razvita, da se ni bati, da bi jih pokončala človeška roka. Iznajdbo zvonov pripisujejo navadno sv. Pavlinu, nolanskemu škofu v Kampa -niji (409—431), od katere naj bi imel zvon svoje latinsko ime: campana. Višek pa jc dosegla zvonarska umetnost koncem 15. in v početku 16. stoletja. Zvonovi iz te dobe se odlikujejo po skrbnem litju, blagodoneči zlitini, krasni obliki in okusnih okraskih. Nekaj posebnega so zvonske igre (cam* panellae, carillons), ki jih je izumel Jernej Kneck na Flanderskem 1. 1467. Ta izum nam priča, da so znali že v tistih časih ulivati zvonove v natančno določeni tonovi višini. Zvonske igre so posebno priljubljene v Belgiji in na Holandskem; VxSako večje mesto ima eno ali dve, njihovo število znaša danes okrog 200. Na Nemiškein jih je 11; najbližje imajo menda v Gradcu in v Solnogradu. V zgodnjem srednjem veku so imeli železne (kovane) in bronaste (lite) zvonove; 1. 1610. so jeli v Ženčvi izdelovati zvonove iz litega železa. L. 1830. so napravili v vojvodini Anhalt prvo zvonilo na jeklene pu-lice; drugod se ta nadomestek ni mogel udomačiti. Mnogo boljši so zvonovi iz li 1 Iz te knjige svm povzel najvvC |H>datkov. tega jekla, ki jih izdeluje od 1. 1852. livarna v Bochumu na Vestfalskem, a tudi pri teh je pojasnil A. Hamm velikansko razliko med bronastimi in jeklenimi zvonovi. L. 1886. je iznašel ameriški inžener Lowe-nie Pittory zvonove iz stekla; imajo baje poln glas, ki se nekoliko razlikuje od kovinskega ter so baje trpežni. — L. 1900. so poročali o iznajdbi nove zlitine za zvonove, ki je zmes aluminija, bakra in niklja. Nova kovina tehta za 1 :t manj od brono-vine, iz nje uliti zvonovi pojo pre ravno tako harmonično in so za vreme še bolj trpežni in cenejši nego bronasti. Bodočnost bo spričala resnico. — Pred stoletji je bilo ulivanje zvonov skrivnost, ki so jo zapuščali očetje otrokom kot največji zaklad in najlepšo doto; od 16. stoletja naprej pa so odkrili način izdelovanja in danes je to dognana veda, ki ima natančno določene zakone. Tehnologija zvonov spada med umetne obrti. Glavna umetnost livarjeva obstoji v tem, da natančno zadene glavni ton in njegove stranske (alikvotne) tone. Zvon mora namreč dati od sebe tri harmonične glasove: temeljni ton na obroču spodaj, njegovo oktavo na vratu zgoraj pod klobukom in pa veliko ali malo terco ali tudi kvarto na strani. Namen zvona je, da ga slišimo; poln, krepak temeljni ton, ki ga obdaja žar delnih tonov, je za naše uho isto, kar je solnce za oko. Mogočno, globoko vpliva ne le na uho, ampak tudi na srce. Zvonov glas je za vernika govorica najglobočjega smisla. Tudi najboljši govornik ne more tako pridigati, kakor n. pr. mrtvaški zvon ali ko gredo bolnika obhajal itd. Schillerjeva pesem o zvonu«, katere motiv: vivos voco, mortuos plango, fuigu-ra frango« je vzet i/. napisa na zvonu v Schaffhausnu na Švicarskem iz 1. 1486., kaže romantični sijaj, ki šc dandanes obdaja zvonarjevo obrt. Za ulivanje zvonov potrebujemo peči za topljenje kovin, /.raven pa jame, v kateri je prostora za ulivanje 6—8 zvonov naenkrat. Izdelovanje zvonov razpade v sledeče operacije: 1. naprava jedra, 2. iz- vršitev »nepravega zvona« (modela ali oblike); 3, izdelovanje plašča; 4. odstranitev modela, 5. ulivanje samo, 6. čiščenje in likanje zvona z montažo vred. — Jedro delajo iz opeke in kaže približno obliko notranjega zvonovega prereza; od zunaj oblože jedro z ilovko, najprej na debelo, vrhnja plast pa mora biti zelo tenka. Da dobi to jedro natančno obliko notranjega profila nameravanega zvona, rabijo pri njegovem oblikovanju posebne »vzorce«, vrezane v deske ali narejene iz železne pločevine; vzorcem pravijo tudi »rebra«, ker je krivulja, ki predstavlja notranji in zunanji zvonov profil, nekoliko podobna koščenemu rebru. — Na dobro presušeno jedro se napravi iz ilovke natančen zvon, kot ga želimo dobiti pozneje iz brona; to plast imenujemo zato »zvonov model ali srajco«. Napraviti ga je pa treba tako, da ga moremo pozneje z lahkoto odstraniti. Zato potresemo jedro s tanko plastjo mokrega pepela ali ga prevlečemo s papirjem. Tudi »nepravi ilovnati zvon« ali model prevlečemo, in sicer z raztopljenim lojem ter mu damo natančen obris s pomočjo druge šablone, predstavljajoče zunanji zvonov profil. Tudi črte za okrasje vrežemo v šablono, v loju se prikažejo kot vzbočine. Napise, podobe in druge okraske naredi kipar ali graver iz voska in jih prilepi na ilovnati »psevdo - zvon« s terpentinom. Na vrsto pride