STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXIV februar 1977 2 INTERIER na Duplici Skoraj 6 let je poteklo od otvoritve prvega ljubljanskega Interiera do otvoritve drugega — dupliškega. O vzrokih, ki so nas vodili k ustanavljanju lastnih razsfiavno-prodajnih prostorov ne bi več govorili. Dejstvo je, da nam je primanjkovalo prostorov za razstavo naših izdelkov prav na Duplici, kjer je frekvenca obiskov kupcev in projektantov največja. poleg tega pa smo pred koncem 1972. leta pripravljali za dopolnitev stanovanjskega Programa, predvsem regalov za dnevne sobe, predsobe ter pohištvo za spalnice. Vse •o nas je navedlo na odločitev, da ob prostoru ob novi tovarni ploskovnega pohištva °b Korenovi poti zgradimo razstavno-prodajni paviljon. Interier na Duplici je bil odprt 3. marca 1973. leta.V razstavno-prodajnem salonu, ki obsega 650 m2 smo namestili pohištvo za opremo predsob, jedilnic, dnevnih sob, študentovskih sob, otroških sob ,er spalnic. Poleg tega ima Interier še °krog 400 m2 skladiščnega prostora. Organizacijsko je dupliški Interier ve-zan na ljubljanskega s tem, da je področje dela Interiera na Duplici poleg osnovne razstavne funkcije samo maloprodaja. Kupci, ki so takrat obiskali salon, so buli prijetno presenečeni nad kvaliteto in funkcionalnostjo UNI programa in tapetniškimi izdelki. Takoj je nastalo veliko po- vpraševanje po naših izdelkih, saj je bil program zelo širok, želje strank pa tudi velike. Zato smo na začetku vse to upoštevali, da bi pozneje program dopolnili in ga še bolj prilagodili strankam. Zdi se mi, da še veliko ljudi v samem Stolu UNI programa ne pozna, saj pridejo v salon, izbirajo pohištvo, mimogrede pa tudi vprašajo, katera tovarna pa to izdeluje. Odločil sem se, da zato UNI program tudi bolj podrobno opišem. Z UNI programom se lahko opremijo dnevne sobe, predsobe, spalnice, otroške sobe in jedilnice. Program se izdeluje v naslednjih izvedbah: belo-belo, teak-belo, palisander-belo in steklo-belo. Zanimiv je podatek, da so stranke še vedno navdušene za belo barvo, saj je struktura prodaje naslednja: 50% bela-bela, 25% teak-belo, 20% palisander-belo in 5% steklo-belo. Dolgo časa se je uporabljal naravni furnir: teak, palisander; zadnje čase pa fine line. Ta sprememba je naredila v začetku velike težave, saj je bilo treba strankam izdobaviti dodatna naročila še v naravnem furnirju, ko so še dokupovale. Poudariti moram, da se naročila v Inte-rieru zbirajo strogo po strankah, tako da je točno za tisto stranko narejeno, kar je naročila. Zanimiva je tudi anketa, ki smo jo naredili, da bi ugotovili, kdo kupuje v našem Interieru. Ugotovili smo, da naše pohištvo kupujejo delavci, tehniki, inženirji itd., to se pravi, da je naše pohištvo lahko dosegljivo vsem delovnim ljudem. Delavce STOLA je treba tudi seznaniti kakšna je struktura prodaje po določenih izdelkih. Če prikažem celotni asortiment v procentih, bi izgledal približno takole: (Nadaljevanje na 2. strani) Ob sprejemanju zaključnih računov Čeprav vsi podatki iz zaključnih načunov in v zvezi z njimi še niso znani, niti še izračunani in predvsem še ne podrobneje analizirani, vendar že lahko ugotovimo značilnosti uspešnosti poslovanja v preteklem le^u. Pri tem dejstvo, da vse proizvodne temeljne organizacije izkazujejo večji ali manjši ostanek dohodka, niti ni najpomembnejše. Zaradi obračunskega sistema po plačani realizaciji izkazujemo namreč manjši celotni dohodek in s tem dohodek ter ostanek dohodka le pri TOZD-Prodaja, preko katere prodajamo vse izdelke na domačem trgu. Vse terjatve do kupcev ob koncu le'2a namreč zmanjšujejo celotni dohodek in dohodek le pri tem tozdu, razen terjatev do inozemskih kupcev, ki zmanjšujejo dohodek TOZD-1. Ob tem pa je treba poudariti, da so kljub velikemu obsegu izvoza terjatve do inozemskih kupcev, razmeroma majhne. To kaže na solidno poslovanje našega izvoznega oddelka, ki posveča tudi problemu plačila za izvoženo blago posebno skrb. Tako je zmanjšanje dohodka v TOZD-1 zaradi teh terjatev malenkostno in se temu zmanjšanju praktično ni mogoče izogniti že zaradi samega zahtevnega in dolgotrajnega