PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do .17. septembra 1944 se *e tk ska! v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.' Cena 600 lir - Leto XLI. št. 189 (12.221) Trst, sreda, 28. avgusta 19 O' o o l I ? * k 7j L. 3> T! r-s S S z C- : n-: Z 5 -vj i>. I CN Državni udar v Nigeriji ABIDJAN — Nigerijo, eno največjih in najbogatejših afriških držav, je prizadel nov državni udar. Skupina častnikov je v noči med ponedeljkom in torkom strmoglavila vlado gen. Mohameda Buhari ja, na njegovo mesto pa je prišel gen. Ibrahim Babangiba, dosedanji načelnik generalštaba vojske in številka tri Buharijevega režima. Udar je naznanil včeraj zjutraj gen. Joshua Dogon Varo po radiu. Povedal je, da bo do normalizacije vladala policijska u-ra, da bodo zaprta mednarodna pristanišča in letališča, pretrgane pa so tudi bile telefonske' in telegrafske zveze s tujino. Zdi se, da udar ni zahteval preliva krvi in da nova oblast obvladuje položaj po vsej državi. O usodi strmoglavljenega gen. Buharija ni vesti, pač pa se je razvedelo, da se je njegov najtesnejši sodelavec gen. Tunde Idiagbon v teh dneh baje nahajal na romanju v Meki. Nova oblast je utemeljila državni udar rekoč, da je Buhari neučinkovito vodil sanacijo države. Nigerijo, ki bo 1. oktobra letos slavila 25-letnico neodvisnosti od Velike Britanije, pretresajo hudi gospodarski problemi, še zlasti odkar je na svetovnih tržiščih padla cena petroleja, njene največje izvozne postavke. Nova huda zaostritev južnoafriške krize Aretiran voditelj UDF Boesak Vprašljiv obisk ministrov EGS JOHANNESBURG — Južnoafriška kriza se ponovno zaostruje tako z notranjega kot z zunanjepolitičnega vidika. Včeraj je policija zaprla protestantskega pastorja Altana Boesa-ka, duhovnega voditelja večrasnega protiapartheidskega gibanja Enotna demokratična fronta (UDF), ki je za danes sklical protirežimski pohod. Po drugi strani pa nepopustljivost južnoafriške vlade postavlja pod vprašaj potovanje treh zunanjih ministrov E GS v Pretorio, ki bi se moralo pričeti jutri. Pastorja Boesaka, ki je med drugim tudi predsednik Svetovnega zavezništva reformiranih cerkva, so a- genti aretirali v Capetownu, takoj potem ko je na nekem študentskem shodu govoril v prid za danes napovedanemu pohodu. Sprevod demonstrantov bi moral iz capetovmskega mestnega središča kreniti proti kaznilnici v Pollsmoru v predmestju, kjer je že več feot 20 let zaprt zgodovinski voditelj črnskega gibanja Afriški nacionalni kongres (ANC) ‘Nelson Mandela. Pretorijski režim je v preteklih dneh večkrat napovedal, da bo pohod preprečil z vsakim sredstvom, tudi najtršim, in že zdaj je jasno, da ne bo ostal le pri besedah. Poleg Boeska so v teh dneh aretirali vrsto drugih pripadnikov UDF, veliko pri- čakovanje pa vlada o tem, kaj se bo' danes zgodilo na capetownskih ulicah. Poslabšanje notranjega stanja v državi, se odraža tudi v. dejstvu, .da je policija včeraj napovedala prekinitev izdajanja svojih poročil o javnem redu, po nekaj urah pa je ukrep preklicala. Medtem pa postaja vprašljivo, ali bodo zunanji ministri EGS, in sicer ' Luksemburžan Jacques Poos, Italijan Giulio Andreotti in Nizozemec Hans van den Broek, jutri sploh odpotovali v Južno Afriko. Njihov pretorijski kolega 'itoelof »Pik« Botha je namreč predsinočnjim od njih zahteval »nujna pojasnila« glede narave potovanja. V bistvu je dal razumeti, da niso v Pretorii zaželeni, če nameravajo vsiljevati ukinitev sistema rasnega razlikovanja, poleg tega pa je povedal, da ne namerava dopustiti njihovega obiska Nelsonu Mandeli v kaznilnici, kot je zahteval zlasti Luksemburg. Včeraj je Andreotti v Riminiju, kjer se je z nemškim kolegom Genscherjem udeležil okrogle mize o bodočnosti Evrope na mitingu katoliškega gibanja Comunione e liberazione, povedal, da bi potovanje v Južno Afriko ne imelo smisla, ko bi se predstavniki EGS ne mogli sestati s predstavniki južnoafriških opozicijskih sil, vendar pri tem ni pripisal odločilnega pomena srečanju z Mandelo. Craxijev poziv družbenim silam RIM — Oživitev procesa padanja inflacije, pospešena rast proizvodnje in naložb, strogo nadzorstvo nad jatmimi izdatki, ustvarjanje novih delovnih mest: to so glavni smotri, ki si jih vlada zastavlja in za njih uresničevanje je včeraj ministrski predsednik Craxi naslovil vsem družbenim silam poziv k sodelovanju. V njem tudi zatrjuje, da obstajajo ugodni pogoji, da se leto 1985 zaključi z novimi pozitivnimi rezultati in boljšimi perspektivami. Craxi 'namreč ugotavlja, da se je inflacijska stopnja v zadnjih dveh letih razpolovila, da so se izboljšale plače, profiti in investicije podjetij in da je gospodarska rast visoka. Ugodne perspektive nakazujeta padec vrednosti dolarja in stalnost surovinskih cen. Zato gre njegov poziv zlasti trgovcem za brzdanje cen in pa bankam, ki naj bi znižale obresti, da se pospešijo naložbe in zaposlovanje, izraža pa Uidi upanje, da bo kmalu dosežen sporazum o ceni dela. Po potopitvi ladje gibanja Greenpeace Nova Zelandija ne verjame izidu francoske preiskave Kancler najavil čislko v nemških tajnih službah Kohl izključil odstop ministra Zimmermanna PARIZ — Tricotova preiskava o 'božni odgovornosti francoske tajne Jjužbe pri potopitvi ladje »Rainbow barrior« mirovnega gibanja Green-bbace je narekovala predsedniku vla-be Fabiusu izjavo, da so v delovanju Protiobveščevalne službe DGSE »hu-b® Pomanjkljivosti«. Premier je ob-r3rnbnega ministra Hemuja pozval, bsj pomanjkljivosti odpravi, hkrati b? je tako njemu kot notranjemu mi-[bstru Foxeu naročil, da parlamen-'brnima komisijama za obrambo od-pej redno postrežeta z letnim poroči-oth o delu tajnih služb. O atentatu na ladjo je Fabius de- jal, da nima elementov, ki bi mu dovolili oporekati Tricotovim zaključkom in da francosko sodstvo zdaj čaka na izsledke novozelanske preiskave. Če bo ta potrdila »zločinske odgovornosti francoskih državljanov, bo proti tem brž uveden sodni postopek,« je zatrdil Fabius. Novozelandska vlada je zavrnila Tricotovo poročilo, ki gh tudi francoski tisk hudo kritizira. Njen predsednik Lange zahteva od Fabiusa pojasnilo, zakaj se je petero francoskih tajnih agentov mudilo v Aucklandu, in trdi, da je Francija s tem »zadala smrten udarec prijateljstvu med državama«. Kolesarsko SP: Italiji še eno zlato Nogometni pokal: Triestina - Torino NA 10. STRANI BONN — Po zasedanju parlamentarne komisije za nadzorstvo tajnih služb, ki ji predseduje, je načelnik parlamentarne skupine SPD Hans Jochen Vogel včeraj javno zahteval odstop notranjega ministra Friedricha Zimmermanna (CSU). Pripisuje mu politično odgovornost za doslej največjo vohunsko afero v ZRN. če minister ne bo odstsopil ali če ga kancler Kohl ne bo odstavil, je dodal Voghi, bo SPD zahtevala izredno sejo Bundestaga in morda celo imenovanje posebne preiskovalne komisije. Kancler Kohl je po vladni. seji napovedal temeljito čistko v obveščevalnem in protiobveščevalnem aparatu. Objtnem je prek svojega glasnika Osta odvrnil Voglu, da ostane Zimmermann na svojem položaju. To pa zato, je rekel, ker listine in izjave bivšega predsednika Verfassungsschutza, Hellen-broicha, izključujejo, da bi notranji minister (in z njim kanckì’jev podtajnik Schrenekenberger, ki jé odgovoren za tajne službe) kaj vedel o osebnih problemih pobeglega Heinza Joachima Tietgeja. Operativni šef protiobveščevalne službe, ki je skoraj 20 let delal (in vohunil) pod okriljem zveznega urada zà zaščito ustavne ureditve s sedežem v Koelnu, je bil, kot znano alkoholik, pravijo pa tudi, da je morda ubil ženo in naj bi prav zato podlegel izsiljevanju vzhodnonemških tajnih agentov. Toda Kohlov stolček se, kot kaže,. vseeno maje. Med 12 tajnicami na visokih položajih, proti katerim je bila uvedena preiskava v zvezi z njihovo morebitno vpletenostjo v špijonažo za NDR, je namreč tudi kanclerjeva tesna sodelavka. Med naslednjimi žrtvami lova na izdajalce utegne biti med drugimi še že omenjeni Heribert Hellenbroich, ki je do avgusta lani vodil protiobveščevalni oddelek, katerega operativni šef je bil Tietge, nato pa bil postavljen na čelo zahodnonemških tajnih služb. Vse bolj živahna predkongresna razprava v KPI Komunisti pred novimi zrelostnimi izpiti? SANDOR TENCE filmu (ali Firencah) bo spomla-* .Predčasni kongres KPI, ki bo, so-,6c po predkongresni razpravi zno-in izven partijskih struktur in **1 po vzdušju, ki vlada med ko-Unisti po porazu na upravnih voli-in na referendumu, morda res nornenii zgodovinsko prelomnico v kot šestdesetletnem življenju naj-v/^je italijanske levičarske stranke. t.. kot sedaj, niso še komunisti ‘«ko sli sedaj, kritično in avtokritično razmi-^■lali ne samo o lastni politični strassi in o perspektivah levice, am-tudi postavljali v dvom nekate-v • nekoč temeljne, zgodovinske goto-K. sn, kot je npr. demokratični cen-iù je bii gg Ro včeraj »ar- gument tabù« in ki so ga danes mladi komunisti na svojem festivalu v Sieni dejansko že odpisali. Začel je Luciano Lama, ki je v intevjuju za dnevnik »La 'Repubblica« odkrito brez dlak na jeziku povedal, da se je partija po referendumu znašla brez jasne politične linije, v slepi ulici, i/. katere bo moč najti izhod le z izrazito reformistično politiko, ki predpo stavlja predvsem nove odnose s PSI. V drugih pogojih bi generalni sekretar CGIL to stališče izrazil na stolpcih partijskega glasila Unità, sedaj pa je nalašč izbral »meščanski« časopis in to prav sredi zasedanja pomembnega partijskega centralnega komiteja, na katerem je vrh vsega še molčal. To so mu mnogi somišljeniki, tudi na vrhovih, zamerili, debata pa je vseeno šla svojo pot naprej', še preden je Natta formalno predlagal predčasni kongres. Na Unità so nato prvi razbili led člani partijske celice v tovarni Piaggio, ki so z zelo kritičnimi toni očitali vodstvu KPI, da prevečkrat pozablja na komunistično identiteto, in na revolucionarno usmeritev partije in da je Craxi skoraj neke vrste razredni sovražnik, s katerim ni mogoče sklepati nobenih zavezništev. Zlasti to zadnje stališče je doživelo plaz odgovorov in kritik predvsem mlade generacije strankinih voditeljev s Severa, ki si v.bližnji bodočnosti ne postavljajo za cilj strategije KPI izhod iz kapitalizma, ampak preustroj (»izboljšanje«) sedanjega družbenega in gospodarskega sistema. Od tukaj tu di vzdevek »izboljševalci« (miglioristi), s katerim časopisi označujejo to skupino partijskih voditeljev, za katero pa se res skriva točno določena usmeritev, ki jo mnogi, mogoče preveč simplicistično ocenjujejo že kot strujo. Stališča delavcev Piaggia je doslej z veliko vnemo, ki je zanj vedno zelo značilna, podprl le Armando Cossutta, po mnenju katerega bi si morala partija postaviti kot prvenstveni cilj premostitev kapitalističnega sistema. Zakaj se imenujemo še komunistična partija, polemično razmišlja Cossutta, potem ko se skoraj bojimo povedati, da je naš cilj komu nizem, seveda prikrojen specifičnim italijanskim razmeram? Cossut ti je zelo provokativno odgovoril biv ši poslanec Gnido Carrandini, ki je prav na stolpcih Scalfarijevega dnev nika predlagal preimenovanje KPI v »Demokratično stranko dela« in pri NADALJEVANJE NA 2. STRANI mm*-.