plašč, ki ga naredimo s prosto roko. S čopičem nanesemo na zvonov model zmes iz posebno fine ilovke in drugih primernih snovi; ko je ta plast popolnoma suha, naložimo nanjo bolj zategle ilovke, ki je prepletena s ko-nopeljnim predivom, da bolje drži skupaj. Zdaj zakurimo miren ogenj sredi votlega jedra, ki ima spodaj ob straneh tudi potrebne luknje za zrak. Toplota raztopi loj in vosek. V notranji strani plašča imamo sedaj negativ različnih okraskov bodoče ga zvona. Da bo plašč popoln, ga odebelimo šc z novo glino in predivom, slednjič pa ga utrdimo s 4 do 6 podolžnimi šinaini (meridijonalno), ki se mu tesno prilegajo, in s 6 do 8 železnimi obroči (vzporedniško), ki šine tesno priklenejo na plašč. S tem smo ga tako zavarovali, da ga lahko dvignemo brez skrbi iznad ilovnatega modela. Za krono (korenine) moramo napraviti še poseben model, ki ga pritrdimo na plašč. S pomočjo verig in žerjava dvignemo plašč kvišku in odločimo srajco (model zvona) od jedra na ta način, da ga previdno razrežemo in odtrgamo kos za kosom. Nato skrbno ogledamo jedro na zunanji in plašč na notranji strani, popravimo, kjer kaj treba in spustimo plašč zopet nad jedro, natančno v isti legi, kot je bil poprej. Jamo in zvonovo obliko zasujemo zdaj s ' prstjo do vrha, da ne more vroča brono-vina premakniti plašča. Vse je pripravljeno za ulivanje, treba le še kovine. V peči sc raztopita kositer in baker v 7 do 10 urah in dobita dovoljno vročino, ki ne sme biti pod 1200" C. Da bo zlitina lepo enakšna, jo mešamo z jelkovim drogom, tudi nekoliko pepelike (K; C 0») je dobro primešati. Peč ima na dnu luknjo, ki je zamašena s koničnim (stožčastim) zamaš'kom iz gline. Njegov širši konec je obrnjen v peč in težka kovina ga sama pritiska ob steno. Če suneš z železnim drogom v ta čep, odskoči čep in splava na vrh vroče bronovine; ta pa jo ubere iz svoje ječe in dere kot žareč potok po ilovnatem žlebu, ki smo ga prej dobro razgreli, proti jami in po posebnem lijaku ,v zvonov model, ki ga natančno izpolni. Namesto poprejšnjega ilovnatega modela imamo sedaj v jami pravi bronasti zvon, a kot Lazar v grobu, še ves povit v ilovnate in železne plenice, stisnjen med jedro in plašč in še zatolčeno prst po vrhu. V 24 urah se zvon ohladi; prst zopet odkopljemo, plašč razbijemo, nato dvignemo z žerjavom zivon kvišku iz jame, odstranimo iz njega jedro, očedimo in odrgnemo zvon z vodo in peskom s pomočjo žičnatih krtač in ga spodaj nekoliko opilimo. Najbolj mojstrsko je ono delo, ki se ga ni treba s pilo in dletom nič dotikati. Ker zvonovina pri hlajenju gine in se krči, zato dobimo le redko v zvonu natančno isti profil, kot smo ga zamislili in ustvarili v svojih šablonah. Nobena umetnost ni toli odvisna od slučaja in sreče kot zvonarjeva. Zvon treba še krstiti (posvetiti), zvezati z jarmom, dvigniti v stolp in obesiti (montirati) v njegovem stolu. Ivan Cankar. Ivan Cankar je umrl. Ivan Cankar |e umrl lepo. Nova letnica v zgodovini slovenske knjige, nov udar v analih bednih in nesrečnih! Pravi slovenski pesniki umirajo vedno lepo in samo listi, ki površno gledajo njihovo življenje, ki sodijo po zunanji kretnji in potezi in ne vidijo v dušo, so presenečeni ob uri, ko stopi pesnik nenadoma sam v sebi iz 6či v 6či praviru Lepote in —- umrje »konvencionalno.. Konvencionalno, to je tisti književni izraz; slovensko se temu reče: Ivan Cankar je umrl lepo! Ni ga več, da bi tudi te vrste ožigosal s krinko cinizma in jih označil za sentimentalni misticizem, dočim bi na- Ivan Pregelj. skrivaj solzo otrl od veselja, da so mu še ljudje, ki ga ljubijo in se trudijo ubrati sebe ob njegovi pesmi. Pesnik Cankar jc našel v pobratimu Zupančiču moža, ki mu je povedal ob grobu vse, kar se more povedati. O Cankarju pesniku smo se pomenili pred nedavnim tudi v Mentorju«. Ivan Cankar je umrl lepo. Zato par lepih besed o Cankarju človeku! Vsem genialnim možem je lastno neko patološko subjektivno svojstvo, neka bolest, neka amentia divina. Ni bil Napoleon edini nizki človek z neizmerno energijo, ni bil Dostojevski edini božjastnež in vendar največji psiholog sveta. Poleg apo- Ionsko popolnih umetniških osebnosti prevladujejo »bolni« geniji: Petrarca, Poe, Withmann, Prešeren. Ivan Cankar je bil pesnik iz >bolne« dobe in ni okreval do svoje smrti. Župančič je okreval in stoji apolonsko lep pred nami in ne bo nikoli ironijo, to ni bilo drugega nego izraz raz-boljenega otroka, recimo s primero: bilo je otroška kujavost. Cankar je bil zelo