postopka pri vnovčevanju izkupička in predvsem pri vnovčevanju izvoznih stimulacij pri Narodni banki. (Nadaljevanje s 1. strani) INTERIER NA DUPLICI 50% UNI 30 % sedežne garniture 20% stoli, mize in ostali dodatni program. Če bi to prikazal v dinarjih, bi prišli kar do velikih številk. Upam si trditi, da še nismo vsi naredili vsega, da bi se realizacija povečala, saj so še vedno predolgi dobavni roki in nekompletni asortiment. Težave, ki pri tem nastajajo so lahko objektivnega ali subjektivnega značaja, največ pa posledica konjunkture. Interier razpolaga tudi z dostavnim av tomobilom, s katerim razvaža pohištvo. Dostava je do stanovanja in se plača. Prav tu pa se začenjajo včasih nerešljivi problemi, saj se pogosto zgodi, da se do stanovanja ne da priti in je treba pohištvo znositi tudi po 100 m daleč v lepem in slabem vremenu. Razmišljati moramo tudi začeti, da bo treba v bodoče pohištvo pri strankah montirati na stanovanju, saj so določeni elementi — omare za stranke nerešljiv problem, kako zmontirati. S tem se bomo strankam še bolj približali in tudi bolj kompletni nastopili na trgu. P. Slapnik Nasprotno pa moramo ugotoviti, da je slab rezultat TOZD-Prodaja posledica neurejenih odnosov s kupci glede plačevanja. Čeprav nam zakon o zavarovanju plačil omogoča, da od kupcev-investitorjev zahtevamo plačilo vnaprej in od drugih kupcev plačilo najkasneje v petnajstih dneh po odpremi blaga, pa kupci, predvsem posredniki, odlašajo s plačilom in se sklicujejo, da dolžniško-upniško razmerje še ni nastalo. Ker kupoprodajne dokumentacije nimamo dovolj urejene in tudi ne izvršujemo pogodbenih določil vedno tako, kot smo se s kupcem dogovorili, kupcem tudi težko uspemo dokazati, da kršijo zakon o zavarovanju plačil. Tako imamo do kupcev na domačem trgu za več kot 9 milijonov dinarjev terjatev, od katerih je kar za 7 milij. dinarjev takšnih, ki b: do konca preteklega leta morale biti plačane. Za vseh teh 7 milijonov dinarjev bi bil dohodek in ostanek dohodka TOZD-Prodaja večji, če bi bile terjatve pravočasno in v skladu s predpisi plačane ter bi tako tudi ta tozd izkazal zadovoljiv poslovni uspeh. Prav gotovo je to področje eno izmed tistih, ki jih moramo temeljito izboljšati, ker bomo sicer tudi mi sami kot dobavitelji kršili zakon o zavarovanju plačil in ne le naši kupci. Prav tako neurejeno komercialno poslovanje vpliva tudi na slabše proizvodne rezultate. Zbirni podatki za celotno delovno organizacijo kažejo, da smo planirano realizacijo in tudi planirani celotni dohodek dosegli, nismo pa dosegli predvidenega ostanka dohodka. Delno je tak rezultat posledica obračunskega sistema, ki zahteva, da iz celotnega dohodka, ki je za neplačano realizacijo zmanjšan, pokrijemo vse stroške, torej tudi stroške, ki so vsebovani v neplačani realizaciji. Vsekakor pa je vzrok nesorazmerju med doseženim dohodkom in razmeroma majhnim ostankom dohodka tudi dejstvo, da naše prodajne cene ostajajo nespremenjene že tretje leto, cene surovin, materialov in storitev pa so se v tem času dokaj povečale. Ta razkorak cen bo v letošnjem letu še močneje vplival na naše poslovanje, ker predvsem cene tvoriv močno silijo navzgor, podobno pa je tudi s cenami drugih surovin in materialov. Ob tem je predvideno znatno manjše povečanje cen naših izdelkov, pri čemer pa je vprašanje tudi, kdaj sploh bomo višje cene mogli realizirati na trgu zaradi dolgotrajnega administrativnega postopka pri zveznih organih. Tudi povečanje zakonskih obveznosti združevanja sredstev za SIS zmanjšuje ostanek dohodka za lastne sklade za razširjeno reprodukcijo. Pri tem moramo iz ostanka dohodka, ki smo ga dosegli v lanskem letu pokrivati nekatere obveznosti za dve leti (pokritje izgub železnici v letih 1975 in 1976). Nekatere druge obveznosti so povsem nove (SIS za PTT, SIS za razvoj luke Koper) ali pa so znatno višje stopnje za obračun in plačilo prispevkov (davek iz dohodka, prispevek SIS za gozdarstvo, prispevek za krajevne skupnosti, prispevki SIS družbenih služb). K razmeroma majhnemu ostanku dohodka pa smo v precejšnji meri prispevali tudi sami. Podatki ob periodičnih