—- tekmovanja »Seghizzi« MARKO WALTRITSCH Že štiriindvajsetič se bodo v Gorici zbrali pevci iz raznih dežel Evrope pa tudi iz drugih kontinentov, da bi sodelovali v tem mestu ob Soči na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov-, ki nosi ime po znanem goriškem glasbeniku Česani Augustu Seghizziju. Zbori bodo nastopali v dvorani UGG od četrtka do nedelje po že ustaljenem vrstnem redu: najprej tekmovanje v polifonskem, zatem pa v narodnem petju. Letos so prireditelji uvedli še prijetno novost: tekmovanje malih zborov. Tu prihajajo v poštev, vsaj na letošnji, prvi izvedbi, predvsem slovenski okteti. Med temi tudi zamejski Tržaški oktet. Sočasno s tekmovanjem pevskih zborov se v teh dneh vrši v Gorici (pričel se je včeraj) mednarodni posvet o zborovskem petju. Ta posvet je letos že šestnajsti po vrsti. Gorica je tako za nekaj dni ena maloštevilnih prestolnic evropske in svetovne zborovske glasbe. Malo je krajev v Evropi, kjer prirejajo take festivale pevskih zborov. Nekateri sicer slovijo bolj kot goriški. Ta v mestu ob meji pa si je pridobil velik ugled in sloves ne le v evropskem, mdrveč tudi v svetovnem merilu. Letos sodeluje namreč zbor iz Argentine. Poslušali pa smo v prejšnjih letih zbore iz Azije, Afrike in še od kje. Ko so pred več kot dvema desetletjema člani ' goričkega zbora Seghizzi (poleg italijanskih pevcev je v zboru tudi nekaj slovenskih) začeli, niso pričakovali, da bo festival z leti tako rasel in uspeval ter dobil take razsežnosti. Prireditelji so tudi z obiski širili krog prijateljev. Začetki tega mednarodnega festivala niso bili med najlažjimi. Iz deželnega tekmovalnega festivala je ta prerasel v mednarodnega. Tudi takrat se je zgodilo nekaj za nas Slovence neprijetnega. Ker je na enem prvih festivalov imel prvič nastopiti slovenski zbor je med nekaterimi prenapeteži v Gorici zavrelo. Dvorana UGG ne sme biti »onečaščena« od slovenske pesmi. Kljub stališčem nekaterih v Gorici in tudi omahovanju takratnega župana Potenzia (nekdanjega Podbersiča) pa je prevladala zahteva pevcev Seghizzija. Festival se je vršil z nastopom tudi slovenskega zbora. Slovenski zbori, tako iz zamejstva kot iz Jugoslavije, so bili potem stalni gostje na goriškem tekmovanju. Marsikdaj so dobili tudi laskava priznanja. Tudi letos je njihova prisotnost številna, še zlasti, kot že prej omenjeno, v razredu malih zborov. Največ priznanj pa so vedno dosegali zbori iz vzhodnoevropskih držav, kjer imajo zelo kvalitetne ansamble. Mednarodni pevski festival v Gorici prerašča okvir navadnega mednarodnega tekmovanja. V Gorici je Seghizzijevo tekmovanje razbilo led v mednarodnem sodelovanju, še zlasti čez mejo s sosedi. V- la okvir velja vključiti tudi foklorni festival, ki ss je zaključil v nedeljo. Tudi na teh folklornih festivalih oziroma paradah, letos je ta bila že dvajsetič, se utrjujejo prijateljstva med različnimi narodi in ljudmi raznih jezikov. Folklornih festivalov je sicer v Evropi veliko, veliko več kot tekmovanj pevskih zborov. Sicer pa imamo v Gorici še vrsto drugih podobnih prireditev z različno tematsko vsebino. K nam prihajajo razni strokovnjaki iz več dežel sveta, kidturniki, športniki. V zadnjem času je zaslovel festival malih gledališč, ki je shodil najprej v Novi Gorici, potem pa pogledal čez mejo v naše mesto. Prav v zadnji izvedbi, letos januarja, je ta festival zadobit širši okvir od prejšnjih. Tudi go-riška publika, tako italijanska kot slovenska, se je pričela zanimati za gledališke prireditve. Prvi koraki so bili sicer težki, vendar pa so se stvari pričele razvijati tudi na tem področju. Tako je treba tudi nadaljevati. Drugače pa bi uradni sporazumi med državama in druge uradne besede ostali brez prave ljudske vsebine. i i S plovbo v nevarnih vodah Tvegana pot ladij iz SFRJ BEOGRAD — Ladja Krapanj šibe niške »Slobodne plovidbe« se je prej šnji četrtek izvlekla iz bejrutskega pristanišča z neznatnimi poškodbami, potem ko sta jo zadeli granati. Ladja je po ukazu kapitana takoj izplula iz pristanišča in zapustila ogroženo območje ter s preostankom natovorjenega žita odplula proti grškim pristaniščem. Vse kar se je dogajalo v bejrut skem pristanišču Usti dan, kar je pregnalo jugoslovanske pomorščake, da so v naglici izvlekli sidra, in kako so preživljali kritične trenutke, bo znano šele tedaj, ko bo Krapanj priplul v pristanišče na Jadranu. Tudi po tem primeru, ki na žalost ne bo ostal osamljen (ker na mnogih svetovnih morjih ne vlada mir) je bilo slišati glasove: mar morajo jugoslovanski pomorščaki za vsako ceno pluti po ogroženih morjih? Ladje reške »Jugolinije« in še nekaterih jugoslovanskih brodarjev so vzdrževale reden, pa tudi rentabilen servis s pristanišči v Arabsko - perzijskem zalivu vse do izbruha iransko - iraške vojne. Na teh progah so ladje plule do zadnjega trenutka, tako da je bilo nekaj jugoslovanskih ladij v ogroženih pristanišči^ tudi na dan, ko so v pristaniščih šat el Araba začeli streljati z obeh strani. Puljska Istranka jo je odnesla brez te žjih posledic, nekatere ladje so se izvlekle brez težav, v Koramsaru in Basri pa so ostale tri ladje (Lika, Krasica in Uljanik), katerih posadke so dostojanstveno prenesle vse težave, na katere so naletele potem, ko so zapustile ladje in na poti v domovino. Posadka Uljanika, ki so ga zadeli in potopili na sredi široke reke, se je marala ponoči reševati sama, mornarji so preplavali polovico Šat el Araba, ki je znan tudi po morskih psih in ob tveganju, da jih bodo zadeli, so prešli na iraško stran. Človeških žrtev na srečo ni bilo. Zaradi neugodnega razvoja dogodkov na tem področju so jugoslovanski brodarji prenehali vzdrževati ladijski prevozni servis za iranska pristanišča severno od Bandar Abasa in kasneje se je izkazalo* da je pravzaprav ogrožena plovba tudi na »svobodni strani« Arabsko-perzijskega zaliva, pluti pa je treba. Mnoge jugoslovanske ladje in pomorščaki na njih so bili priče tudi lanskega dogajanja v Rdečem morju, ko je bilo posejano z minami, ki so ogrožale varno plovbo. Nekateri kapitani so kasneje trdili, da so imeli »slalomsko plovbo«, da so se izognili neznanim »plovnim objektom«, za katere so predvidevali, da so mine, pluli pa so kljub temu. Medtem ko plujejo ladje v pristanišča Libanona, v bejrutsko ali katerokoli drugo pristanišče, se vsak kapitan ladje zaveda tveganja, kateremu izpostavlja ladjo in posadko, še posebej zato, ker je sovražnik neviden in ga ne prepoznajo niti potem, ko napade nevtralno in miroljubno ladjo, (dd) □ RAB — člani luške izpostave na Rabu so včeraj blizu Rta Kalifront na Rabu rešili dva avstrijska turista, ki sta ponoči doživela brodolom. Njun klic na pomoč — rdečo raketo — je prva opazila posadka Jadroli-nijSne ladje Ilirija okoli 5. ure zjutraj, ko je plula na redni progi proti Reki. Ker s preiskovanjem obale niso ničesar opazili, so obvestili luško kapitanijo Reka, potem pa je krenil v akcijo čoln luške izpostave na Rabu. Avstrijski zakonski par Supanz so odkrili v Zalivu Svete Mare na Rabu. Na njuni jadrnici Oniro, dolgi 5 in široki 2 metra, se je pokvaril motor, tako da sta vso noč plula in se poskušala izogniti obali, proti kateri ju je nosil veter in morski tok. Ljubljana izgubila bitko za svetovni kongres industrijskih oblikovalcev 1989 WASHINGTON — Zadnji dan 15. svetovnega kongresa Sveta združenj industrijskih oblikovalcev 1CSID v Wa-shingtonu je Ljubljana izgubila bitko z japonskim mestom Nagoyo za organizacijo svetovnega kongresa te organizacije, ki bo 1989. leta. Na tajnih volitvah je Ljubljana dobila 73 glasov, Nagoya pa 89. Izid volitev je bil dokaj tesen, še posebej če upoštevamo, da je Japonska priznana velesila na lem področju in da je v kandidaturo vložila neprimerno večja sredstva kot Ljubljana. Vodja jugoslovanske delegacije na tem kongresu, predsednik Združenja oblikovalcev Slovenije Saša Machtig, je ob koncu kongresa izjavil, da je bil nastop SFRJ kljub izgubljeni kandidaturi opazen in da ima Ljubljana glede na doseženo število glasov realne možnosti, da dobi kandidaturo na naslednjem kongresu, pod pogojem, da prirediteljem ne bo upadel pogum, da bodo nadaljevali s pripravami in da bodo imeli podporo širše družbene skupnosti. Iz izgubljenega boja za kandidaturo z drugim najpomembnejšim japonskim industrijskim središčem Nagoyo se lahko tudi marsikaj naučimo. Japonska delegacija na kongresu, ki je štela skoraj sto ljudi, je nm stopila izredno agresivno in načrtno z vnaprej pripravljenimi publikacijami. Svetovnega kongresa oblikovalcev sta se na primer udeležila tudi župan Nagoye Reiji Suzuki in predsednik gospodarske zbornice Kotaro Te deka. Pri izbiri prireditelja naslednjega kongresa te organizacije, v katero je včlanjenih 58 držav, je poleg nekaterih gospodarskih in političnih razlogov odločalo tudi dejstvo, da smo na tem področju v svetu relativno malo uveljavljeni. Razen tega naša propagandna akcija ni bila tako učinkovita kot japonska, saj so Japonci v kandidaturo vložili neprimerno več denarnih sredstev kot mi. Kljub temu je bil naš nastop na obeh razstavah, ki sta spremljali kongres, sprejet ugodno, kar dokazuje tudi ponudba, da bi razstavo slovenskih podjetij prenesli v Los Angeles. Enajst slovenskih delovnih organizacij je na razstavi Design exellence nastopilo tudi s skupno publikacijo, ki je predstavljala doseženo stopnjo industrijskega oblikovanja pri nas. Nekateri naši strokovnjaki sider sodijo, da so' delovne organizacije, ki so sodelovale na razstavi, nastopile premalo agresivno, da na razstavi ni bilo prisotno dovolj pred' stavnikov, ki bi lahko pojasnili posamezne izdelke, in da bi lahko nekatere delovne organizacije predstavile delke, ki so res najboljši na tem področju. Na razstari so namreč sodelovali nekateri najbolj uveljavljeni industrijski oblikovalci, tako da sta razstavi dajali celovn pregled razvoja industrijskega oblikovanja na svetu. Saša Machtig je imel na kongresu razpravo o doseženi stopnji industrijskega oblikovanja pri nas, Davorin Savnik pa je imel razpravo o industrijskem pla'. giatu. Oblikovno rešitev Iskrinega telefona ETA-80, ^ ga je oblikoval ta slovenski industrijski oblikovalec, so namreč ukradle nekatere ameriške in korejske tovarn?