skromen. Kdor je stradal, zna biti skromen. A bil je i g r a v e c , kazal je samozavest, ker se je stidil svoje bede. Ivun' Cankar. proroško pel svoje labudje pesmi, kakor jo je Cankar v Lepi Vidi«. Cankar kot osebnost v družbi ni užil oboževanja. Dru/ba ga ni razumela. Resni patetični in obzirni možje ne razumejo o t r o š k e psih e. Ivan Cankar pa jc bil o l r o k. 1 <> kar so mu sod'li za cinizem in ,. ' Neskončno prozorno krinko je nosil, prozorno za ljudi, ki so trpeli in trpijo in niso nikoli, pa prav nič užili konvencionalnega udobja. Našel sem ga pri dr. Iz. Cankarju, ko sta urejala Podobe i/. sanj«. Jaz sem menil, da bi bilo primerno, če bi se knjiga okrasila z avtogramom pisateljevim. Ves vesel je pritrdil Ivan. Neumnost bi bila, tolmačiti to veselje za prazno ničemurnost pri slovenskem pesniku, ki ima za seboj slavo od Petrograda preko Prage do Berlina. To nenadno veselje je bilo veselje otroka, tisto ugodje v nas, kakor kadar se razveselimo novih čevljev, kakor smo se jih v devetem in desetem letu. — Ivan Cankar je znal raniti; pa kako! Kakor otrok, očitno, nasilno in z očmi, ki se »rose, hip za tem, ko so hotele hudo. Ivan Cankar je morda klel — samo zato, ker pred družbo jokati vendarle ni smel! Bil je otrok, a ni bil nebogljeno dete. In umrl je ganljivo lepo, kakor nebogljen otrok, ki je lepši s svojimi prestrašenimi očmi nego deca, ki umira v pravljičnih vizijah... Ivan Cankar se je preselil k Hanci in materi, ki jo je opeval v Disraelijevi žar-kosti hrepenenja. Materina slika je bila njegova B i c e (Beatrice), ki mu je tisto uro, ko ga je pred smrtjo posetil Župančič, zbrisala z lica še zadnje sledove, ki jih je na njem pustila — krinka. Ivan Cankar je bil velik pesnik. Veliko smo izgubili v njem. Toda ne žalujmo! Ivan Cankar je umrl lepo! Epigrami. Fr. Omerza. 4. ,J Lili us, drago srce, ki cenim te najbolj med vsemi, dolga zvestoba če kaj, stara pravica velja: skoro že šestkrat deset bo konzulov, kar si jih videl, vendar pa nekaj le dni komaj dozdaj si živel. Kaj si odrekal boš to, kar veš, da sc lahko ti vzame? Tvoje je, vedi, le to, kar je že bilo kedaj. Čakajo vedno skrbi, trpljenje se druži trpljenju: a ne ostane rad6st, naglo zbeži, odleti. Zgrabi z obojno rok6, objemi jo s celini telesom: često odplava i tak, dasi na dno si jo skril. Moder nikakor ni mož, verjemi, ki pravi: »Bom živel«: jutri prepozno bo že, danes živeti začni. 5. Kaj te tako veseli, da mešaš s falerncein starim, Tuka moj dragi, tak rad mošt vatikanskih goric? Je-li tak dobrega kaj ti vino storilo najslabše, ali pa slabega kaj vino najboljše morila? M i ne pomenimo nič, zločin je moriti f a 1 e r n c a , kaplji kampanski je greh bledi prilivati strup. Gostje so vredni morda, da smrt jih pobere pri tebi, vrč dragoceni pa ni smrti zaslužil nikddr. 6. Praviti čul sem nekje, da bral, Fidentinus, si ljudstvu pesmice moje tak6, kakor bi tvoje bilč. Reci, da moja so last: brezplačno poslal ti bom pesmi; hočeš, da tvoja so last? Kupi jih, zdaj so moji. Za Boga! 1. Katekizem uči: »Bog je človeka ustvaril, da ga spoznava, ga ljubi, mu služi in se tako večno izveliča.« Poglejmo, kako so veliki misleci pojmovali glavno nalogo našega življenja! Vzemimo sv. Avguština! Že v tistih mladih letih, ko je kol izgubljeni sin blodil okoli po svetu, ni nehal z vso silo svoje, resnice žejne duše iskati Boga. Seveda mu Manihejci in lehkoživi tovariši niso mogli pokazati pravega Boga. Ko pa je izpreinenil svoje življenje in sc svetu za nekaj časa odmaknil na pristavo (386), pa je obstala neustvarjena lepota za vedno pred njim in »Bog in duša« sla odslej glavni, neizčrpen tema njegovemu življenju. Samo eno željo ima odslej, Boga spoznati, Boga ljubiti, Bogu služiti, k Bogu priti. »Deum et animam scire cupio. Nihilne plus? Nihil omnino.« — Boga hočem spoznati in svojo dušo, in nič drugega. Pa prav nič drugega. — »Noverim me, no-verim Te. 0, da bi sebe spoznal in Tebe spoznal.« »Stopaj v svojo dušo in vzdi-gaj jo k Bogu na moč,« svetuje prijatelju Kebridiju. Bog mu je neustvarjena najve-' čja lepota, najvišja resnica, najpopolnejša dobrina, Bog začetnik in stvarnik vsega fizičnega, umskega in naravnega reda. Nad Bogom, izven Boga in brez Boga ni ničesar supra quem nihil, extra quem ni hil, sine quo nihil est.« »Ti si življenje duše, življenje vsega življenja, ki živiš sam iz sebe in brez izpremenibe, ti življenje moje duše.