obračunih so pokazali, da produktivnosti nismo povečali in tudi s povečano proizvodnjo ter prodajo v zadnjih mesecih preteklega leta predvidenega porasta produktivnosti najbrž nismo dosegli. Upoštevati moramo namreč, da smo porast realizacije in celotnega dohodka v veliki meri dosegli s prodajo zalog gotovih izdelkov iz leta 1975 in je tako sedanje stanje zalog doseglo razmeroma nizek nivo narmalnih zalog, ki so potrebne za nemoten potek proizvodnje in prodaje. Zato bo v letošnjem letu treba izkoriščanje proizvodnih in prodajnih kapacitet ter produktivnost dela bistveno izboljšati, če hočemo doseči take poslovne uspehe, ki nam bodo zagotavljali dosežene primerne osebne dohodke. Osebni dohodki so se v preteklem letu povečali v predvidenem okviru povečanja poprečnega osebnega dohodka celega leta. Povečanje je bilo doseženo predvsem na račun povečanja v drugem polletju in ob koncu leta. Vendar pa srno s tem dosegli razmeroma zelo visok nivo osebnih dohodkov ob začetku tega leta. da bomo morali v letošnjem letu dosegati znatno boljše rezultate že za ohranitev doseženega nivoja osebnih dohodkov, še precej boljše pa, če bomo hoteli osebna dohodke še povečati. Tako bomo morajj izboljšati delovno disciplino in doseči odgovornejši odnos do materialnih sredstev, ker bomo ob povečani produktivnost le tako zadovoljili svoje potrebe in želje za izboljšanje pogojev dela in povečanje osebnih dohodkov. I. Griinfeld PROSLAVA OB DNEVU ŽENA Člane kolektiva vabimo na proslavo v počastitev 8. marca, Dneva žena. Prosla* va bo v soboto, dne 5. 3. 1977, ob uri v dvorani Kulturnega doma na Dupli61" Po pozdravnem govoru bodo v kultut' nem delu programa nas/iopili: Oktet bratov Pirnat iz Jarš. Stolovi mladinci in mladinci terena Ču plica. Otroci Otroškega vrtca Duplica in Folklorna skupina Kamniška Bistric Sindikalna organizacija Stol in SZDL Duplica Leto, ki je za nami, je bito za krajevno skupnost Duplica delavno. Med zahtevnejše naloge štejemo spomladanske priprave na referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka za potrebe KS in občinskega šolstva. Sredi leta je bil svet nS pobudnik razprav na zazidalni načrt B-6 za severni del Duplice. Naša KS ima tudi vpisno mesto posojila za ceste. Pobila so vpisovali upokojenci, kmetje in obrtniki. To nalogo sta odlično opravila Predsednik vpisne komisije tov. Ignac Jun-'6z in Franc Popit. Delo te komisije še ni končano, saj mora po evidenci naročati fn razdeljevati še obveznice. Bilo je tudi veliko opravka in sitnosti pri pridobivanju lokacijske dokumentacije in šte-v-lnih soglasij za našo doslej največjo ^vestioijo — urejanje cest na Bakovniku. pri tem nam je največ pomagal naš član syeta KS in predsednik nadzorne komike tov. Franc Prezelj. Predračun za to [Pvesticijo na Bakovniku je znašal 1.050,000 dinarjev. Po planu za leto 1976 nam je Primanjkovalo več kot polovico denarja. ^ tem denarjem bi lahko asfaltirali le 3—4 ulice. Ker pa bi lahko prišlo do nesoglasij med prizadetimi prebivalci Bakovnika pri izbiri teh ulic, je svet KS sprejel njihov predlog, da bi asfaltirali vse ulice in manjkajoči denar priskrbeli s kreditom. Ker posluje KS kot vsaka druga organizacija, smo morali pred pričetkom del zagotoviti vsa sredstva. Poskrbeli smo, da so poravnali vse stare obveze za Bakovnik; Skupnost otroškega varstva 100.000 dinarjev in podjetje Graditelj 200.000 din. Občani samoinvestitorji so prispevali 300.000 dinarjev, KS pa iz samoprispevka 260.000 din in prispevka za mestno zemljišče 60.000 din. Kratkoročni kredit 120.000 smo dobili od KS Tunjice. Med velike pomembne investicije, ki so obogatile in olepšale mesta naše KS, lahko štejemo tudi izgradnjo avtobusnih postaj, pločnika do KS Šmarca ter parkirnih prostorov in nasadov. Investitorju teh objektov — delovni organizaciji Stol se svet KS Duplice najilepše zahvaljuje. Naša KS pa je imela tudi redne izdatke in obveze: Vzdrževanje in tokovina jav- ne razsvetljave je znesla 60.000 din. PGD Duplica je dobilo za adaptacijo gasilskega doma 30.000 din. Športni klub Virtus za dodaten nakup zemljišča in gradnjo nove garderobe 97.000 