-Že nekaj časa ga množično proizvajajo, tako da ga If mogoče videti skoraj v vsaki ameriški trgovini s tehničnim materialom. To je poleg nekaterih izdelkov s področja lesne industrije dokaz, da se na tem področju vendarle uveljavljamo. Svetovni kongres Združenja industrijskih oblikovalcev ICSID v Ljubljani zato, po besedah vodje 'naše delegacije Saše Machtiga, ne bi busamo pomembna turistična uveljavitev Ljubljane, ampak-tudi nadaljnja vzpodbuda razvoju našega industrijska-ga oblikovanja. Brez razvitega industrijskega oblikovanja si danes namreč ne moremo več predstavljati nit* moderne industrijske proizvodnje. UROŠ LIPUŠČEK Čilska zmerna opozicija izdelala enoten program POSLOVNA SKUPNOST SANTIAGO DE CHILE — Enajst čilskih strank, ki predstavljajo zmerno opozicijo proti diktatorju Pinochetu, je včeraj podpisalo sporazumi za prehod v demokracijo. V njem zahtevajo od sedanjega režima odpravo prepovedi politične dejavnosti, ukinitev izrednega stanja, obnovo javnih svoboščin in referendum, na katerem naj se prebivalstvo izreče o neposredni, tajni in nepristranski izvolitvi predsednika republike, senatorjev in poslancev. Pobudnik sporazuma je škof v San-tiagu, kardinal Juan Francisco Presno, ki je krog sebe zbral predstavnike desničarskih strank, ki so se zadnje čase oddaljile od režima, sredinskih s Krščansko demokracijo na čelu in nekaterih zmerno levičarskih. Z izključitvijo komunistov, revolucionarnega gibanja MIR in socialistične stranke tajnika Clodomira Almeyda si Fresno prizadeva, da bi navezal dialog s silami znotraj vojske, ki bi morebiti pristale na odstranitev Pinocheta in delno demokratizacijo v državi, ne pristajajo pa na pogajanje s tistim delom levice, v katerem vidijo »komunistično nevarnost« in odgovornost za protestne manifestacije, a-tentate in sabotaže proti sedanjemu režimu. Iz čilske prestolnice je prišla včeraj tudi vest, da je sodnik Casanovas ki vodi preiskavo o okrutnem umoru treh voditeljev opozicije, dal aretirati dva kapetana carabimerosov. S tem je že 14 pripadnikov Pinochetove vojaške policije osumljenih sodelova nja pri trojnem zločinu. SUHOZEMNI TERMINAL SEŽANA največji intermodalni blagovno-transportni center na zahodni meji. Vsem občanom, poslovnim partnerjem in drugim delovnim ljudem čestitamo ob prazniku občine Sežana. V boju proti kriminalu potrebno večje sodelovanje med državami MILAN — Na 7. kongresu OZN o kriminalu v svetu, ki še odvija v milanskem kongresnem centru, so' si včeraj sledili številni posegi odgovornih za javni red v raznih državah sveta, ministrov, šefov policij in kriminologov. Med posegi uradnih delegatov je gotovo majvečjo pozornost pritegnil govor namestnika sovjetskega zuna njega ministra Elisova. Ne toliko zaradi sicer zanimivih podatkov o zločinstvu in manjšem prestopništvu v Sovjetski zvezi, kjer je kar 43 odst. protizakonitih dejanj povezanih s problemom alkoholizma, pač pa zaradi njegove polemike s predvčerajšnjim govorom italijanskega ministra Scalfara. Elisov je namreč Scalfaru očital, da je glede zgodovinskih zločinov postavil na isto raven Stalina in Hitlerja. Iz vseh posegov včerajšnjih govornikov so prišli zanimivi podatki, ugotovitve in predlogi za učinkovitejši boj proti novim oblikam kriminala. Šef italijanske policije Porpora je tako omenil namenitev izrednega sklada za tehnološko in poklicno okrepitev policijskih sil v boju proti vedno bolj specializiranim in razčlenjenim oblikam kriminala. Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi direktor ameriške FBI William Webster, ki je povedal kako skušajo v ZDA zatirati mafijske in podobne pojave organiziranega kriminala. O ieh problemih in zlasti o sodelovanju v boju proti mafiji ter izvajanju sporazumov o izročitvi zločincev so se pogovarjali na sestanku med italijansko in ameriško delegacijo. Ob robu kongresa je Amnesty International priredila razpravo o smrtni kazni v svetu. Tudi kjer ta okrutna oblika socialnega maščevanja ni uradno v veljavi, se v svetu množijo primeri umorov, ki jih — večkrat ob odobravanju javnega mnenja — izvajajo pohcijski organi. DO ASTRA-STEKLARNA, p.o./66240 kozina, hrpelje 29__ steklarno proizvodnja ročno pihanega _ stekla in kozmetične embalaže^ Ob občinskem prazniku čestitamo delovnim ljudem in občanom. • Komunisti NADALJEVANJE S 1. STRANI tem žel nekatera odobravanja na festivalu ZKMI v. Sieni, kjer so se med drugim nekateri vidni strankini predstavniki prvič razbili med pristaše in nasprotnike jedrske energije, seveda v energetske namene. Predkongresna razprava v KPI je kot vidimo iz tega kratkega in zelo poenostavljenega prereza v polnem teku in se odvija ob belem dnevu, tako da bo sedaj težko očitati komunistom (kot delajo še nekateri) potuhnjenost in zaprtost ali pa zahtevati od njih vedno nove »zrelostne izpite« iz demokracije, spričo katerih komunisti niso še dozoreli za vodenje države. Gotovo KPI mora še marsikaj razčistiti zlasti v svojem notranjem življenju, ki je v marsičem še zelo zakostenelo in preživelo, ne sme pa ostati pri tem osamljena, tudi zato ker je komunistično vprašanje eno temeljnih vprašanj italijanske demokracije. SANDOR TENCE MARTA in MARIJAN SOTLAR gostišče STARI GRAD SENOŽEČE Ob občinskem prazniku čestitamo občanom in se priporočamo za obisk. /jrCIMOS Vakoper TOZD Proizvodnja avtomobilskih delov Senožeče PRIDRUŽUJEMO SE ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE SEŽANA Vsem občanom, delavcem in poslovnim partnerjem želimo veliko uspehov pri delu in se priporočamo 28. avgust - praznik občine Sežana Obdobje precejšnjih delovnih dosežkov SEŽANA — Danes, 28. avgusta, pra-^tuje občina Sežana svoj praznik. “raznuje ga s številnimi prireditvami in delovnimi zmagami, ki potrju-iejo prizadevanja njenega prebival-stva in njenih upraviteljev po vsestranskem gospodarskem in družbe-tem razvoju. Za sežansko občino je bilo za po-v°jna leta značilno odseljevanje domačinov. Do leta Ì971 se je število Prebivalstva v tej občini, kjer je po v°jni živelo še 35.0CO prebivalcev, z®anjšalo na 23.000. Sorazmerno hiter razvoj industrije, ki so jo gradili v Petih večjih središčih te občine, je radnja leta ta tok zaustavil in odtlej se število prebivalcev v vseh krajih te občine povečuje. Policentričen razvoj, za katerega so Se v tej občini odločili že pred leti Prav zato, da bi naselja v osrčju in tudi ob meji ne ostajala prazna, je domačinom omogočil bolj ali manj e-Pake življenjske razmere v pretežnem dolu občine. Zato se zdaj mnogi vračajo nazaj na svoje domove, obnav-taj° stare hiše in gradijo nove, hkra-r' Pa posodabljajo tudi infrastrukture. V okviru občinskega praznika so v Ložani v prejšnjih dneh že otvorili Pove in posodobljene proizvodne zmogljivosti DO »Sežana«, tovarne plete-Pin in konfekcij; odprli so novo as-'altfiO cesto med Sežano in Lokvijo, m je skoraj za polovico skrajšala razdalj» med tema krajema, ter odprli še novi vodovod in cesto v Rodiku. Občinski praznik v Sežani pa bodo v naslednjih dneh obeležili tudi z dru-Sinii delovnimi zmagami. V Senožečah bodo danes odprli vodovod Mla-eevo - Senožeče, v petek, v Sežani, Pove proizvodne prostore »Mitol«, v Pedeljo na Štjaku pa bodo otvorili nov obrat »Cimos«. Ob vsem tem in ob bogatem kul-Pvno-zabavncm in športnem progra-'Pn, ki so ga v Sežani pripravili za 0 Priložnost, ne gre pozabiti na iz-Podno važno pobudo, na podpis listi-V PPljateljstva in sodelovanja mad mirimi obmejnimi občinami — Seža-®°> Dolino, Repentabrom in Zgonikom s katerim so predstavniki teh ob-C|P potrdili že obstoječe prijateljske Vezi in postavili temeljni kamen za Ppdaljnje plodno sodelovanje. Ob tem prazniku občine Sežana naj Sfedo naše iskrene čestitke vsemu Prebivalstvu in njenim upraviteljem seljo, da bi se te vezi ob meji stal-0 krepile v obojestransko korist. Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo Kraški vodovod ob občinskem prazniku sežanske občine Sežana Skupščina občine Sežana • in Ob 28. avgustu. družbenopolitične prazniku občine SEŽANA čestitamo vsem občanom organizacije ' —- in prijateljem. Občanom in delovnim ljudem čestitamo ob občinskem prazniku, 28. avgustu mm Tovarna pletenin in konfekcije n. sol. o., Sežana lili Tovarna lepil 66210 Sežana Tel. (067) 72-651 Proizvodni program za lesno industrijo — polivinilacetatna, poliuretanska, talilna, cianokrilna raztopinska lepila — polivinilacetatne disperzije — barve za obeleževanje — lepila v razpršilcu Kolektiv delovne organizacije Mitol čestita svojim poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Sežana STROJNA INDUSTRIJA, n. sol. o. tozd Tovarna Krasmetal, n. sol. o. 66210 SEŽANA Delovni kolektiv SIP Tovarne KRASMETAL SEŽANA ISKRENO ČESTITA VSEM OBČANOM OBČINE SEŽANA OB OBČINSKEM PRAZNIKU 28. AVGUSTU PROIZVAJAMO STROJE ZA PRIDELAVO, PREDELAVO IN SPRAVILO KRME, KI OMOGOČAJO SODOBNO KMETOVANJE KOPER proizvodnja, trgovina in turizem. Koper o. sol. o. 66000 Koper. Cesta JLA 12 — Tel..(066) 22-090 22-088 — Teleks: 34202 DO DROGA Portorož DO INTERNA BANKA Koper DO JADRAN DO PRESKRBA Koper DO TOP Portorož IMPORT - EXPORT SEŽANA Vsem občanom sežanske občine iskrene čestitke ob občinskem prainika V tržaških podjetjih kovinarskega sektorja Obnovitev dela po poletnem premoru spet opozarja na nerešene probleme Vsi obrati kovinarskega sektorja na Tržaškem so s ponedeljkom, ko so se delavci po avgustovskem premoru vr nili na delo, spet delujejo. Ob obnovitvi produktivne dejavnosti je pokrajinski FIOM, t.j. sindikat kovinarskih delavcev CGIL, smatral za potrebno, da spet opozori delavce in javnost na hudo krizo, ki še vedno pretresa večji del zasebnega in javnega kovinarskega sektorja. Po mnenju FIOM je sicer položaj drugačen kot pred enim letom, ker so se boji in stalna politična iniciativa delavcev in njihovih sindikalnih organizacij učinkovito zoperstavili zmanjševalnim načrtom IRI in njenih finančnih družb ter odprli nekatere nove perspektive. Po drugi strani pa so še vedno nerešeni osnovni vozli, ki zadevajo obnovo in okrepitev proizvajalnih dejavnosti, še posebno v podjetjih z državno udeležbo, kjer se nadaljuje zatekanje k izredni dopolnilni blagajni, medtem ko vodstva podjetij še niso opustila svojih omejevalnih načrtov, vlada pa še vedno m ' izpolnila sprejetih obvez. FIOM v svojem tiskovnem poročilu našteva najbolj delikatna krizna žarišča: v ATSM (180 delavcev v dopolnilni blagajni) gre h kraju delo za ladijska popravila ter nj nobenih novosti v pogajanjih za posebne gradnje. V Tovarni velikih motorjev (250 delavcev v dopolnilni blagajni) imajo zagotovljeno delo za 321 tisoč konjskih sil v letošnjem letu in za 400 tisoč v prihodnjem letu, medtem ko samo vodstvo podjetja, ki namerava skrčiti delovno silo kar za 400 enct, zagotavlja, da znaša produktivni po tencial 450 tisoč konjskih sil letno. Prav tako ostajajo nerešeni kočljivi problemi produktivne in ekonomske sanacije (deficit za leto 1984 je pre segel 40 milijard lir). In še: v Isotti Fraschinj’ (160 delavcev v posebni dopolnilni blagajni) se nadaljuje huda proizvodna kriza in beležijo hude zamude v sproženju novih produkcijskih linij. V Temiju (280 delavcev v dopolnilni blagajni) še vedno čakajo na sanacijo in restruktura-cijo sektorja litega železa ter beležijo zastoje glede novih pobud. Težave pa ne zadevajo samo podjetja z državno udeležbo, ampak tudi zasebna: pomislimo samo na probleme Telettre in Oriona in na postopno hi ranje malih in srednjih podjetij. V takem zaskrbljujočem položaju predlaga pokrajinsko tajništvo FIOM predvsem dvoje: začetek široke enotne mobilizacije v podporo razčlenjenim pogajanjem, ki naj obdelajo vprašanja industrijske politike podjetij ter pogoje dela (urnik, plača, okolje itd.), po drugi strani pa nadaljnji razvoj enotne politične pobude ob sodelova- nju političnih in družbenih sil ter krajevnih uprav za definiranje problemov saniranja in