« Vse stvari vodijo k Bogu. »In rekel sem vsem stvarem, ki obkrožajo moje telo: rekle ste mi o mojem Bogu, da ve niste; povejte mi kaj o njem. In zaklicale so z velikim glasom: On nas je naredil.« Vse stvari naj zato tudi služijo Bogu. Treba jih je rabiti za Boga (uti), da morem kedaj uživati Boga (frui). Nesrečen je pač oni, ki je izgubil Boga. »Gorje onim, ki se obrnejo (o Bog) od tvoje luči in se s slastjo oprijemajo svoje lastne teme! Ko ti tako, rekli bi, pokažejo hrbet, pa se primejo svoje čutnosti kot sence; in vendar izvira še celo to, ker jih tu razveseljuje, od žarkov tvoje luči, ki padajo naokoli. Ko pa človek vzljubi senco, pa tudi oslabi oko duši in je stori nezmožno, da bi moglo prenašati tvoj pogled.« In zares. Celo življenje je velikemu svetniku samo ena nepretrgana vaja v spoznanju in češčenju božjem, rekli bi ena sama nepretrgana molitev. Študij se mu preliva v molitev in molitev v študij. Kar dela in kdo je več delal kot on — dela le za Boga in v Bogu po geslu: »me-minerim tui, intelligam te, diligam te — torej spoipin, spoznanje in ljubezen božja! Prijatelji mladi! Današnja kultura je več ali manj vnanja in zato povnanjuje človeka. Ali ni zato na mestu glas: nazaj v svetišče duše, nazaj k vzoru življenja v svetišču duše? Ti ljudje, ki nimajo časa staviti vprašanja o Bogu, ker bi jim »ušel bližnji tramvaj, ki žive tja naprej, pa jih podi sleherna ura, mika plen dneva, vpijanjajo čuti, omamlja semanjski hrušč, dražijo in tepejo raztrgani kosci in cape sveta — ali ti ljudje, oslepljeni vsled obilice in slepi glede življenja ciljev, niso pravzaprav barbari« — vpraSujc celo zastopnik modernega modroslovja (K. Joel). Petero pisem. Sprejmite in preglejte! Voditeljeva pismi sem našel pri pokojnem sinu, njegova mi je poslal voditelj sam. Morda bo nekaj porabnih tudi za Vas...« Sprejel sem zbirko drobnih listov iz prijateljskih rok. Čitam in čitam. To so pa pota in pisma idealne duše. Takoj sem odgovoril prijaznemu pošiljatelju. »Najvdanejša zahvala! Dali ste mi priliko, pogledati v človeško srce. Dovolite tcrej, da v odlomkih priobčim, kar bi moglo služiti tudi drugim.« Poslužujoč se prijateljskega dovoljenja odpiram pisma, objavljam odlomke: trenuten pogled v globine dveh idealnih src. 27. IX. 1917. Voditelj g o j c n c u. Vztrajaj! Ne gre za dolgost, gre za vsebino življenja. Vrednost naša ni v tem, kar smo, marveč v tem, kako smo. Nisem te prašal: kaj delaš? marveč: kako delaš? Hvala in priznanje množice človeka ne osrečuje. Zadovoljen bodi, da ti zaupajo tisti, ki te razumejo. Vem, da moraš za svoje delo zahtevati tudi plačilo. To je potrebno zlo. Ali v tej zahtevi se skriva tudi nevarnost za tvoj značaj. Najlepše je delo nesebične ljubezni. Tega dela ti ne more nihče plačati. Včeraj sem obiskal tvojo mater. Kdo ji plača materinsko skrb v prečutih nočeh za ljubljenega otroka? In s takimi skrbmi je še sedaj izpolnjeno in prenapolnjeno vse njeno življenje. Zatorej pišeš, da ti ostane — nepozabna. Nepozabna, ker je nesebična — idealna. 30. IX. 1917. Gojenec voditelju. Pisma dobrote in ljubezni se vedno vnovič jemljejo v roke in čitajo in pomagajo človeku preko mnogih žalostnih ur. Verujem. Brez idealnih mater, brez nesebičnega ženstva bi bil svet velika sirotišnica. To vidim vsak dan v naši bolnišnici. Kjer hodi med bolniki idealna žena, usmiljeno srce, sc bolnišnica izpreminja v dvorano tolažbe in miru. Prašal sem sestro Agato: >Kaj Vas podpira v Vašem težkem delu?« Odgovor: Večnosti zavest.« Po- stala je za par trenutkov pred vrati in pri-dejala toplo pojasnilo: »Oseba mine, stvar ostane; zatorej hitim delati. Ko delam za stvar, delam obenem tudi za svojo dušo.« »Sestra Agata,« sem ji dejal, »kakšno čast delate svojemu imenu!« Zardela je ob nepričakovani pohvali ter pohitela k bolnikom. Cetovodja F. mi je pozneje povedal o njej: Ko je vstopila, si je otrla solzo. Prašali smo jo: »Odkod solza na sicer vedno veselem obrazu?« — »Vaš praporščak,« je odgovorila, »mi bo s svojo pretirano hvalo ubil še to zasluženje.« Idealno navdahnjena duša! Kakor krtina proti gori sem jaz v primeri z njo. 17. X. 1917. Voditelj gojencu. Vesel sem tvojega zaupanja. Ali sicer ne razodevaj svojih napak nikomur, razen poklicani osebi, ki razume obzirno ravnati z njimi. Geslo sestre Agate bodi tudi tvoje geslo: Zavest večnosti! Vadimo se v najvišji umetnosti: V samoizobrazbi. Pri vseh drugih umetnostih jemljemo snov za umotvor izven sebe, pri samoizobrazbi nosimo snov v sebi: lastna oseba z vsemi nagnjenji in močmi. Tako smo umetniki in umetnina obenem. Tvoji »neodvisni« tovariši, praviš, imajo drugo moralo. Ne veruj v njih neodvisnost. Kdor odkloni umetnost samoi zob ra zb e, zabrede v odvisnost meščanske morale. Neprilike in žrtve čez mero! Spomni se tovariša B.. ! Kakšen umotvor bi lahko bil! Ali ni bil kongreganist? Meščanska morala pa ga je zaznamovala s pečatom zavrženih del. Usoda posode: zavrgli so jo listi, ki so jo sami ubili. 