din. Knjižnica 5.000 din, SZDL 3.000 din, ljudska obramba in civilna zaščita 2.650 din in vzdrževanje makadamskih cest in nasadov 5.000 din. KS Duplica je doslej podpisnik 12 samoupravnih sporazumov. Izvoljeni delegati vestno opravljajo svoje delo. Delovno področje KS je zelo obširno. Posega v najrazličnejše veje družbene dejavnosti. Svet KS je odgovoren tudi za ljudsko obrambo. Za izvajanje obrambnih priprav v KS ima v svoji sestavi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Tudi civilna zaščita je sestavni del obrambnih načrtov KS. Delovni plan za letošnje leto je naslednji: podaljšali bomo pločnik v dolžim 330 m od gostilne Šofer do Korenove ceste; znesek 250.000 din. Vračali bomo začeli kredit republiški temeljni telesni kulturni skupnosti, ki smo ga skupaj s KS šmarca najeli za izgradnjo športnega parka. Vsoto kredita 300.000 din moremo vrniti v treh letih z 8% obresti. Za našo KS znašajo letne anuitete 70.000 din. Vrniti moramo še kredit 120.000 KS Tunjice. PGD Duplica bomo za dokončanje adaptacije gasilskega doma prispevali 35.000 dinarjev. Za javno razsvetljavo in vzdrževanje 95.000 din. Dotacije družbenim organizacijam 65.000 din. Za ljudsko obrambo in civilno zaščito 35.000 din. Za vzdrževanje cest in nasadov 20.000 din. Letos bomo tudi več storili za varstvo okolja in narave. Ta problematika zadeva prav vse občane naše KS. Predvsem bomo morali obnoviti m vzdrževati zelenice in nasade, popraviti otroška igrišča ter disciplinirano skrbeti za pravilno odlaganje vseh vrst odpadkov in smeti. Skrbeti moramo tudi za vzgojo mladega rodu, da bo znal vzdrževati red ter ceniti lepoto narave in urejeno okolje. M. Romih Itidi ureiene poti prispevajo k boljšemu počutju krajanov. Na sliki: V lanskem letu s,altirane ulice na BAKOVNIKU *• i N S * S \ N S I X * i s N I X ! I X > ' * * ** . » J Jmr * Mm * Jr / jam s s s « r jam s jv / ^ « / jmr s / jgm s s v / ^ s « . s jmr s Mm s * JU* s cše nekaj cini naS teci da S. marca, mednaradnega dne d a zena. Ob praznika iskrena ceStitama oSem našim detaokain — ženam in dektetam in jim žetima aetika uapebao a deta o nem in damačem krac/u ter da bi prijetna praznaoate a o a} praznik UREDNIŠTVO i X I N I X N x I X I X I X I X I X I X I X k Predsedniki osnovnih organizacij sindikata o svojem delu V dneh od 18, do 29. 1. 1977 so bili v naših tozdih organizirani zbori kolektiva, na katerih smo ocenili delo sindikata v tovarni v lanskem letu in si zadali naloge za leto 1977. Na sindikalnih konferencah je bilo tudi jasno povedano, da je vloga sindikatov v novem zakonu o združenem delu še bolj pomebna in odgovorna. Da bi našim bralcem bolj približali delo teh organov, smo za informacijo prosili predsednike osnovnih organizacij sindikatov v Stolu: PERČIČ ANDREJ, TOZD-1: Izvršni odbor OOS TOZD-1 je imel v letu 1976 sedem rednih in dve izredni seji, na katerih smo obravnavali tekočo problematiko ter skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi organi razpravljali o vseh važnejših vprašanjih. Največ pozornosti smo posvetili Zakonu o združenem delu, ki mora v letošnjem letu v celoti zaživeti. Na pobudo ZK in sindikata je bil zato predlagan odbor, ki je izdelal program dela in vrstni red zborov, ki so bili organizirani po PE v tozdu. Ugotovitev teh zborov je bila, da smo sicer samoupravno dobro organizirani, da pa nimamo urejenih dohodkovnih odnosov med tozdi. Izvršilni odbor je o ad a lije tudi sodeloval pri razdelitvi sklada Skupne porabe. Razpravljali smo tudi o družbeni prehrani, dopolnjen je bil stabilizacijski program, organizirali smo akcijo za pomoč prizadetim v Posočju, za kar smo namenili dvodnevni zaslužek in dali na razpolago počitniško hišico, razpravljali smo o sindikalni listi za leto 1977, kjer pa je nekaj novosti — omenili, bi dve: Prva se nanaša predvsem na regres za letni dopust, ki ga ni možno deliti v enakih zneskih, pač pa bo potrebno, da bomo regresirali predvsem delavce z manjšimi dohodki. Tudi za delovne jubileje je sprememba, tako da se šteje čas, prebit v drugi delovni organizaciji, za skupno delovno dobo v svojem podjetju. O tem bomo še