krepitve podjetij ob spoštovanju sprejetih obvez ter izvedbo konkretnih programov za nove pobude. V tej zvezi FIOM poziva k čimprejšnjemu sklicanju konference o državnih udeležbah, ki bi lahko dala jasne odgovore na marsikatero vprašanje. Danes skupščina delavk Calze Bloch Danes ob 10.30 bo v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares skupščina delavcev in delavk Calze Bloch, ki so že dolgo časa v dopolnilni blagajni. Skupščino je sklicalo tajništvo enotne federacije CGIL, CISL in UIL, ki je v prejšnjih dneh imelo vrsto srečanj na deželnem odbomištvu za industrijo in na tržaškem Združenju indus-trijcev. Glede na važnost sestanka priporoča sindikalna zveza točnost in čim širšo udeležbo. • Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je včeraj sprejel na predstavitvenem obisku novega ameriškega konzula v deželi Roberti J. Smolika. V veljavi nov zakon, prilagojen navodilom EGS Za posodobitev tovornega prometa V okviru Evropske gospodarske skupnosti je že pred časom stekla razprava o vprašanju cestnega prevoznega parka, saj so strokovnjaki ugotovili, da je na evropskih cestah vse preveč tovornjakov glede na dejanske potrebe držav članic. Komisija za prevoze pri EGS je zato izdala posebno navodilo, v katerem svojim članicam priporoča ne samo znižanja števila tovornih vozil, temveč tudi njihove skupne nosilnosti za vsaj 15 odstotkov-Še posebno pereča pa je problematika v Italiji, kjer je že pred nekaj desetletji začelo skokovito naraščati povpraševanje po prevozih s tovornjaki, ki so bili takrat ceneni in izredno hitri v primerjavi z železnico. Hkrati je naraslo število voznikov, ki so se osamosvojili in postali obrtniki - pt6' vozniki. Ta majhna podjetja pa niso imela in niti danes nimajo dovolj finančnih razpoložljivosti, da bi lahko, redno in temeljito obnavljala svoj vozni park: zaradi tega krožijo po italijanskih cestah tehnično dotrajani tovornjaki, kar seveda ogroža varnost na cestah, onesnažuje ozračje in V°~ dobno. 12. avgusta je bil v Uradnem listu objavljen zakon št. 404 o nujnih P°' segih za posodobitev tržišča avtoprevozov, s katerim se je italijanska zakonodaja prilagodila navodilom EGS. Zakonodajalčev namen je zmanjšati stonilo tovornjakov, posodobiti tovorni vozni park in združiti manjša podjetp v zadruge ali konzorcije, za kar je bil ustanovljen posebni vsedržavni skbia z vsoto 80 milijard lir. Vsako podjetje, ki bo izločilo iz prometa od enega do pet tovornjakov in ki jih bo nadomestilo z novimi (v manjšem številu in z manjšo skupvo nosilnostjo) bo prejelo podporo v višini 20- do 75-odstotne vrednosti novega vozila,- Odstotek bo odvisen od števila tovornjakov, ki bodo izločeni iz prometa-v primeru prodaje starega tovornjaka pa prodajalec ne bo imel pravice a° podpore. Poleg tega pa je tudi določeno, da bo 30 odstotkov sredstev sklada na voljo zadrugam avtoprevoznikov, kar dejansko spodbuja združevanje obrtnikov v zadruge ali konzorcije in torej v večje in stabilnejše gospodarske enote. ., Zakon je naletel na ugoden odmev v italijanskih gospodarskih krogm saj proizvajalci industrijskih vozil upajo, da bo učinkoval na dvig povpraševanja po njihovih izdelkih, ki je trenutno v precejšnji krizi. Po drugi stran1 pa strokovnjaki ugotavljajo, da je znesek 80 milijard lir le preskromen za uresničitev končnih ciljev novega zakona, saj v Italiji po statističnih ocenah kroži kar 130 tisoč tovornjakov godnih za odpad. Če upoštevamo današnje cene novih vozil, bi z razpoložljivimi sredstvi lahko spravili iz prometa le to tisoč vozil in jih komaj 5 tisoč zamenjali z novimi, kar pomeni, da bo sklad omogočil le 4-odstotno zmanjšanje voznega parka. Upamo lahko le, da gfe za prvi korak k zastavljenemu cilju, ki naj bi mu v prihodnjih letih siedila nadaljnja finansiranja zakona, (zk) pisma uredništvu O DISKOTEKI V KOMPRENZORIJU BIVŠE PSIHIATRIČNE BOLNICE Svetovalec Liste za Trst v tržaški krajevni zdravstveni enoti Ermenegildo de Rota nam je poslal v objavo naslednje pismo: Spoštovani direktor, v zvezi s člankom »Diskoteka v komprenzoriju pri Sv. Ivanu primer, kako po novih poteh do mladih« (članek smo objavili 21. t. m., op. ur.), sem dolžan, da popravim nekatere trditve, ki jih je članek vseboval. Trditev, da je upravni odbor KZÈ na predlog svetovalca LpT de Rote sklenil zapreti diskoteko, ne odgovarja resnici. Res pa je, da je upravni odbor na seji 5. avgusta pod mojim predsedstvom vzel v pretres prošnjo, ki jo je naknadno vložil dr. Roteili, da bi lahko upravljali diskoteko v okviru svetoivanskega komprenzorija. Po široki razpravi je upravni odbor, ob upoštevanju negativnega mnenja, ki so ga izrekli zdravstveni organi glede umestnosti, da bi tako dejavnost razvijali v okviru komprenzorija, v katerem je okrog 370 bolnikov na dolgotrajnem zdravljenju ter druge »apartmajske« skupine, z večino glasov sklenil, da ne izda zahtevanega pooblastila. Želim tudi pojasniti, da je bil prispevek upravnega odbora v višini 7 milijonov lir namenjen podpiranju delovanja CMAS za vrsto poletnih prireditev v svetoivanskem komprenzoriju (z izjemo diskoteke) v izključno korist porabnikov in torej brez sodelovanja publike. Ermenegildo de Rota Pripis uredništva: Pismo svetovalca de Rote rade volje objavljamo s pripombo, da v celoti potrjuje vsebino omenjenega članka. TUDI POHVALNA PISMA SPADAJO V ČASOPIS Spoštovani Primorski dnevnik! Je že tako, da se človek obme do časopisa predvsem, ko je z nečim nezadovoljen, da protestira, če ga ne kaj žuli ipd. Prav gotovo je tudi naloga časopisa, da sprejme take izpade svojih bralcev: navsezadnje ne manjka priložnosti zanje. Priložnosti, resda redkejše, in na to včasih pozabljamo, pa so tudi za pohvalo, za zadovoljstvo, za optimizem. Le stimulacija za pisanje je o njih manjša in se zato pohvalno pismo malokdaj spočne. Pred nedavnim sem na občinskem uradu v Ul. Cologna zaprosil za neki papir. Kljub precejšnji množici je delo teklo gladko in učinkovito. Tako uradnik Aleksander Mužina (s kiju ko tudi na žigu in ne samo na domu), ki samoumevno spregovori s slovensko stranko slovensko, kot njegova sodelavka, sta lep primer, kako bi morali uradniki delati, da bi birokracija postala več kot znosna, skoraj prijetna. Hvala za objavo, drugega niman nič, bo pa drugič kaj bolj pikrega. Drago Bajc Upanje, da bo končno le izšla številka 34 ni zapustilo tistih, Id še vedno čakajo Zamišljena sem hitela po ulici, ko sem nenadoma zagledala vrsto. Spet kakšna razprodaja, ali kaj po dobnega, sem pomislila in čisto pozabila, da je tam loterijska stavnica, kjer so ljudje, kot so mi potem povedali, stali v vrsti že nekaj ur, da bi lahko stavili na svoje številke. Da so vsi stavili na številko 34, ki v Italiji ni izšla ze 145 tednov, bi bilo skoraj odveč poudariti. »Mora priti,« mi je dejala ženica in me s svojim globokim prepričanjem zvabila v pogovor tudi z ostalimi čakajočimi, ki je bil izredno zanimiv in pester. Izvedela sem toliko zgodb, resničnih, a verjetno tudi izmišljenih, da bi jih bilo dovolj celo za roman. »Saj se spomnite, kako je bilo pred leti, ko ni izšla številka 29. Kar 189 tednov smo čakali, da se je pojavila. Koliko ljudi si je medtem pokvarilo zdravje in zapravilo vse premoženje.« »Toda tisti, ki so vztrajali,« so dodali drugi, »so bili tisti srečneži, ki so Si nabrali tudi težke milijone.« »Zame gre pri vsem tem zh sleparijo. Tisti glavni tam pri loteriji skrivajo številko, da bi si nakopičili čim več denarja.« Zakaj pa jim potem nasedate, zakaj stojite v vrsti, zakaj stavite prav na to številko, sem vprašala^ možakarja, ki je izrekel to ostro obsodbo. »Enkrat je že tako storil,« mi je odgovoril njegov sosed, ki je vse to poslušal, »potem pa se je zgodilo, da je tista številka izšla prav, ko ni igral. Sedaj se sicer jezi, a igra še vedno.« »Poglejte si tisto ženico tam med prvimi,« mi je pošepetala neka ženska. »Pet milijonov je že zapravila, ves svoj prihranek, pa še vedno vztraja, ker pravi, da ji je mož v sanjah povedal, da bo imela srečo in da bo dobila.« »Kaj pet milijonov,« je pristavil drugi od čakajočih. »Eden od mojih znancev je zastavil celo svoje stanovanje. Če ne bo kmalu izšla številka, bo ostal bre2 doma. Pa ni zaskrbljen, ker pravi, da bo izšla, in kmalu, da to ve prav zagotovo.« Pa vsi čakate samo zaradi številke 34, sem s vprašala, ker se na loterijo prav nič ne spoznam. »V glavnem stavimo na to številko. Smo pa tim1 takšni, ki imamo tudi svoje številke, svoje kombinaciJe; Jaz sem na primer sanjala nocoj o moji umrli mami-Rekla mi je: Morda pridem ob enajstih, morda o. dvanajstih, ali pa ob trinjastih. Sedaj igram te številke. Saj vem, da je to nemogoča kombinacija, ^ tri zaporedne številke zelo težko izidejo tako zapori' doma, a stavila bom kljub temu. Kaj pa, če bi izšle?«. Dve uri je že stala v vrsti, mi je povedala s druga ženica, še prej pa je šla na pokopališče, P. pomoč k svojim mrtvim. »Že večkrat so mi pomagati-Saj nisem nikoli dobila velike vsote, a nekaj sem ‘ej Mogoče pa bo tokrat jreča bolj mila. Danes bi inif moj mož rojstni dan, zato igram to številko, pa številko dneva, ko je umrl in številko današnjega datuma- Še bi bila poslušala, da se niso vrata loterijske stav niče nenadoma zaprla. Kako pa to, sem se začudila, saj trgovine še ne zapirajo. . »Loterijske pa lahko. Prodajalci morajo vsako^ jap na finančne urade, kjer prejmejo le določeno štemj listkov. Ko te razprodajo, morajo prodajalno zapref1-Zato smo tudi prišli tako zgodaj, še danes lahko vimo za nižje vsote, od jutri dalje bodo stave v}sJe.le Sama nisem še nikoli igrala na loterijo, verj&n1 pa mi, da sem vsem tem čakajočim iz srca zažeto _ srečo in da bom do sobote držala fige, da bi se konc no prikazala številka 34. N. L. S petkove okrogle mize KPI v openskem Prosvetnem domu Zakaj niso Opčine doživele naravnega razvoja? Prejšnji petek je bila v openskem Prosvetnem domu okrogla miza o urbanističnih problemih Opčin, ki jo je priredila domača sekcija KPI tudi z namenom, da senzibilizira pristojne organe (v prvi vrsti tržaško občino) z vprašanji, ki so v zadnjem času postala predmet nezadovoljstva vaščanov, kot so npr. slabe ceste in pomanjkljiva javna razsvetljava. Med poročevalci se je prvi oglasil docent na beneški univerzi arh. Igor Jogan, ki se je uvodoma vprašal, ali je potrebno, da se na Opčinah razvija majhno mesto, ki povzroča priliv mestnega prebivalstva, medtem ko se staro tržaško jedro postopoma prazni. In če se je že ubrala prva pot, zakaj ni občinska uprava nudila Opčinam vsdh potrebnih urbanizacijskih pogojev? Jogan je bil ob tem zelo kritičen do načrta za ljudske in cenene gradnje (PEEP), ki ga hoče občina izvajati tudi na Opčinah, a brez vsakršne realne ocene stanovanjskih potreb. Zakaj torej ne stremeti po resni sanaciji mestnega središča, za katero bo treba investirati zelo veliko denarja, ki pa predstavlja edino perspektivo, da se kolikor toliko uredi Urbanistična bodočnost Trsta in njegove okolice? Zelo kritičen do urbanistične politike sedanje uprave (čeprav je njegova stranka v večinski koaliciji) je bil arh. Giulio