2. XI. 1917. Sin mat c r i. Si prižgala svečo na Vinkovem grobu tudi v moj namen? Komaj je minulo leto. Vinko je videl v mojo prihodnjost. Bojim se, da po moji smrti bo N . .. hodila za teboj. Zgodilo se je. Njena pisma priha- jajo za menoj. Voditelju sem razkril vso zadevo. Zagotovi mu, da je natanko vse tako, kakor sem mu povedal. Ti poznaš mojo odkritosrčnost. Ali si bila res na izletu v K .. . z N ... tudi Ti? Ne morem verjeti. Vinku je strla peruti, meni jih ne sme. Očarljiva za mnoge. Ali jaz si ponavljam Prešernovo »izgubljeno vero«: Al' ver'vat v tebe moč' mi ni, kak6r sem ver'val prejšnje dni.. . En sam pogled je vzel jo preč, nazaj ne bo jc nikdar več. En sam pogled! Že veš, kdaj, kje in s kom smo jo videli. Pošlji mi Ušeničnikovo Knjigo o življenju«. Za tvoj god ne dobim dopusta. To stoji. Torej moraš vse, kar si namenila zame, prepustiti pošti in — previdnosti. 25. XI. 1917. Gojenec voditelju. Je nekaj mučeništva vztrajati v tem idealizmu. Jfe ves mesec me drži pokoncu samo Vaša beseda: > Vsako trpljenje z bližnjim je naposled delo za njegov blagor. In vsako trpljenje zavoljo samega sebe je delo za lastni blagor. Nočem biti rešen svoje službe niti za trenutek prej, kakor Bog hoče. »On je ljubezen,« pišete, »in hoče le lo, kar me Njemu približuje.« To hočem tudi jaz. Reka, podoba človeškega življenja. V Corku, ki stoji ob reki Lee (H) na Irskem, je govoril P. Tom. Burke 1. 1874. pred mladeniško družbo (Young Men's Society): Glejte reko, ki teče skozi vaše mesto, kako se drvi proti morju! Ali ne išče zmerom nižjega prostora? Pojdite za njo gori do lepega gorskega jezera, odkoder izvira; pazite, kako čista je gori voda; majhna reka, ali čista kakor kristal. Stop-njema pada iz svojega vira na nižja tla čez skale, vije se po visokih pašnikih, spušča se brez prestanka navzdol, dokler slednjič ne najde oceana. Na svojem potu sprejme na tisoče nesnažnih snovi, izgublja čistoto in ljubkost, ki jo je imela od začetka svojega teka. Kakor hiti reka do morja, tako dela grešnik. Njegova duša je prišla čista, lepa, jasna in sijajna iz krstne vode, iz vira svojega prerojenja, potem se je vila doli po strugi življenja in iskala nižin, mnogo nesnage je prišlo vanjo, ko je padala globo-čje, in kakor prepad hiti za prepadom lako najde nazadnje peklenski ocean. Čudež bi bil, ako bi kdo izmed vas mogel zadržati to reko v njenem teku in jej ukazati: »Ne teci naprej; bodi razdeljena; kar je že odteklo, naj gre dalje; toda ti se ustavi« — kakor je Mozes govoril vodi ob Rdečem morju; čudež bi bil, ako bi mogel polem prisilili to reko nazaj navzgor po strugi, očistiti jo, kakor je bila zgoraj, zavrniti jo zoper naravne postave, pognati jo nazaj na višine, zapodili jo na goro, dokler bi je slednji? ne spravil še enkrat snažne, jasne in čiste do nje prvotnega izvora. Prav to pa dela Bog v izpovednici. Grešnik hodi nepremišljeno po strmini navzdol, tisočeri madeži so sc ga prijeli; okužila ga je ošabnost in počutnost, proti peklu jadra. Duhovnik, oborožen z božjo vsemogočnostjo, ga najde v izpovednici in pravi: »Ne padaj več,« in obrne ga ob slrugi njegovega življenja, zavije ga nazaj po izpraševanju vesli, zavrne njegovo dušo v notranje prostore spomina, kjer zasledi vso nesnago, ki ga je kdaj ogrdila, žene človeka nazaj po ograji zakramenta svete pokore, dokler ga ne spravi do prvotnega i/.vira milosti dokler ne pripelje zopet nazaj tiste duše očiščene po spokornem žalovanju — lake, kakršna je bila ob dnevu, ko se je dvignila iz krstne vode.« Diha, kjer hoče. Družbena kapela. Na prazničnem oltarju so gorele luči. Pred njim je stala vrsta dijakov. Peli so Magnificat v zahvalo za slovesni sprejem v armado Njenih. Vsak izmed njih — tudi Bojan - je sprejel svetinjo in sprejemnico s kratkim spominskim napisom. To se je zgodilo ravno v tistih dneh, ko se je z Bojanom borila še neka druga misel za prvenstvo v njegovem srcu. Naposled je zmagala. Bojan je moral vrniti svetinjo, sprejemnice pa ni mogel, ker jo je kdovekani založil. Po treh letih je postal akademik na Dunaju. Nekoč so mu večerne ure zelo počasi hitele. Čakal je doma na začetek predstave v dvorni operi. Na vzporedu je bil »Glumač naše ljube Gospe«. Bojana ni toliko gnala vsebina opere kakor okoliščine, da v njej nastopi Slovenec Julij Betetto. V pričakovanju na ta užitek je Bojan izmed kope knjig, ki jih je prinesel /. doma, vzel v roke Walter Rothes-a monografijo: Michelangelo. Odprl je knjigo in pred njim je zablestela sprejemnica s pisanim opominom: »Ne zabi kongregacije!