razpravljali. Na področju izobraževanja sindikalnega kadra, je bilo premalo storjenega po krivdi občinskega sindikalnega sveta, ki organizira seminarje. Organiziran je bil seminar le za člane IO OOS in za blagajnike. Upajmo, da bo v letošnjem letu podpisan Samoupravni sporazum o ustanovitvi Kluba samoupravljalcev. Tako bo tudi izobraževanje članstva postalo boljše. V preteklem letu smo v našem tozdu poslali na brezplačni oddih 23 sodelavcev, število bomo v tem letu še povečali. Brezplačno so letovali tudi delavci, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Športni rekreaciji pa smo v našem tozdu posvetili premalo pozornosti, čeprav ima vse večji pomen. V letošnjem letu bo potrebno razširiti dejavnost in organizirati tekmovanja med PE. Nujno bo potrebno dobiti ustreznega referenta za organizacijo rekreacije, saj je zanj mesto v novi sistemizaciji delovnih mest. Naloge, ki nas čakajo v letu 1977 1. Nadalje bo treba uveljavljati samoupravno organiziranost delavcev v tozdu in druge organe. 2. Nadaljnji razvoj delovanja samoupravne delavske kontrole. 3. Ukrepi za povečanje produktivnosti dela, varčevanje in bolje izkoriščanje notranjih rezerv — tehnične izboljšave. 4. Dograjevanje sistema samoupravnega sporazumevanja o dohodku in njegovi delitvi. 5. Sodelovanje sindikata pri organiziranju javnih razprav in informiranja. 6. Srednje in dolgoročno načrtovanje razvoja tozda. 7. Obravnavanje življenjskih in delovnih pogojev: — stanovanjska problematika; — skrb za oddih in preventivo; — prehrana. 8. Ustanavljanje Samoupravnih interesnih skupnosti. 9. Organiziranost sindikata in kadrovska politika. 10. Športna rekreacija in delavske športne igre (Lesariada). 11. Reorganizacija TOZDA. Zaradi prevelikega števila ljudi v tozdu (840 sodelavcev) bo prišlo v letošnjem letu do reorganizacij. V ta namen bo imenovana komisija, ki bo izdelala najbolj primeren predlog razdelitve tozda. Predlog bodo nato obravnavali na vseh samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah. 12. Volitve za delegate SIS in za Zbor združenega dela. Na koncu še odgovor na tole vprašanje: Zakaj se delavci organiziramo v osnovno organizacijo sindikata? V sindikatu neposredno izražamo svoje posamične interese, ki jih med seboj usklajujemo in na tej osnovi določamo naš skuipni interes za nadaljnje delo. Želeli bi, da bi sindikalne skupine in njihovi poverjeniki po PE tudi v letošnjem letu delovali tako kot v preteklem, saj bomo le tako lahko prebrodili vse težave, ki so še pred nami. STUPAR BOJAN, TOZD-2: Na letni sindikalni konferenci Osnovne organizacije sindikata v TOZD-2 smo ocenili delovanje sindikata v preteklem letu in si hkrati začrtali naloge za nadalj-nje delo. Iz poročila je bilo razvidno, da se je sindikat v našem tozdu vsestransko prizadeval za izvajanje statutarnih dogovorov, ki so bili sprejeti na kongresih in je l»il prisoten pri obravnavi Osnutka zakona o združenem delu, obravnavi srednjeročnega plana, dopolnitvi stabilizacijskega programa. Sindikat je močno podprl humano akcijo za pomoč prizadetim na potresnem področju v Posočju. Poleg vseh teh akcij je uspel vpis posojila za ceste. Vključili smo se tudi na področju športne dejavnosti in se udeležili medtozdnega tekmovanja, sodelovali smo pri občinskih sindikalnih igrah in drugih področnih tekmo-vanjih. Začrtali smo si zelo zahtevne nalog3 v akcijskem programu za leto 1977. Nov1 Zakon o združenem delu nam nalaga naloge, da jih izvedemo v realnosti. Te naloge, ki smo si jih začrtali so: dokončno organiziranje tozdov, izvedbo dohodkovnih odnosov med tozdi. Usmeriti se moramo na podružabljanje ljudske obramb® in samozaščite. Sindikat naj se poveže ’ organizacijami SZDL in KS. Posebno P°' zornost moramo nameniti kadrovski poli*1' ki, stanovanjski izgradnji, izobraževanj0 sindikalnega članstva, letovanju sodelav cev in pridobiti nove kapacitete za letova nje. Zagotoviti mora kvalitetno in zdrav® družbeno prehrano. Na področju šport in rekreacije moramo organizirati več te movanj in pritegniti večje število zaposl® nih, da bodo tekmovanja čim množičnej5 in pestrejša. KERŠIČ JOŽE, TOZD-3 Ko smo v mesecu januarju na zborih Pregledali uspeh tozda in OOS, smo ugotovili, da je bilo delovanje v letu 1976 kljub težavam še kar uspešno zaključeno. Vsa tekoča vprašanja smo reševali skupno z ostalimi samoupravnimi organi na zborih kolektiva. Sodelovali smo pri fazlagi Zakona o združenem delu, pri sprejemanju samoupravnih aktov, raznih sporazumih, veliko pozornosti smo posvetili tudi razlagi samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest in o samoupravnemu sporazumu o delitvi dohodka 'n osebnih dohodkov. Na zborih tozda smo obravnavali tudi stabilizacijski program in skupno ugotavljali, kje bi se dalo še kaj privarčevati in Zboljšati, npr. z večjo storilnostjo, z racionalnejšo porabo materiala in z boljšim izkoriščanjem delovnega časa. OOS je pomagala tudi pri organizaciji vPisa posojila za ceste. Vpisali niso samo trije. Zadovoljivo je bila izvedena tudi akcija za pomoč prizadetim v Posočju z dvodnevnim zaslužkom. V lanskem letu sta bila poslana na brezplačno letovanje dva naša sodelavca. OOS je pomagala pri organizaciji krvodajalstva in podobnih akcijah, kar bo_po-irebno tudi v bodoče. Potrebna bo~tudi vačja povezava članov sindikata med tozdi. MAREN HENRIK, TOZD-4 Ko smo v mesecu januarju pregledali ^0 in uspeh TOZD-Sloga in delo OOS kal° ,u9°tovi1i, da smo kljub težavam, s sterimi smo se srečavali med letom, le-0 uppešno zaključiti-. Ker smo številčno majhen TOZD, svoje pravice im dolžnosti razlagamo in uveljavljamo skupno na zborih. O samoupravljanju je odbor OOS in zbor tozda v preteklem letu večkrat razpravljal, razpravljal je tudi o somouprav-nem sporazumu o sistematizaciji delovnih mest in o zakonu o združenem delu. Skupno z ostalimi odbori smo reševali kadrovsko politiko. Eden od odprtih problemov je, kako dobiti še nekaj KV mizarjev. Najbolj pereče vprašanje, ki nas je spremljalo skozi vse leto in nas še spremlja je, kako čim hitreje izboljšati delovne pogoje. To pa seveda terja od nas vseh velike delovne napore za uresničitev srednjeročnega plana, ki med drugim predvideva tudi rekonstrukcijo tehnologije. V lanskem letu smo pričeli s prvo fazo. Zgradili smo skladišče gotovih izdelkov i,n adaptirali tesarsko delavnico. V letošnjem letu pa bi nadaljevali s strojno delavnico, trafo postajo, kurilnico, lakirnico in montažno delavnico. Vse to si lahko zagotovimo le z dobrim gospodarjenjem, večjo storilnostjo, racionalnejšo porabo materiala in boljšim izkoriščanjem delovnega časa, čemur lahko pripomore vsak član naše skupnosti. Med drugimi nalogami smo organizirali tudi več akcij (športnih, rekreacijskih, letni oddih, razne proslave, krvodajalsko akcijo itd.) Tudi na tem področju bi se dalo marsikaj izboljšati, predvsem organizacijsko. Morala bi biti boljša povezava z ostalimi člani sindikata v tozdih. BAJEC LADO, TOZD-9 Na letošnjem občnem zboru smo lahko ugotovili, da je bilo delo naše OOS v preteklem letu mnogo uspešnejše kot prejšnja leta; čeprav bi bilo lahko še boljše. Naj naštejem nekaj akcij, katere je organizirala ali na katerih je sodelovala naša OOS. V samoupravljanju so bili člani naše OOS zelo aktivni. Aktivno smo sodelovali pri sprejemanju raznih samoupravnih sporazumov, samoupravni organi so v našem TOZD zaživeli in pričeli z delom. Kar največ naše pozornosti pa smo namenili samoupravnemu sporazumu o sistemizaciji delovnih mest in SS o pridobivanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter zakonu o združenem delu. 2e v začetku lanskega leta se je OOS TOZD-PRODAJA kar najbolj angažirala pri volitvah sodelavcev v posamezne samo- upravne organe. OOS je pripravila in izvedla kandidacijsko konferenco ter uredila volišče, ki je bilo eno od najbolj urejenih v OZD STOL. Člani naše OOS so se med drugimi udeležili tudi krvodajalske akcije, teritorialnega organiziranja v Kamniku, proslave Delavskega praznika 1. maja v Kamniški Bistrici, sindikalnih športnih iger v okviru občine, sodelovali so pa tudi na letni Le-sariadi. Na športnem področju pa smo se s TOZD-2 pomerili v petih športnih panogah. Srečali smo se v nogometu, namiznem tenisu, streljanju, šahu in