Varini (PLI), stanujoč na Opčinah, ki je bil med levim centrom občinski odbornik. Po njegovem mnenju je občinski regulacijski načrt iz leta 1968 popolnoma preživel, vrh tega pa ga uprava še slabo izvaja. Po Varinijevem gledanju bi bilo treba najprej proučiti in torej razumeti, zakaj Tržačani bežijo iz mesta, za specifični položaj Opčin pa bi bilo v vsakem primeru dosti boljše, da bi kon- centrirali gradnje na določenih področjih, medtem ko je občina izbrala čisto nasprotno pot, to se pravi gradnje na zelo širokem območju brez nobenega načrtovanja. Kritičen do uprave je bil arh. Roberto Costa (tudi občinski svetovalec KPI), ki pa je zelo realistično dejal, da sedaj ni več časa za jokave pritožbe, ampak da je treba rešiti to, kar se da rešiti oziroma popraviti. Treba bi bilo najprej preveriti in ugotoviti vse ilegalne gradnje in druge nezakonite posege na teritoriju in nato vse skupaj predočiti odgovornim telesom, ki v tem primeru ni samo občina, ampak tudi KZE in sodstvo. Costa ni načelno proti izvajanju načrtov PEEP na Tržaškem, nasprotuje pa izvajanju teh planov na Opčinah, ki niso za to primerne. Občinskim upraviteljem primanjkujeta kreativnost in fantazija pri razvoju Opčin, kjer bo treba hočeš nočeš v zelo kratkem času ustvariti sožitje med novim in starim predelom, istočasno pa bo treba ustaviti priliv novega prebivalstva. Mnogi predeh Opčin, je še naglasil Costa, so se razvili po vzorcu nekaterih čatrti velikih mest, kjer ljudje samo spijo, drugače pa živijo in delajo v mestu. Vse to povzroča določene družbene posledice in razvoj tipičnega predmestnega vzdušja, ki ga Opčine res ne potrebujejo. V razpravi, ki je sledila poročilom, je prvi posegel dolgoletni predstavnik KD v vzhodnokraškem rajonskem svetu Sergio Zammarehi, ki je dejal, da občinski upravitelji niso razumeli (ali hoteli razumeti) niti enega izmed problemov, s katerimi se soočajo Openci. Podčrtal je delo in vlogo rajonskega sveta, ki pa zaradi nerazumevanja uprave in nezaupanja domačinov, o- staja vse preveč v senci in dejansk® brez nobenih učinkov v vsakdani stvarnosti. S tem je soglašal tudi k<^ munistični predstavnik Dolfi po mnenju katerega je pravilno kP tično obravnavati delo rajonskega sve ta, treba pa je tudi upoštevati njegoy žal zelo okrnjene pristojnosti in ni govo nemoč pri občinskem odboPj-Naš rajonski svet bo močnejši, je pP pomnil Wilhelm, če bo imel za sab° domače prebivalstvo, ki doslej ni poka_ zalo velikega zanimanja za njegov delo. O odnosu, ki ga ima Richettijev * uprava do vzhodnokraškega rajonsk® ga sveta, je govoril tudi njegov po® predsednik Franco Foschini, ki je jal, da rajonski svetovalci že od apP la zaman čakajo na srečanje z zM panom Kritičen do izvajanja načrte PEEP na Opčinah je bil Pavel Milana veliko zanimanje pa je naletel P^ seg načelnika postaje mestnih redar jev na Opčinah Vittoriana Brizzija, P je povedal, da so openski redarji P polnih v teh letih nad 250 prijav ^ radi ilegalnih gradenj, ki pa so ® ustavile v kakem zaprašenem predat pristojnih teles. V razpravo je P°.s i 'gel tudi Dario Vremec, ki je soglas^ s Costo, da bi se morah Openci pP0^ gumiti in poseči tudi po sodnih pPJ? vah zoper divje izvajanje urbanist1 nih zakonov. (St) Ogorčenje na Padričah zaradi nenapovedanega vstopa zemljemercev na zemljišča Vprašanje širjenja Raziskovalnega centra v smeri proti Bazovici je spet aktualno »Znanstvenoraziskovalni center pri Padričah ^ gre na dopust« — tako je v petek zapisal tr-2aški dnevnik H Piccolo in navedel, kaj se tudi v vročih poletnih dneh dogaja znotraj obzidja bivšega begunskega taborišča ob Trbiški cesti. S Polnim ritmom se nadaljuje urejanje novih laboratorijev in prav s 1. avgustom se je pričela b-rufia faza gradnje mednarodnega biotehnološke-Sa centra. Začela so se tudi dela za podvojitev Prostorov, ki so namenjeni raziskavam. Vse to se odlično vključuje v uresničevanje ene izmed temeljnih pobud družbeno - gospodar-skega značaja na Tržaškem, ki bo lahko imelo nadvse ugodne posledice za tržaško skupnost, in nad tem lahko izrazimo vse naše zadovoljstvo. Nekoliko manj spodbudna (vsaj iz določenega 'ndika ožje krajevne skupnosti) je vest, da bodo v kratkem »poverili nalogo za izdelavo podrobne-Sa načrta, ki zadeva urbanizacijo prvih 40 hek-tarov, ki se razprostirajo izven komprenzorija ra-zkkovalnega centra«. Da si center ni privoščil dopusta dokazuje s tem v zvezi še eno dejstvo. Prej-jhje dni so se v območju znanmenitih 40 hektarov, ^ se razprostirajo izven komprenzorija raziskovalnega centra proti vzhodu, to je preko Tr-biške ceste v smeri Bazovice, mudili tehniki in Zemljemerci, ki so pridno zabijah značilne dvobarvne količke in merili zemljišča. Skratka, po-bovilo se je tisto, kar se, žal, že dolga leta doga-■'u Po našem Krasu: zemljemerci vstopajo na Zasebna zemljišča brez posebnih dovoljenj in ne up bi o tem vsaj obvestili lastnike. Ker v ome-Ujenem primeru ne gre za kakšno že vinkukrano °brnočje ali 'območje javne koristi, je delo zem- ljemercev popolnoma nezakonito. Nenapovedana pobuda raziskovalnega centra je presenetila in razdražila padriške lastnike, ki sprva niso vedeh, za kaj pravzaprav gre, saj so zemljemerci nekaterim natvezali, da so merjenja v zvezi z naftovodom in metanovodom, ki tečeta v tem predelu. Toda laž ima kratke noge in kmalu je bilo vsem jasno, da se je, četudi neformalno, začelo tisto, o čemer je tekla beseda več kot pred dvema letoma in potem za dolgo časa zamrla — uresničevanje pobude za namestitev sinhrotrona izven meja, ki so bile določene raziskovalnemu centru. Morda bo prav, da ob tem prikličemo v spomin nekatera dejstva v zvezi s širjenjem znanstvenoraziskovalnega centra. Slovenske krajevne in krovne organizacije od samega začetka niso bile najbolj naklonjene izbrani lokaciji raziskovalnega centra in še zlasti ne določenim obsegom, ker so v tem videle možnosti novih ogromnih razlastitev slovenske zemlje. So pa istočasno prav tako od samega začetka pozitivno ocenile to gospodarsko in znanstveno pobudo, ki bi lahko ob pravilnih izbirah pozitivno prispevala h gospodarskemu razvoju našega območja, tako z vidika tehnološke kvalifikacije proizvajalnih dejavnosti kot z vidika zagotovitve pomembnega števila delovnih mest. Rečeno je bilo tudi, da je za razvoj centra dovolj Omejen del območja v neposredni bližini bivšega begunskega taborišča in ne ogromni teritorij, ki meri, kot vemo, 160 hektarov. Le v primeru, da bi bil Trst izbran za sedež sinhrotrona ter laboratorija UNTDO, bi bila opravičljiva uporaba širšega teritorija. Ko je aprila 1983 prišla vest, da že določeni teritorij ni primeren za na mestitev sinhrotrona in se je raziskovalni center usmeril na zemljišča na vzhodni strani, so naše organizacije izrazile nasprotovanje takšni izbiri, čeprav je Konzorcij za upravljanje centra zagotovil, da bi v tem primeru odstopil del površine, ki so jo bili že zasegli za potrebe centra, tako da center vsekakor ne bi presegel dosedanje površine 160 hektarov. Glavni razlog za nasprotovanje je bil ta, da so zemljišča na vzhodni strani kvalitetnejša in uporabna v kmetijske namene. Vsa zadeva je nato za dalj časa zaspala. Marsikdo je medtem že pozabil, da se je sploh govorilo o drugačnih lokacijah. Sedaj pa je problem spet izbruhnil z vso silo na dan in to v obliki, ki za krajevno vaško skupnost ne more biti sprejemljiva. Kaj ob vsem tem pravijo v Znanstvenoraziskovalnem centru? Predsednik Konzorcija za u-pravljanje centra dr. Fulvio Anzellotti se je nekoliko začudil, ko smo mu povedali, da je vest o meritvah razburila krajevno javnost saj vprašanje nove lokacije ni novo, vendar je istočasno dejal, da mu je žal, da je z nenapovedano pobudo razdražil občutljivost lastnikov zemljišč. O vprašanju nove lokacije sinhrotrona pa bo vsekakor seznanil predstavnike Kraške gorske skupnosti in Koordinacijskega odbora vzhodnokraških vasi na sestanku, ki ga je sklical za ta petek, in na katerem naj bi nekoliko razčistih zadevo. Poudaril je tudi svojo pripravljenost, da pride vedno naproti potrebam in zahtevam prebivalstva ter da bo skušal Konzorcij v vsakem primeru o-mejiti morebitno škodo na minimum. Na Melari odprli novo šolo Včeraj popoldne so pokrajinskim šolskim oblastem izročih novo nižjo srednjo šolo na Melari. Svečani predaji so poleg občinskega odbornika za šolstvo Vattovanija in šolskega skrbnika prof. De Rosa prisostvovali še številni predstavniki rajona in podjetij, ki so šolo zgradile. Z izgradnjo nove šole bo imela tako mladina z Melare končno možnost, da nižjo srednjo šolo obiskuje v svojem rajonu in ji tako ne bo treba več obiskovati šol v centru mesta. Nova šola ima 12 normalnih u-čilnic, 4 posebne (za tehnično aktivnost, glasbeno vzgojo in znanstveno opazovanje), knjižnico, veliko telovadnico, ki jo je možno razdehti na dva dela, ki sta istočasno uporabna in velik prostor za srečanja, predavanja in filmske projekcije, kjer je prostora za 200 ljudi. Poleg tega so zgrajena tudi športna igrišča na prostem. Kot je povedal odbornik Vattova-ni, sodi melarska srednja šola v sklop vseh predvidenih del na šolskih strukturah v tem območju. Tako so v osnovni šoli dogradili 5 novih učilnic, menzo in telovadnico. Pripravljeni pa so že tudi načrti za izgradnjo vrtca, da bi tako dobili zaokroženo celoto vseh šolskih struktur, ki naj bi zadostovale vsem potrebam melarskega prebivalstva. • Prihodnji ponedeljek, 2. septembra, bo v katedrali Sv. Justa na sporedu prvi koncert iz ciklusa »Glasbeni september«. Nastopil bo organist Helmut Reichel. Sklepi tržaškega 0bčinskega odbora Kot nam je sporočil odbornik SSk Lokar, je tržaški občinski od-na svojem zadnjem zasedanju kleni! tudi, da izvede nekatera jav-a dela, ki od blizu zanimajo sloven-sko prebivalstvo v mestu in v okoli-*• Uprava je sprejela sklep za po-Pplno obnovitev strehe openske občin-izpostave, kjer so med drugim v~j'avmška ambulanta ter sedeža Vzhosto dve glasbeni skupini iz teip^V.6’ Electric Fish in Lokalna Žal Vlz^a- in Marij Marzidovšek iz Ca v Savinjski dolini. q>jya koncertu bodo igrali elektronsko irripJ0'. Skladbe bodo popestrili z zvočne učinke pa k- mili z diapozitivi in video posnet-m\ f grafičnimi risbami in plastični-izdeS’VyPozìcijami. Vse te dodatke so kar,.hi- slovenski glasbeniki in Sli-konč kiboratorij »P«. Večer se bo beanal okrog 23.30, v primeru sla-lj0 , vremena bo prireditev v nede-■ septembra, z istim urnikom. Olasho Potiho se nadaljuje namen ' npna krožka »II posto delle iz Trsta, da bolje spozna življenje mladih jv sosednji Ruteno lranpine9a krožka sC« iz Trsta, J^>. pijenje r Na rf aV^ Ga predstavi mestu. U' i strani hoče krožek prikaza-druap,lahko zvoku dodajamo tudi ke zdri-^6 *2Tazariia- Use te obliko _ rutene v skupno vsebino, lah- lp-sru'1hre,^u'?ei° vzdušje odtujitve in drUžb e’ ratširja industrijska uejsa’ki nima posluha za najintim-bod0 CjWekove zahteve. To vzdušje slovenski glasbeniki prikazali s svojo elektronsko glasbo, ki ji bodo dodajali zvoke, posnetke v tovarnah in zvoke avtomobilov. Z inštrumenti, kot so razna tolkala, sax, kitara in podobno, bodo ustvarili halu-cinatorne in hipnotične prizvoke. Poleg slovenskih skupin bo nastopila tudi skupina Musika iz glasbenega krožka »II posto delle fragole«, ki se po obliki glasbenega izražanja približuje slovenskim glasbenikom. Na tak način se konča vrsta pobud, ki so nastale z namenom, da bi v mestu poživili kulturo mladih, ki je prevečkrat postavljena ob rob zaradi pomanjkanja sredstev in idej. Na prehodu za pešce povozil 13-letnega dečka V otroško bolnišnico Burlo so včeraj popoldne prepeljali 13-letnega Gialuigija Pita, ki se je poškodoval -v prometni nesreči na Ul. Battisti. Fant ima zlomljeno levo nogo in bo okreval v 40 dneh. Nesreča se je pripetila na prehodu za pešce na začetku Ul. Battisti. Piti je prečkal cesto pri prižganem zelenem semaforu za pešce, takrat pa je s ford taunusom nenadoma pripeljal 52-letni Tržačan Mario Persico iz U-lice Mayer 10 in dečka zbil na tla. Včeraj dopoldne na križišču ulic Conti in Matteotti Težke posledice neprevidnosti Včeraj ob 10.25 je na križišču ulic Conti in Matteotti prišlo do hude prometne nesreče, v kateri sta bila težko ranjena 14-letni Carlo Alber-to Span-gar iz Ul. Fabio Severo 6 in 13-letni Carlo Federico Roteili iz Ul. Giulia štev. 1. Spangarja so z rešilcem rdečega križa prepeljali najprej v glavno bolnišnico nato pa na oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice, kjer so zdravniki izrekh pridržano prognozo. Fant ima pretres možganov in je tudi huje poškodovan po obrazu in o-končinah. Roteili si je v nesreči zlomil levo nogo in bo na ortopedskem oddelku otroške bolnišnice Burlo o-kreval v 40 dneh. Dinamika nesreče še ni popolnoma jasna. Na mestu nesreče so posredovah mestni redarji, ki so ugotovili, da sta se fanta pel jaki skupaj (kar je prepovedano) na motorčku ghiera 50 po Ulici Matteotti in nato v križišču z Ulico Conti trčila v fiat ritmo, ki ga je vozil Tržačan Otello Fumich iz Ulice Vigneti 24/4. Fanta sta spregledala znak stop na Ulici Matteotti, redarjem pa za enkrat še ni uspelo ugotoviti, kdo je vozil motorček. Tatovi ne poznajo odmora Neznani zlikovci so včeraj vdrli v stanovanje Ondine Basez-Donati v Ul. Colonna 4. V stanovanje so prišli s pomočjo ponarejenih ključev in kot je kasneje povedala lastnica policistom, so tatovi odnesli 275 dolarjev in nekaj dragocenosti ter drugih predmetov manjše vrednosti. Maročan kradel na avtobusu Na avtobusni postaji proge št. 11 v bližini številke 81 v Ulici Revol-tella so potniki včeraj zvečer zadržali maroškega državljana Mustapho Badaouija, ki je pred tem skušal u-krasti denarnico socialni delavki Gertrude Benini Mattarelli, ki stanuje v Ulici D’Angeli 23. Ženska je potem, ko je avtobus že ustavil na postaji, začutila, da ji nekdo brska po torbici. Takoj je dala znak za preplah in potniki so zadržali 25-letnega A-rabca do prihoda policije. Pri njem so našli denarnico Matta-rehijeve s 3000 lirami in dokumenti, poleg tega pa še dve prazni denarnici. Moškega so odpeljali na kvesturo, kjer so našli še eno denarnico, v kateri je bilo okrog 200.000 lir in nekaj dinarjev. Badaoui je trdil, da je denarnica njegova. Policisti so odkrili, da je Arabec že star znanec policije, saj je bil v Padovi že obsojen zaradi kraje, večkrat pa je kršil tudi zakon o bivanju tujcev v Italiji. Aretirali so ga pod obtožbo težke kraje. kjer jih je sprejel predsednik Avtonomne letoviščarske ustanove Alvise Barison. Tudi tu se je ponovil podoben obred kot na občini. Ob tej priliki so si gostje lahko ogledali razstavo furlanskega umetnika Pavana, ki te dni razstavlja svoja steklena in keramična dela. Omembe vredni sta še dve, za nas, presenečenji s strani škedenjcev. V petek, 23. t.m., po otvoritvi obeh razstav, smo se podali na ploščad za škedenjsko kinodvorano. Tu je nastopila krajevna godba na pihala »Refo-lo«, ki jo vodi mladi dirigent Fabio Benolli. Izvajali so razne tržaške narodne pesmi ter med drugimi tudi »Radetzky marš«, ki še vedno navdušuje tržaško občinstvo. Zaključno skladbo so izvajali stoje. Na naše veliko presenečenje je bila to Avsenikova skladba »Na Robleku«. Ko smo se pogovarjali z dirigentom in povedali, da nas je presenetil s slovensko pesmijo, nam je dejal, da to skladbo najraje izvajajo, izrazil je željo, da bi rad dobil še kaj našega materiala. Obljubili smo mu, da bomo za to poskrbeli. Pozneje nas je čakala še ena novost. V Skednju namreč obstaja folklorna skupina. Zanimivo je bilo, ko smo se pogovarjali z vodjo skupine Pavlom Verhom. Povedal nam je, da bi radi prenesli med italijansko publiko plese, ki so jih plesali naši pradedje. Celo škedenjsko nošo so si sami sešili, čeprav smo v njej ugotovili mnoge netočnosti. Mladinci si želijo kritike, predvsem pa si želijo pomoči, ki pa žal je od nikoder ne morejo dobiti. Plese, kot tudi glasbo precej improvizirajo. V splet so vnesli tržaške, istrske, gorenjske in avstrijske motive. Glede popravkov noš smo se domenili, da jim bomo pomagali, kar se pa tiče plesov in pesmi mislimo, da bi bilo prav, če bi jim priskočil na pomoč kdo, ki se na te stvari bolje razume, saj je to končno italijansko govoreča skupina, ki je začutila potrebo po nadaljevanju slovenske — torej naše tradicije, če bi nam uspelo jim pomagati, ni izključeno, da bi na svoj prapor poleg besede »Servala« pristavili še besedo »Skedenj«. Torej, mnogo je odvisno od naše dobre volje, kajti njim je ne manjka. MW Publikacija o srečanju o zaščiti Jadrana Tržaška univerza je pred kratkim objavila poročila in gradivo mednarodne konference o zaščiti Jadranskega morja, ki je bila pred dvema letoma v našem mestu. Na srečanju so sodelovali strokovnjaki iz štirih sosednih držav. Izid publikacije je podprla delovna skupnost Alpe-Adria, pobudo zanjo pa je dala konferenca rektorjev sosednih univerz iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije. Praznik sv. Jerneja v Mačkoljah V nedeljo so v Mačkoljah imeli opasilo sv. Jerneja, ki je zavetnik te lepe breške vasice. Popoldne je bila slovesna maša, ki jo je daroval tržaški škof Bellomi. Med mašo je škof blagoslovil novi kor in nove elektronske orgle, po maši pa avtomobile vaščanov in vsa druga vozila. Nato se je škof Bellomi v spremstvu vaščanov podal v Srenjsko hišo, kjer je preživel nekaj časa v prijateljskem vzdušju z Mačkoljani. Na sliki: škof Bellomi v Mačkoljah. Zanimiv spored kulturnih večerov v okviru »Tržaškega poletja 1985« Tudi letos bomo na Starem trgu lahko prisostvovali zanimivih kulturnim večerom »Tržaškega poletja 1985« (Trieste estate 1985). Prireditev že petič prireja galerija Rettori Tribbio 2 s sodelovanjem Avtonomne turistične ustanove in pod pokroviteljstvom tržaške Pokrajine, Občine in Hranilnice. Letošnji program obsega slikarsko razstavo in več koncertov, ki bodo posvečeni različnim temam. Objavili vam bodo točen spored. Danes, 28. t. m., ob 20.30 bo v cerkvi Beata Vergine del Rosario nastopila vokalna in instrumentalna skupina, ki jo sestavljajo Teresa Berzac-cola (sopra), Giacinta Simon (alt), Nico Russoio (trobenta) in don Giuseppe Russoio (orgle). Koncert je posvečen nabožni glasbi različnih avtorjev. V petek, 30. avgusta, bo na Starem trgu, vedno ob 20.30, koncert dua Pino Botta in Corrado Gulin za tenor in klavir. Izvajal bo Franza Schuberta. Za zaključek naj še dodamo, da bo 4. septembra koncert polifonske renesančne glasbe, 5. septembra pa bo s črnskimi nabožnimi pesmimi nasto- pil zbor iz Codroipa. Zadnji večer bo posvečen jazz koncertu. F. S. Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozjarja 'vse vinogradnike, da morajo najkasneje do 6. septembra 1985 prijaviti zaloge vina izraženega v hektolitrih proizvedenega v letu 1984, ki so ga še imeli v kleti do polnoči, 31. avgusta. Prijave morajo zainteresirani vinogradniki oddati v uradih občine, v kateri imajo klet. Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bo omenjene prijave, za katere je potrebna davčna številka (codice fiscale), izpolnjevala do 5. septembra. Kdor te prijave, kljub temu da je primoran, ne predloži, bo podvržen globi od 100 tisoč do 1 milijona lir. TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE Predavanji Kmečke zveze o knjiženju prodaje vina Kmečka zveza je že večkrat seznanila svoje člane z zakonskimi obveznostmi vinogradnikov, ki pridelujejo vino za prodajo. Sedaj ko bo tudi v tržaški pokrajini kmalu uveljavljeno vino s kontroliranim poreklom pa je več članov Kmečke zveze izrazilo željo, da se podrobneje seznanijo z vsemi potrebnimi postopki, ki pridejo v poštev pri prodaji vina. Vodenje registrov pride v poštev pri večjih proizvajalcih vina (računajo, da jih je med našimi vinogradniki približno 30), medtem ko manjši lahko prodajo zabeležijo na hrbtni strani letne prijave vinskega pridelka. Kmečka zveza je zato za danes, 28. t.m., ob 20.30 organizirala prvo predavanje v gledališču France Prešeren v Boljuncu, kjer bo naše vinogradnike z vsemi potrebnimi postopki seznanil specialist iz videmskega centra za pospeševanje vinogradništva in kletarstva Marco Zampar. Drugo predavanje pa bo 2. septembra v centru ERSA na Proseku tudi ob 20.30. Na obeh predavanjih bodo evidentirali vse zainteresirane vinogradnike, katere bodo kasneje strokovnjaki bolj podrobno seznanili s potrebnimi metodami knjiženja prodanega vina. Spored prireditev v okviru XII. Kraške ohceti DANES, 28. AVGUSTA ob 21.00 Večer kitare - nastopa repentabrski kitarist Franko Guštin; JUTRI, 29. AVGUSTA ób 19.30 - otvoritev manifestacij v okviru XH. Kraške ohceti, — odprtjei XXDI. občinske pokušnje terana in domačega belega vina, — odprtje razstave Milana Pernarčiča »Kras v miniaturi«, — odprtje vaških osmič, ob 20.00 dekliščina na Colu in fantovska v Repnu, ob 21.00 odprtje razstave obrtnih izdelkov »Kraška ku- x hinja« Silve Bogateč, Bogomile Doljak in Gabrielle Ozbič v pokrajinskem Kraškem muzeju v Repnu, od 21.00 dalje bo na repentabr-skem trgu igral ansambel narodnozabavne glasbe »Lojze Furlan«; ob 23.00 ples kraških zaročencev ter vaških fantov in deklet na trgu v Repnu; PETEK, 30. AVGUSTA: ob 19.00 odprtje osmič, ob 21.00 podoknica v Kraški hiši; od 20.30 dalje bo na trgu v Repnu igral ansambel Zvezde. SOBOTA, 31. AVGUSTA ob 18.00 odprtje osmič ob 20.30 na Colu prevoz bale po starih običajih, od 20.30 dalje bo na repentabr-skem trgu igral ansambel narodnozabavne glasbe Rž iz Kranja. NEDELJA, 1. SEPTEMBRA ob 8.30 zbirališče narodnih noš v Kraški hiši v Repnu; ob 9.00 odhod sprevoda iz ženinovega doma v Repnu proti Colu, ob 9.30 na Colu odhod neveste in ženina s sprevodom k cerkvi, ob 10.00 slavnostna poroka v repentabrski cerkvi, ob 11.00 odhod sprevoda vseh narodnih noš proti gostilni Furlan na Poldonu, kjer bo tradicionabia zakuska; nato bo sprevod narodnih noš krenil v Repen, kjer bo v Kraški hiši predaja neveste; ob 17.30 bosta novoporočenca odprla ples 31. avgusta ter 1. in 2. septembra Naš praznik v Boljuncu Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina priredi letošnji Naš praznik v soboto, 31. avgusta, ter v nedeljo. L, in v ponedeljek, 2. septembra. V kulturnem delu