« Semkaj je bil torej sliko založil. Bojan je odšel v opero. Tedaj ga ni več toliko prevzemal Betetto kakor glumač naše ljube Gospe. V tistem trenutku, ko je pred glumačem v lesenem kipu oživela Madona, je — še višje čudo! oživela tudi v Bojanovem srcu. Zaprosil bi vnovič za sprejem v kongregacijo. Dih božji diha, kjer hoče. Zlata zrna. 1. V kongregaciji vladaj predvsem ljubezen! Ljubezen do Marije je duša, medsebojna odkritosrčna ljubezen pa je sad te ljubezni. Če teh dveh ni, sc trudi voditelj zastonj, ker zaliva in goji le — trhlo drevo. 2. Nevihte in suša v duhovnem življenju so ravnotako potrebne stvari, da zori življenjska setev, kakor tišina in toplota in blagodejni dež z nebes. Tudi za skušnjave in suhoparnost bodi hvaležen Bogu! Drevesce, ki ga nikdar ne pretresa nevihta, nikdar ne žeja suša, ne bo nikoli globoko pognalo korenin. 3r Svet bi bil lahko 1 aj na zemlji, če bi !e vsi delali božja dela in spolnjevali božjo voljo. Del nebes pa je vsaka kongregacija, ki jo preveva pravi kongi egacijski duh in dejanska ljubezen do Marije. A. Kdaj cvete kongregacija? Trojne podlage je treba. Vsi člani morajo imeti živo prepričanje' v kongregaciji gre za vzvišeno, odlično, prav posebno stvar. To prepričanje jim ne pusti, da se zadovoljijo le z navadnim, vsakdanjim krščanskim življenjem. Drugo je zavest, da so člani častne straže Marijine, njeni odbrani sinovi, da si tedaj štejejo v čast, odlikovati se v njeni ljubezni. Kongreganisti naj tekmujejo med seboj, kdo bo lepše izvedel praktično rek: Ti moja mati in jaz tvoj otrok . Prepiičanje odlične naloge in zavest prisrčne ljubezni pa mora donašati s a d : odlična dejanja krščanskih čednosti. Dnevi in ure kongreganistove s svojim delom morajo biti slavospev: Ave Maria! 5. Čim višja je gora, tem bolj se utrudi noga. Če imaš mnogo težav v duhovnem živ-ljeu)u, ne vznemirjaj se: Blagor njim, ki od njih Gospod veliko zahteva. 6. Zdravo drevo vrže suhe veje raz sebe: kongregacija, ki po nji polje pravo življenje, ne trpi kongreganistov le po imenu. Ali celi kongreganist ali pa nič,« to bodi geslo. 7. Veselost je sestra pobožnosti; zalo najboljše znamenje, da kongregacija dobro stoji. Vesela pomlad na obličju je odsev raja, ki se smeje v čistem srcu. 8. Resnica in I j u b e z e n. Resnica in ljubezen sta sestri. Resnica se ne da ločiti <.d ljubezni in ljubezen se ne da ločiti od resnice, obe pa, ljubezen in resnica se ne dasta ločiti od Boga. Kjer nastopata ločeno, ljubezen brez resnice, ali nasproti resnica brez ljubezni, nimata več svetlih potez božjega izvora. Sv. Frančišek Šaleški piše: I.a vi-rite, qui n’est pas charitablc procžde d’une chn-ritč qui n'est pas veritable. t Janez. Ev. Pečkaj, Janez Ev. Pečkaj se je rodil 27. decembra 1880. v Spod. Logatcu kot sin ubožnih, a zelo skrbnih staršev. Ko je doraščal, so ga poslali v šolo z željo, da bi postal kedaj duhovnik. Z mladostnim navdušenjem je nastopil trdo pot ubogega slovenskega dijaka. Dobrotniki in ljudska kuhinja so ga vzdrževali vsa leta v gimnaziji. Po dobro dokončani maturi se je odločil za semenišče, zavedajoč se, da duhovnik največ lahko koristi človeštvu. Z vso vnemo se je posvetil študiju bogoslovnih ved in je bil posvečen v mašnika že v tretjem letniku 14. julija 1013. Leto pozneje je bil nastavljen za kaplana v Senožečah, kjer je ostal dve leti in vnelo deloval v cerkvi, v šoli in v društvih. Na lastno željo je bil leta 1016. prestavljen za prefekta v kn. šk. zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, kjer je vestno deloval dve leti. Začel je tretje, a končal ga ni. Že v drugi polovici prvega meseca je legel in po kratki hudi bolezni — pljučnici umrl 11. ok-tobra 1018. ob četrt na dve popoldne. To je zunanji tek njegovega življenja; preprost in eno-t J«n« Ev. Pečkuj. gtaven je; temu primc. ren je tudi njegov značaj. Vnet je bil za telovadbo in je bil navdušen Orel, kakor tudi drugi njegovi bratje. Ljubil je daljše izlete; ljubil je planine; ljubil