Slovenski krščanski demokrati
Spoštovani občani, dragi prijatelji!
Kadar čez gozd zahruje vihar. se drevesa zavedo svojih korenin, je svoje spoznanje zapisal pesnik Matej Bor. Tako hudo danes sicer ni, kot takrat. ko so te besede bile prvič zapisane, pa vendar, svojih korenin smo se iz velikega narodnostno-političnega mrtvila preteklih let nenadoma začeli vse globlje za-vedati. Pogled, ki so nam ga vztrajno obrača-li le na vzhod, k liku velikega, nezmotljivega brata, s katerim naj bi se rodila nova zgodo-vina. raj na zemlji, smo začeli obračati tudi vase in nazaj v zgodovino. Nekateri nam bi sicer radi še naprej lepili razne etikete, med njimi najbolj znano tisto Cankarjevo o naro-du hlapcev. Vendar zakaj? Zato, ker so nam prikazovali našo nekraljevsko zgodovino kot tako. Je pa bilo to res res? Res je, da nismo nikoli bili velik narod, da nismo nikoli bili narod zavojevalcev, osvajalcev, smo se pa kljub velikim apetitom drugih do nas in na-šega ozemlja le znali obdržati. čeprav res na bistveno manjšem koščku zemlje. kot nam je prvotno pripadal. In ta košček zemlje smo sedaj s poravnano hrbtenico razglasili za sa-mostojno neodvisno državo in tako izpolnili večstoletni sen naših prednikov. Vredno je. da ta veliki dogodek kar najbolj slovesno proslavimo. da se nam hrbtenice še bolj po1 ravnajo, da pljuča zajamejo dovolj zraka za zdržanje velikih naporov, ki nas čakajo. S trdno voljo in zavestjo, da smo sami svoj gospodar, da nismo nikomur hlapci, bomo zmogli marsikaj, česar drugače ne bi. Veter odjuge, ki je zavel s slovensko pomladjo, pa bo moral kot poletni vihar prečistiti še mar-sikateri zatohli kot v naših glavah in srcih, da se bomo z novimi, prijaznejšimi, bolj člo-veško toplimi očmi zagledali drug v drugega in z novim upanjem začeli graditi nam vsem prijazno domovanje y samostojni, suvereni domovini. IVANKA ŠIRCELJ ŽNIDARŠIČ