kegljanju. Rezultate verjetno poznate, toda veliko več od rezultata pa je vredno dejstvo, da smo pri tem tekmovanju aktivirali več kot polovico naših sodelavcev -raznih starosti. Moram poudariti, da smo se vsi srčno borili, seveda vsak po svojih zmožnostih. Upam, da se bomo spomladi revanžirali TOZD-2 za poraz, obenem pa upam, da se bodo tudi ostali tozdi pridružili našim tekmovanjem. Naše delo ni bilo samo vredno hvale, ampak je delo nekaterih naših sindikalnih skupin nezadovoljivo. Tu predvsem mislim delo sindikalnih skupin v Interierih. V teh skupinah bo letos potrebno več vzgojnega dela ter več aktivnega sodelovanja v samoupravljanju. Več pa bo potrebno posvetiti pozornosti tudi delu oz. nedelu naših delegatov v SIS. ING. SMOLNIKAR ALBIN, DSSS V letu 1976 je 00 sindikata DSSS uspešno uresničevala sklepe 8. kongresa ZSS in naloge, ki smo jih sprejeli z delovnim načrtom na letni konferenci v januarju 1976. Pri uresničevanju in izvajanju postavljenih nalog smo tesno sodelovali z Izvršnim odborom konference DO, občinskim sindikalnim svetom Kamnik ter drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Največ pozornosti smo posvetili: — uresničevanju ustavne vsebine in organiziranosti samoupravljanja v združenem delu, posebno javni razpravi o Zakonu o združenem delu; — uspešnemu gospodarjenju in gospodarski stabilizaciji; — socialni politiki; (Nadaljevanje na 7. strani) Stopnja varnosti pri delu v naši delovni organizaciji v letu 1976 Cilj dejavnosti varsflva pri delu je zagotovil vsakemu delavcu varno in zdravju neškodljivo delo in s tem fizično in moralno integriteto ter popolno osebno varnost pri delu. Ta cilj lahko dosežemo z uresničevanjem pravic in obveznosti delavcev v OZD za varno delovno okolje in za varne delovne razmere, v katerih ne naslajajo več nezaželjeni dogodki v obliki delovnih nezgod, pri katerih lahko nastajajo telesne poškodbe delavcev in tudi ne zdravstvene okvare delavcev v obliki poklicnih in drugih bolezni v zvezi z delom in pri delu. Prav ti nezaželjeni dogodki, ali kot jih enostavneje imenujemo nesreče pri delu, pa so eden od glavnih pokazateljev stopnje varnosti neke delovne organizacije. Oglejmo si na kratko skozi analizo nezgod, kakšno stopnjo varnosti smo dosegli v preteklem letu v naši delovni organizaciji: V letu 1976 je bilo registriranih 93 delovnih nezgod, katere so trajale 1254 dni bolniškega izostanka. Zaradi primerjave bi navedel podatke za nekaj let poprej. V letu 1973 je bil 166 nezgod, v letu 1974 — 133 in v letu 1975 — 110 nezgod pri delu. Že iz tega skromnega podatka je razvidno, da se stanje iz leta v leto izboljšuje, vendar s tem še ne smemo biti zadovoljni. Vsak delavec naj bi v okviru svojih možnosti prispeval k na-daljnem zmanjšanju števila nezgod, bodisi s svojim pravilnim delom in delovno disciplino ali z opozarjanjem in zlasti poučevanjem drugih o provilnem načinu dela. Naslednja tabela nam prikazuje stanje v preteklem letu po posameznih tozdih in poslovnih enotah. gred udarila na hrbet in ga stisnila k tlom. Pri tem si je tudi on poškodoval hrbtenico. Zaradi te poškodbe je bil v staležu 138 delovnih dni. Lahko trdimo, da je v obeh primerih nesreči botroval tako imenovani človeški faktor. V prvem primeru je bil glavni vzrok nesreče nepazljivo stopanje delavke na stol. Ta primer nam jasno govori, da je tudi pri najenostavnejših opravilih potrebno predhodno premisliti, kako bomo to storili. V drugem primeru pa je bil sam pristop k zahtevnem delu nedovoljno strokovno in tehnično pripravljen od strani odgovornih vodij. Ta dva vzroka, ki sta v teh primerih povzročila težji poškodbi, pa sta prisotna skoraj pri vsaki od preostalih 91 nezgo- TOZD PE Po pr. štev. Štev. Izg. del. Dni na Nes. na 100 zaposl. nezg. dnevi 1 nes. zaposlenih 3 61 9 102 11,3 14,7 4 168 17 311 18,2 10,1 5 141 7 74 10,5 4,9 6 72 3 23 7,6 4,2 7 213 13 129 9,8 6,1 8 142 8 146 19,2 5,6 skl. 31 2 9 4,5 6,4 TOZD-1 828 59 792 13,4 7,1 TOZD-2 196 11 79 7,1 5,6 TOZD-3 56 4 47 11,7 7,1 TOZD-4 50 4 179 44,7 8 TOZD-8 23 — — — — TOZD-9 99 2 28 14 2 PE-2 124 12 96 8 9,6 upr. 211 1 33 33 0,46 SKUPAJ 