je slovensko zemljo od mrzlih snežnikov do južno-gorke Adrije. Se zadnje počitnice je obiskal razdejano Goriško in sc povzpel visoko na Kamniške planine, ki jih je opisoval z iskrečimi se očmi, kakor razdejano Gorico s trepetajočim glasom. Bil je ljubitelj petja in godbe, v kateri se pa kot ubožen dijak ni mogel vežbati v svoji mladosti. Takoj pa, ko je toliko premogel, si je nabavil harmonij, za katerim je presedel cele ure. Bistvena poteza v njegovem značaju je ljubezen do domačih. Z največjo skrbnostjo je pričakoval poročil od svojih bratov z bojišča. Posebno se je zavzel za brata petoiolca. Sam »ebi je piitrgoval, da je njega vzdrževal v zavodu; vrh lega je pomagal s svojimi skrom- nimi dohodki ludi svojim domačim, tako da ni imel skoro nikdar ničesar. V svoji novi službi kot prefekt je živel samo za dijake. Poznal jih je in rad je govoril o njih z globoko resnostjo, a včasih tudi z ostrini dovtipom. Živel je z njimi, pel in vriskal, trpel in se potezal zanje. Zato so ga pa tudi dijaki ljubili in mu bili vdani. Dasi si bil mlad, si vendar veliko pretrpel na zemlji. Tvoje bolečine zadnjih dveh dni so bile strašne, a na tvojih ustnicah je igral nasmeh; z nasmehom na ustnicah si zapustil ta svet in stopil v večnost k svojemu par dni pred teboj umrlemu bratu. S. G® »Iz mojih srednješolskih let.« Gospod profesor je ukazal, naj napišemo domačo nalogo z naslovom: »Iz mojih srednješolskih let«. In jaz sem napisal sledečo nalogo; »Debela knjiga bi se dala napisati o mojih prvih srednješolskih letih. A napisati moram samo kratko nalogo. Vem, drugi bodo pisali o učenju, o šolskih, vsakdanjih dogodkih. Pisali bodo: Imam sobico, v njej se učim. Imam omarico, tam so moje knjige. Imam glavo, tam so spomini. — Joj, in srca nimaš? Kje pa je ljubezen do sobice, do knjig, do spominov? — In pogledali bi srepo idealista, mladega fanta, ki premišljuje uganke srca in duše ... Srednješolec živi navadno plitvo, brez globljih misli. Navajen je svojih šolskih knjig; drugo ga ne briga dosti. Jaz sem pa prav nt-robe . . . Žalibog me ne brigajo dosti — šolske knjige. Mene zanima bolj kakor šola delo kakega poznanega filozofa, slovečega učenjaka, dobrega romanopisca. — Bojujem se duševno. Študent sem — ali ni* sem. Ne vem. Rad čitam znanstvene liste, znanstvena dela. Sola se mi zdi, odkrito povedano, težka. Motel sem izdajati list za dijake. Ni se posrečilo. Premalo podlage sem imel... ne, preneumen sem bil. Govorim odkrito: silno mi je bilo žal; plakal sem kot otrok, . .. zbolel sem. Duševna bol je ugrabila tudi telo. Telo — četrtošolcu. Ni li to čudno?! V prvem razredu sem pričel pisateljevati — zase. Kar sem čutil v svojem srcu, to sem napisal. Nihče ni čital mojih zapiskov. Bal sem se, da jih ne bi kdo bral in vrgel sem jih v peč. Zgorele so prve cvetke duše, koprneče po — solncu. Kot tretješolec sem šel med ljudi. To se pravi: zahajal sem v gledališče, v kino in v 'kavarno. Mir svoje duše sem prodal za blesk in — blato sveta. Svet me je pohujšal; učil me je lagati, imeti grde misli, zbudil je v meni strast. Naveličal sem se sveta. Kaj delam še tukaj? Čutim, da za mojo dušo ni prostora na tem svetu. Taval bom po njem kakor slepec, dokler ne padem v jamo, katere se posvetni ljudje tako boje: smrt...« Ko smo popravili nalogo, me je povabil gospod profesor, naj pridem ž njim v knjižnico. Dal mi je lepih knjig in sedaj berem v njih o življenju, o zmisKi življenja. S. Škerl. »Gospod zdravnik —!« »Gospod zdravnik, prosim Vas, povejte mi na kratko svoje mnenje. Pripravljen sem na vse!« sem rekel, a duša mi je trepetala. Trdo je povedal zdravnik svojo sodbo: »Jetični ste.« Meni je bilo, kakor da me je zgrabila ledena roka ... Pred očmi se mi je stemnilo. Čutil sem, da se tresem po vsem životu. Na svoji levi sem videl smrt: režala se je. Stresel sem se, vrgel bankovec na pisalno mizo in bežal. Zapehnil sem duri za sabo in tekel po stopnicah. Za mano pa je tekla črna pošast... Mučil sem se, študiral, požiral sem prah knjižnic, da bi bil kedaj gospod. A sedaj pride .... pogledal sem na levo in zaječal sem: črna smrt me je spremljala ... Hotel sem živeti. Hotel sem imeti svoje kraljestvo, a kraljestvo so bile sanje. Tekel sem mimo cerkve. Skozi odprta vrata sem videl, da je razsvetljena. Vstopil sem. Petje, godba, sveti dih ... Srce je skakalo od radosti in veselja; pogledal sem na levo in — zapel sem glorijo s korom: ni bilo več črne pošasti — in — videl sem v smrti življenje . .. S. Škerl. a© Geografske drobtine. (Prof. dr. V. S.r.bon) Promet po zraku na Norveškem. Na Norveškem so ustanovili akcijsko družbo, namen ji je pospeševati promet po zraku. Kavno v Norvegiji je to velikega pomenu, ker vsled velikih razdalj in pa naravnih ovir še do danes niso vsi kraji dobro zvezani. Stotnik Delili je izdelal načrt, ki nam kaže vso važnost velikega podjetja. Najprvo nameravajo vpeljati redno nepretrgano zvezo iz Kristjanije v Kri- stiansand, odtod v Stavanger, Bergen, Trond-hjem in dalje do Kirkenesa ob norveško-finski meji. Poleg tega hočejo leteti iz Kristjanije naravnost v Bergen ali Trondhjem, iz Stavan-gera v Aberdeen na Škotskem in £>a iz Kri-stiansanda čez Goteborg v Kodanj. -— Iz Kristjanije v Kodanj se vozimo sedaj 15 ur, po zraku bomo prišli tja v štirih urah in pol; Krist-janija-Stavanger štiri ure in 15 minut; Stavan-ger-Bergen poldrugo uro; Bergen-Trondhjem štiri ure. Vse te razdalje so zahtevale dosedaj več dni pomorske vožnje. 20 ur se vozimo danes po železnici iz Kristjanije v Trondhjem, odslej štiri ure; 15 dni iz Kristijanije v Bergen, odslej dve uri in tri četrt. Najvažnejša bo pa zveza s severom, ki ima toliko naravnih lepot. Po dolgi pomorski vožnji, trdjajoči osem do 10 dni, smo prispeli dosedaj do-severne evropske točke, odslej pa bo iz Trondhjema v Kirkenes samo 11 ur, naravnost iz Kristjanije v Kirkenes pa 17 ur. Odhod ob sedmih zjutraj, prihod opolnoči. ©© Rešitev (zemljepisne) uganke v 1. — 2. štev. Mentorja: Oni ljudski lipi nam predstavljajo sledeče zemlje: Bavarska .1 e s s o B orne o Afganistan Haiti B o 1 i v i a Rešitev so poslali: čctrtoiolcc: Ivan 1’avlin: tretješolci; Vekoslav Golobič, Maks Istenič, Jožef Mikelj: drugošolci: Francc Guna, Alojzij Ihia, Bogomir Kuhelj. Stanislav Kregar, Matej Maček, Rudolf MeciloSek, Bogomir Premrl; prvošolec: Ivan Hubad. Uganka. Kje pasejo take pure ? Odgovor in iim*nn rtlilc«v v prilimln|l 'tcviliti se priporoča v izvršitev ■J vsakovrstnih knjigoveških del. *■ Solidno delo. Zmerne cene. • Knjižnicam znaten popust. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii I. KETTE LJUBLJANA FRANCA JOŽEFA CESTA 3 Klobuki, palice, perilo, kravate, palice, dežniki, galoše, toaletne potrebščine itd. Vsi predmeti za telovadbo, turistiko in drug šport. Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva v (H. NiČman v Ljubljani) priporoča svojo bogato zalogo šolskih in pisarniških potrebščin kakor : raznovrstni papir, zvezke, noteze, razne zapisnike, kopirne knjige, šolske in pisarniške mape, radirke, pisala, črnilo, gumi, tintnike, ravnila, trikote, šestila, barve, čopiče, raznovrstne razglednice in devocijonalije. Priporočljiva domača tvrdka! Podpisani izjavljam v imenu «tavbncj>a od- i nov* c«rI"« v Šmihelu pri Žužemberku, da |e goapod J Rajko Sušnik umetni steklar v Šiški napravil v Imenovani carkvi cna|at novih oken J*n0i. um’lao v llotakam alogu, v aploioo zadovolfnoat In po imarni ceni Ur |a zato v avo|l »trnki vreden na|holjie|>a priporočila. Za itavbni odbor: ::‘.r"iK,rMSEK' Fr. P. Zajec, izprašani optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča svoj dobro urejeni optični zavod Kakor tudi različne vrste naočnikov, Sčipal-cev, toplomerov, daljnogledov Itd. Popravila očbl, Sčipalcev itd. izvršuje dobro in ceno! Telovadnfc priprave In orodje, vsakovrstne gospodinjske in gospodarske predmete, kuhinjsko opravo, železno pohištvo, orodie raznovrstno železnino, nagrobne križe iii prvovrstne poljedelske stroje priporoča prva domača tvrdka te stroke FR. STUPICA V LJUBLJANI = Marije Terezije cesta1 St. l veletrgovina z železnino in razpošiljal- j nlca poljedelskih strojev. ™ Priporočamo: Grško-slovenski slovar. Sestavil prof. Anton Dokler. Cena . . K 12 — Fizika za višje razrede srednjih šol. — Spisal prof. jožef Reisner. Cena vezani knjigi K 580 Kemija za sedmi gimnazijski razred. — Spisal prof. jožef Reisner. Cena vezani knjigi K 250 Psihologija. Za srednje šole spisal prof. K. Ozvald. Cena v platno vezani knjigi .... K 3'— Besede in rekla k sedmi knjigi Herodotovih zgodo-pisnih raziskavanj. — Sestavil prof. Fr. A. Jerovšek. Cena.....................K 1 — Slovarček k I., II. in 111. spevu Iliade. — Spisal prof. Anton Koritnik. Cena..............K —‘80 Slovarček k IV., VI., XVI., XVIII., XXII. in XXIV spevu Iliade. — Spisal prof. Anton Koritnik. Cena ........................K —‘80 Založil »iri si. Stalna i Št Kih ut LiiUJani kjer se dobivajo označene knjige.