1571 93 1254 13,5 5,9 Potrebno je pojasnilo glede večjega števila izgubljenih delovnih dni v PE-4 in TOZD-4 v primerjavi z ostalimi. V teh dveh oddelkih je bila registrirana po ena težja nezgoda. V PE-4 je sodelavka stopila na stol, da bi lažje pregledala plačilno listo na oglasni deski. Stol se ji je spodmaknil, tako da je padla vznak in si poškodovala hrbtenico. Ta poškodba je trajala 158 delovnih dni bolniškega staleža. Druga težja poškodba pa se je pripetila sodelavcu iz TOZD-4. S sodelavci je podiral leseno skladiščno lopo, locirano poleg oddelka potapljanja PE-7 v TOZD-1. Ko so ročno spuščali na tla ogrodje, jim je ušlo iz rok. Ponesrečeni ni utegnil odskočiti, tako da ga je prečna dah. To bi lahko podkrepili še z naslednjimi podatki o vzrokih poškodb: v 36 primerih je bil nesmotrn ali nevaren način dela, v 11 primerih kršitve varnostnih predpisov — bodisi tistih, ki delo pripravljajo ali vodijo, bodisi samih delavcev. Iz tega sledi, da bi večino nezgod lahko preprečili, če bi se na vsako, še tako preprosto opravilo, predhodno pripravili, za kar bi morali skrbeti in odgovarjati vodje del ob sodelovanju strokovnih služb, in drugo, delavci bi morali vsako delo opravljati zbrani in »z glavo«, kot temu pravimo. Seveda pa je predpogoj, da je vsak delavec primerno predhodno poučen o varnem načinu dela, in da ima ustrezno kvalifikacijo za opravljanje določenega dela. Analiza nezgod nam kaže, da so v 57 primerih poškodbe utrpeli delavci brez kvalifikacije, le v 13 primerih polkvalifici-rani delavci, v 19 primerih kvalificirani delavci in v 2 primerih visoko kvalificirani delavci. Naslednji podatek potrjuje zahtevo, da je potrebno posebno pozornost posvetiti mlajšim delavcem, saj je bil 23 primerov nezgod pri delavcih med dvajsetim in petindvajsetim letom. Z leti starosti pa if tudi povezana delovna doba. Okoli 30°/” od vseh nezgod se je pripetilo tistim, ki so zaposleni do treh let, torej mlajšim delavcem. Tudi delovna doba na posameznih delovnih mestih nam kaže zel o podobno sliko. Približno isti odstotek nezgod je bil pri tistih delavcih, kateh opravljajo delo na istem delovnem mesta 3 leta ali manj. Najbolj neugodno p3 vpliva na delavca pogosto premeščanji iz enega delovnega mesta na drugo. Kaf 27 primerov nezgod se je pripetilo delavcem, kateri le občasno opravljajo razna dela na različnih delovnih mestih. Vs® to nam narekuje, da bo potrebno ve® pozornosti posvetiti delavcem in bolj pre' mišljeno obravnavati razne premestitve, katerih vemo, da ni malo. Zanimivi so tudi podatki o nezgodah glede na zaporedne ure delovnega časa. Tu se iz leta v leto ponavlja ista slika. Kritične so prve tri ure in sedma ura. kar pomeni, da je potrebno poveča-' nadzor ob začetku in ob koncu delovnega časa. Tako kot je kritičen začetek delov-nega dne, je tudi kritičen začetek tedria_ Kar 25 primerov je bilo registriranih °° ponedeljkih. To je tudi nekako razumljiv^ saj je človek še »nevgret« po nedeljskem počitku, in zato bi bilo priporočljivo, seveda, kjer samo delo dopušča, da se d® lavca ob pričetku tedna ne preobremeni® je z zelo zahtevnimi opravili. Če na kratko povzamemo bistvo an3 liže nezgod, nam narekuje sledeče: Vsa delavec naj bo razporejen na takšno d® lovno mesto, ki mu najbolj ustreza gls® njegove kvalifikacije, zdravstvenega sta nja in njegovih psiho-fizičnih zmogljivost Pred začetkom dela ga je še posebh konkretnem delu, ki 9 zvezi z mljat treba poučiti o bo opravljal in o nevarnostih v delom. Tudi ga je potrebno spre in občasno preverjati njegovo znanje tč^ ga po potrebi poučevati. To zlasti velja z' tvarino varstva pri delu, na kar nas obv3^ zuje tudi zakon in razni pravilniki. Vsa^ posameznik pa naj vpliva na večjo var nost s svojo delovno disciplino, upoš*® vanjem varnostnih predpisov in zbranosti pri vsakem opravilu. Iz lanskoletne ana'\ ze nezgod in analize nekaj preteklih lahko vidimo, da se je stopnja varn°73 V na$i Holm/ni r\rnarti-7on\\\ r»H Ip+fl 1*^ ^ v naši delovni organizaciji od leta bistveno izboljšala. Z upoštevanjem vS dejstev, ki nam jih kažejo te analize ^ s skupnimi močmi vseh nas pa bi laf1l