programa bodo nastopili harmonikarski ansambel Sinthesis, mešani pevski zbor iz Divače in baletna skupina iz Kočevja. Vse tri večere igra priznani ansambel TAIMS. Podroben spored programa Praznika bo objavljen v prihodnjih dneh. včeraj - danes Posojila za nakup kmetijskih strojev Kmečka zveza obvešča vse člane, da so na razpolago posojila po znižani obrestni meri za nakup kmetijskih strojev in opreme. Teh posojil so lahko deležni poklicni kmetje in tudi polkmetje (part-time). Za poklicne kmete znaša posojilo v višini 90 odst. zaprošenega stroška, za polkinete pa , 60 odst. Pogoji, ki jih ponujajo ti zakoni so zelo ugodni, saj znaša obrestna mera za prosilce iz goratih področij le 7,5 odst. medtem ko je za nižinska področja 11,75 odst. Posojila se vrnejo v petih letih z dvema obrokoma letno. Dokumenti, ki so potrebni. za dosego posojila so sledeči: proračun (preventivo) v treh izvodih, katastrski in tavolami izvlečki. Za vsa nadaljnja pojasnila, se lahko poslužite Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948. šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da se popravni in vstopni izpiti začnejo v ponedeljek, 2. septembra, s pismeno nalogo iz italijanščine. Začetek ob 8.30. Razpored izpitov je na oglasni deski šole. Danes, SREDA, 28. avgusta AVGUŠTIN Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 18.51 — Dolžina dneva 13.30 — Luna vzide ob 19.28 in zatone ob 3.36. Jutri, ČETRTEK, 29. avgusta JANEZ Vreme včeraj: 'temperatura zraka 23,3 stopinje, zračni tlak 1016,6 mb narašča, veter zahodnik 20 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo malo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 24,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI UMRLI SO: 58-letni Giulio Vecchiet, 58-letni Canzio Cadel, 55-letna Lidia Donato vd. Dudine, 58detni Luigi Orel, 85-letna Amalia Maggi vd. Adami, 78-letna Francesca Stepancich, 77-letna Maria Molletta por. Canciani, 93-letni Giuseppe Vellenich, 36-letni Mariano Sestan, 72-letm Giacinto Gallina. 65-letna Antonia Veronese por. ' Wallner, 83-letna Giovanna Lenarduzzi vd. Zen-naro, 78-letni Bruno Cerne, 76-letna Lucia Gonnella vd. Cosma, 79-letni Renato Vatta, 85-letni Enrico Predonzan, 72-letni Lazzaro Banano, 84-letni Vittorio Castro. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev . drevored 1), DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel.. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tek 228-124, Bazovica: tek 226-165, Opčine: tek 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tek 200-121, Sesljan: tek 299-197. čestitke Danes praznuje 27. rojstni dan MAJDA ŠTOKA s Kontovela. Vse najboljše in da bi se ji uresničile vse skrite želje ji voščijo mama, tata, sestri, brata in hčerka Alenka, ki pošilja mamici 27 velikih poljubov. Darujte v »klad Mitje Čuka gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU SSG v Trstu gostuje danes, 28. t. m., ob 20.30 na 33. Mednarodnem poletnem festivalu Križanke v Ljubljani, z Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. VERDI Gledališče Verdi sprejema nove pevce za okrepitev opernega pevskega zbora. Išče zlasti kontralte in tenorje. V ta namen bo priredilo avdicije. Za podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje gledališča Verdi. (Ul. Einaudi 1). CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tek 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433. kino Ariston 21.15 »II quarto uomo«. Režija Paul Verhoeven. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 — 22.00 »Babette, la pom-pomaniaca«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice Danes zaprto. Excelsior 19.00 — 22.15 »7 Hyden park, la casa maledetta«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.10 »Ulla, manicure in calore« in »Accoppiamenti di lingue perverse«. Prepovedan pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »La casa degli orrori nel parco«. Dvorana .št. 3 16.00 — 22.00 »Quel certo sapore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Teachers«. Ralph Macchio, Nick Nolte. Grattacielo 17.00 — 22.15 »L’inferno«. Režija : Dario Argento. • Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol Danès zaprto. Jutri ob 16.30 »Star Trek - III.« Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Hard ba-bies«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 — 22.00 »La chiave«. Stefania Sandrelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »L’uomo che sapeva troppo«. Režija A. Hitchcock. -Radio 15.30 — 21.30 »L’amica di Sonia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. koncerti VEČER KITARE. Danes, 28. avgusta, bo v okviru prireditev letošnje XII. Kraške ohceti koncert repentabrskega kitarista Franka Guština na dvorišču pokrajinskega Kraškega muzeja v Repnu. Pričetek ob 21. uri. Jutri, 29. avgusta, ob 20.30 bo v e-vangeličanski luteranski cerkvi v Trstu — Largo Panfili — nastopil pianist SILVIO SIRSEN. Izvajal bo Scarlattijove, Bachove, Brahmsove in Schumannove skladbe. razstave še danes, 28. t. m., bo v občinski galeriji na Trgu Unità odprta razstava 63 slikarjev iz Mongolije. izleti SKD Slavec Ricmanje - Log obvešča izletnike v Ribnico, da ' bo odhod v nedeljo, 1. septembra, ob 6. uri s »placa« v Riemanjih. Kdor potuje s prepustnico mora imeti tudi osebno izka-zmco. Devinsko-nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti organizira od 13. do 15. septembra avtobusni izlet po poteh NOB. Ogledali si bomo Plitvice, Bihač, Drvar s Titovo pečino. Jajce, Banja Luko, Kozaro in Jasenovac. Vpisovanje pri A. Terčonu (tel. 299-509) in I. Breclju (tel. 208-270) do zasedbe razpoložljivih mest. KD Slovan obvešča vse izletnike, da bo odhod avtobusa na ŠUŠTARJEVO NEDELJO v Tržič v nedeljo, 1. septembra, ob 6.15 iz Padrič in ob 6.20 z Opčin pri Hranilnici. menjalnica 27. 8. 1985 Ameriški dolar 1.850,— Kanadski dolar 1.350,— švicarski frank 815.— Danska krona . 180,- Norveška krona 222,— švedska krona 221 — Holandski florint 592,— Francoski frank 216.- Belgijski frank 31.— Funt šterling . 2.580,— Irski šterling . • V 2.070,— Nemška marka 667,— Avstrijski šiling 94,- Portugalski eskudo 10.- Japonski jen . 7,- španska pezeta 10.— Avstralski dolar 1.250,— Grška drahma . 14 - ' Debeli dinar . 5,10 Drobni dinar . 5,10 im BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZMO - (Sa 61-AAS razna obvestila Uporabniki avtobusa št. 41 sklicujejo jutri, 29. t. m., ob 20.30 v Babni hiši v Riemanjih JAVNI SESTANEK 0 PREVOZIH. Vabljeni! KD J. Rapotec iz Prebenega bo jutri, 29. t. m., ob 19.30, kot vsako leto, počastilo spomin 5 padlih kurirk. Ob tej priložnosti bo zbirališče ob spomeniku padlim, sledil bo kratek govor, nato pohod po spodnjem delu vasi do prostora, kjer bo kres. Ob ognju družabnost ob kozarcu vina. darovi in prispevki Ob 17. obletnici smrti Edkota daruje Pepi 15.000 lir za ŠD Polet in 15.00« lir za SKD Tabor. V spomin na Slavka Pirjevca daruje brat Karlo Pirjevec 25.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 25.000 lir ža pevski zbor V. Mirk. V spomin na Mičeta Kralja darujeta Damjana in družina Kralj iz Slivnega 10.000 lir za KD Primorec in 10.000 lir za sklad M. čuk. V spomin na GigiO Bogateč, Angelo Sedmak in Marto Košuto darujeta Rudi in Slavica 15.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk in 15.000 lir za godbo na pihala iz Križa. V spomin na Ninota Hrovatina in Celestino Meulo daruje Gigi Udovič 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Mičeta Kralja daruje Miro Čuk 10.000 lir za godbo V. Parma iz Trebč. V spomin na Zofijo Kralj in Mičeta Kralja daruje Pino Hrovatin 40.000 lir v isti namen. V spomin na Zofijo Kralj daruje Miro Čuk 10.000 lir v isti namen. Namesto cvetja na grob dragi sestrični Zofiji Kralj daruje Mario z družino (Opčine) 20.000 lir v isti namen. Namesto cvetja na grob Zofije Kralj daruje Eleonora Kralj 100.000 Ur v isti namen. Namesto cvetja na grob Mičeta Kralja daruje Berto Vidau (Bani 72) 20.000 Ur v isti namen. Ob drugi obletnici smrti ljubljenega Slavka Pirjevca daruje žena Iva 50.000 Ur za pevski zbór V. Mirk. Ob svojem 80. rojstnem dnevu daruje Ljuba Stranj iz Doline 30.000 lir za KD V. Vodnik, 30.000 lir za moški pevski zbor V. Vodnik in 40.000 Ur za pihalni orkester Breg. N.N. z. Opčin daruje 50.000 Ur za Skupnost družina Opčine. V spomin na svoje drage daruje družina Albelaf 50.000 lir v isti namen. V spomin na strica Mičeta in teto Zofo darujeta Ivanka in Kosenka z družino 50.000 Ur za godbo V. Parma, 15.000 Ur za VZPI-ANPI Trebče, 15.000 Ur za osnovno šolo P. Tomažič, 10.000 lir za ŠD Primorec in 10.000 lir za KD Primorec. Namesto cvetja na grob Mičeta Kralja in- Zofije M ožine darujejo Pina Kalc, Lucija in Seraf 20.000 Ur za KD Primorec’ in 20.000 Ur za godbo V-Parma. V spomin na očeta daruje Anica Malalan 50.000 Ur za osnovno šolo S. Gruden šempolaj - SUvno. V spomin na strino Zofo in sestrično Bernardo darujeta Anica in Lucijan Malalan 20.000 Ur za Ljudski dom Trebče in 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine. V spomin na Gigio Bogateč darujeta Gabrijela in Alojz Sedmak (Križ 306) 20.000 lir za godbo na pihala Vesna io 20.000 Ur za deldiški pevski zbor Vesna- V počastitev spomina Mičeta Kralja daruje Zmaga Čuk 10.000 Ur za KD Primorec. Namesto cvetja na grob Mičeta Kralja darujeta Anica in Renato (Trebče 124) 30.000 Ur za KD Primorec. Namesto cvetja na grob Darja Berginca darujeta Danila in Milena 20.00« Ur za Združenje aktivistov OF za Tržaško ozemlja Namesto cvetja na grob Gigie Žerjav Bogateč daruje družina Francko Bogateč 60.000 Ur za sekcijo VZPI" ANPI Križ. V isti namen darujeta Ada in Danil® Pertot 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPl Križ. POPRAVEK: V spomin na Marija Sedmaka in ne Marijo daruje družina Furlan (Gabrovec 26) 10.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras. mali oglasi »PRI BATKOVIH« v VeUkem Repmf št. 32 nasproti Kraške hiše so odpri1 osmico. Točijo teran in belo vino. PRODAJAM cvetUčamo v kiosku pre® splošno bolnišnico v UUci Vitt. Veneto v Gorici. Za pojasnila telefoniraj!® v večernih urah na št. 882-262. OSMICO je odprl Emil Purič v VeUkem Repnu na št. 15. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. OSMICO ima Josip Gruden iz Sama; torce 6/A. Na vrtu pod hrasti toč> belo in črno vino. MORINI 500 CAMEL prodam, letnik 1984, 6.000 prevoženih km. -Tel. na š1-229-259 zvečer. PRODAM windsurf mares, star 3 le!3’ v dobrem stanju, cena 350.000 Tel. 229-349. NUDIM pomoč v gospodinjstvu starejšemu paru ali gospè. Honorar po ào-govoru. Telefonirati na št. 211-634 o0 27. t. m. dalje v večernih urah. OSMICO je odprl Stojan Stubelj v S3' ležu. Toči, belo vino in teran. V . ZGONIKU ima osmico Stanko Mii1®' Toči belo in črno vino. V NEDELJO, 18. t.m., se je v jutf3' njih urah v Nabrežini izgubil črno-bel pes pasme collie, ki sUši na 11110 Jork. Kdor ga je videl, naj telef3" nira ob uri kosila na št. 040/299-820’ Najditelja čaka nagrada. VESPO PRIMAVERA 125 ET 3, le«1111 ’78, v dobrem stanju, ugodno proda13. Tel. 040/228-827 ob urah kosila. primorski dnevnik — 28. avgusta 1985 programi rtv □ 7 Nekaj koristnih napotkov za čimbolj varno vožnjo Avtomobilisti naj Vsak dan čujemo ali beremo o Prometnih nezgodah, pri čemer vemo, da o najmanjših tisk, radio in televi-zUa niti ne poročajo. Pa pristavi poročevalec, da je voznik iz »neznanega vzroka zavil na levo (ali desno)«. Mislim predvsem na voznike avto-Piobilov. Voznik mora vedno z obema rokama držati za krmilo (volan). Ni treba, da ga drži tako krepko, da bi iztisnil iz njega sok, toda roki si morata Vzdrževati ravnotežje. Neumno in nevarno je torej držati (levo) roko skozi °dprto okno in držati krmilo le z desno roko: Tak voznik je (zavestno ali podzavestno) domišljav. V gostem promdtu naj ostali sopotniki pustijo voznika v miru, naj se ne pogovarjajo z njim, pa tudi med seboj naj P°do tako tihi, da njihov razgovor ne bo motil voznika. Končno odgovarja voznik ne le zase, temveč tudi za vse tiste, ki so z njim v vo-=dlu, za vse tiste, ki so pred njim na cesti itd. Naj torej vozi voznik zbrano, previdno. Hitrost je treba prilagoditi razmeram na cesti, vremenu, gostoti Prometa. Hitrost naj bo v okviru dovoljene hitrosti vedno takšna, da lahko v kritičnem trenutku prepreči nerodo. In če je »iz neznanega« vzroka zavozil na levo? Če voznik med vožnjo pobira s tal predmet, ki mu je Pudel na pod, drži volan le z eno roko. če se pri tem nagne na desno, mu leva roka nehote zavije volan na l°vo in nezgoda je neizogibna. Voz-mk lahko med vožnjo nastavlja radio, lsče kaj v predalčku, ki je pred sopotnikom, išče po žepih robec, cigarete, vžigalice, briše motno in r°sno steklo. Če že pride do nezgode, je treba Ipo možnosti) ugotoviti, ali je voz- ne bodo raztreseni nik kadil ali šele prižigal cigareto (na tleh vžigalice ali cigarete), imel v rokah kaj drugega, kakšne luči je imel'ponoči vključene, v kakšni prestavi je vozil, ali je v križišču imel vključen pravilni smernik, ali so ob zaviranju zagorevale stop (zavorne) luči itd. Potniki naj ne prižigajo notranjih luči, ker taka svetloba moti voznika, naj mu ne zakrivajo pogleda nazaj skozi zadnje okno" (sredina okna). Torej naj sedi zadaj v sredini najmanjši potnik. Potniki naj bodo primemo uvidevni, naj se ne režijo, kot bi stresali orehe. Naj se zavedajo, da lahko voznika hitro zmedejo, da ■ pa ta odgovarja za vse in še za mnogo drugih. Še eno priporočamo vsem voznikom, podrejeno tudi njihovim, potnikom. Imejte v avtu vedno fotoaparat z vsaj nekaj prostimi posnetki. Boljši so seveda barvni posnetki, pa tudi iz čmo-belih se da precej ugotoviti. Če imate nezgodo v tu jem kraju, bodo vsi domačini kmalu ob vozilu in »ugotavljali«, da ste skozi njihov kraj divjali. Če morete, takoj po nezgodi, fotografirajte sledove zaviranja, lego vozila ali vozil takoj po nezgodi, okoli stoječe, zla1 sti tiste, ki govorijo, da so potek nezgode videli, poškodbe na svojem in tujem vozilu itd. Tudi takojšnje meritve so lahko zelo pomembne, čeprav jih policija še enkrat opravi, toda tedaj so lahko vozila že premaknjena. V dežju tudi sledovi zaviranja kmalu izginejo. Če se vam zgodi, da je nasprotno vozilo imelo dolge, nezasenčene luči, poskušajte to takoj ugotoviti ali na ugotovitev pokličite vsaj policijo, ker ta navadno tega ne ugotavlja. Iz tukaj navedenih podrobnosti se da mnogokrat ugotoviti vzrok tudi za težje prometne nezgode, toda lahko se jim tudi izognemo'. Preteče nevarnosti za motoriste II Trstu in drugih krajih so prometne nezgode tako rekoč zakoni-«>st. Nekateri to pojmujejo s tem, ca so nezgode posledica tehničnega Capredka, torej neizogibne. Poročila navajajo, da je voznik neznanega razloga« zavil na levo ali desno in udaril v nasproti vozeče ''ozilo ali v obcestno drevo, steber Mi v kaj drugega ali vsaj padel. Tak vzrok je čestokrat znan, le, da ga ne ugotavljamo. Posebno nevarni so motoristi s tež-Mcji motorji, ki razvijajo hitrost o-jcoli 200 km na uro. Naj bo to res uirkalni motor, po mestu z njim niti j30 prometnih p>redpisih, niti zaradi lastne varnosti in varnosti drugih ni uoyoljeno dirkati. Vožnja naj bo prilagojena gostoti ostalega prometa, vre-Menskim razmeram (mokra cesta), jiyaliteti vozišča. Na neravni cesti, Ner gleda iz ravnega vozišča iz-ookljna ali naleti motorist na jamico, ga to zmede, izgubi oblast nad vo-‘Uorn, ki zaniha in voznik zavozi ali Pade. Predvsem naj bo torej vožnja u-Morjena, zmerna. Dalje je treba vo- zilo krepko držati z obema rokama. Grdo navado imato tisti, ki' drže krmilo le z eno roko. Tak voznik v kritičnem trenutku ne more napraviti ničesar. Če ima voznik na zadnjem sedežu sopotnika, naj se med vožnjo, zlasti v gostem mestnem prometu, ne pogovarja. Voznik mora biti vedno koncentriran na promet, vozišče, pešce. Vožnja vzdolž tračnic 'tramvaja je zelo nevarna. Tračnice je treba prečkati v čim večjem kotu, ne voziti po njih. Kolo na tračnicah zdrsne. Nikdar ne režite (seseda levega) ovinka. Vozniku pripada vožnja p>o desni strani vozišča. Na levo sme speljati le, če koga prehiteva, pa še to sme pričeti le ob največji varnosti. Od spredaj naj mu ne vozi nobeno vozilo, saj ne more v trenutku presoditi, s kakšno hitrostjo vozi. Posebno morajo biti motoristi previdni v ovinkih, ker jim tam lahko pripelje nasproti drugo vozilo in nezgoda je neizogibna. Če bi se vsi motoristi ravnali po teh navodilih, bi doživljali mnogo manj prometnih nezgod. Lojze Cafuta fffiilìm Srhljivi sliki v opomin, da previdnosti na cesti ni nikoli dovolj radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.15 Televideo 13.00 Poletni maraton 13.30 Dnevnik 13.45 Le colline blu - film Igrajo: Jack Nicholson, Millie Perkins. . . 15.05 Viaggio attraverso il sistema solare - 11. del 15.35 La regina delle nevi - risanka 16.35 Brendon Chase - nadaljevanka 17.00 Gioco ad incastro - 3. in zadnja epizoda 17.50 Vesele Scooby Doojeve dogodivščine - risanke 18.40 Posvečeno Alighieru Noschese-ju - 2. del 19.35 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 FBI danes - TV film 21.25 Ohladi Obladà 21.55 Dnevnik 22.05 Srečanje s kinematografijo 22.10 Nadia - film Režija : AUan Cooke 23.50 Dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal 9.25 Graverà del Montella: Kolesarstvo 12.00 Televideo 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadaljevanka 14.15 L’estate è un’avventura Koper 15.00 Film 16.30 Combat - film 17.30 Šoko - film 18.00 Risanka 18.30 Kenguru Skippy - film 19.00 Odprta meja Danes bo po ODPRTI MEJI oddaja iz serije »Zgodovina Slovencev«, ki jo je posnela ljubljanska televizija. 19.30 TVD Stičišče 19.50 Francija v pesmi - glasbena oddaja 20.25 Dokumentarna oddaja 21.50 TVD - Vse danes 22.00 Film 23.30 Smithovi - film 24.00 Film Ljubljana 17.35 Teletekst 17 50 Poročila 17.55 N. Kuret: Obuti maček - 2. del CANALE 5 8.30 Galactica - TV film 9.30 II grano è verde - filmska komedija 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton Place - TV film 13.30 Che cosa hai fatto quando siamo rimasti al buio? - film Igrata : Doris Day in Robert Morse 15.30 Westgate - TV film 16.30 Natura selvaggia - dokumen- 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera -TV film 18.30 Tuttinfamiglia - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love boat - TV film 20.30 Kojak - TV film 21.30 La vita è bella - film Igrata Giancarlo Giannini in Ornella Muti 23.40 Canale 5 News 0.40 D falso generale - film Igrata Glenn Ford in Red But-tons RETEQUATTRO 8.30 Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra - novela 9.40 Giorno dopo giorno nadaljevanka 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler .Moore - TV film 11.15 Amore dannato - novela 12.00 I giorni di Brian - TV film 12.45 Giorno per giorno - TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - novela 15.05 Blue Noah - risanke 15.30 I gatti di Cattanooga - risanke 16.00 Lancer - TV film 17.00 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.00 I giorni di Brian - TV film 18.50 Avenida Paulista - novela 19.45 Amore dannato - novela 20.30 Si o no - vodi: Maurizio Costanzo 23.10 La città spenta - film 0.40 L’ora di Hitchcock - TV film 1.40 Agente speciale - TV film ITALIA 1 8.45 Quella casa nella prateria -TV film •17.00 L’ultima odissea - film Igrajo: George Peppard, Dominique Sanda... 18.30 Športna poročila 18.40 Un cinese a Scotland Yard -TV film 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik - šport 20.30 Storia di un Italiano - 2. in 3. serija 21.25 Trappola per un lupo - film Igrajo: J.P. Beimondo, Mia Far-row. Laura Antonelli. . . 22.15 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.20 Trappola per un lupo - 2. del filma 23.10 Speciale moda 24.00 Dnevnik 2 - zadnje vesti 00.10 Kolesarstvo : Bovezzo - Lumez-zane Tretji kanal 11.15 Tele video 17.30 Un popolo di 2.000 anni 19.00 Dnevnik 19.25 Terni: La grande avventura -5. del 20.00 Šola in vzgoja - jame 20.30 Tuttocinema - Benetke '85 21.30 Houston Texas - film Igrajo: Charles William Bass, Carl Kent. . . 23.05 Delta 23.55 Dnevnik 3 18.10 V. Podgorac: Beli ciganček 6. del 18.45 Želeli ste, poglejte - poučno-zabavna oddaja 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.20 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.05 Svet na zaslonu: Mar me hočejo ubiti? 20.55 Tudi rablji umirajo - film 22.35 Dnevnik Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 Koledar 18.15 Otroška serija 18.45 Guča 85 - dokumentarno - glasbena oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Filmski večer - Avtor in film 20.55 Operacija Tizian - film 22.30 Dnevnik 22.50 Program plus: Univerziada v Kobeju - Rumena Laguna 9.30 Kean - film 11.15 Gli eroi di Hogan - risanka 11.40 Sanford & Son - TV film 12.10 Cannon - TV film 13.00 Wonder Woman - TV film 14.00 Video estate ’85 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim bum barn - risanke 18.00 Quella casa nella prateria TV film 19.00 Fantasilandia - TV film 20.00 Rascal il mio amico orsetto -risanke 20.30 Zodiaco 22.00 Toma - TV film ,23.00 šport - ameriški nogomet 0.15 Rivkin il cacciatore di taglie -film TELEPADOVA 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 Arrivano le spose - TV film 15.50 Operazione ladro - TV film 16.40 II lungo, il corto, il gatto - film 18.00 do 20.00 Risanke 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Chanel solitarie - film 22.15 Barnaby Jones - TV film 23.15 Film 9.30 Dokumentarec TRIVENETA 9.30 Dokumentarec 10.00 Laramie - TV film 1L30 TV film 12.00 Ladri di bestiame - film 13.20 Horoskop 14.30 A chi va l’eredità - film 16.30 Risanke 17.30 Non siamo tutti uguali film 18.50 Dr. Kildaro - TV film 19.40 Dokumentarec 20.30 La francesina - film 22.00 Dražba TELEFRIULI 14.00 Victoria hospital - nadaljevanka 14.30 Koncert Davida Bowiea 16.00 Risanke 17.30 L’uomo e la città - TV film 18.30 Dokumentarec 19.00 Telefriuli sera 19.30 Poročila v nemškem jeziku 19.40 TV film - Disperatamente tua 20.30 Duello al sole film 22.15 Telefriuli notte 22.30 Film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10- 10.00 Poletni mozaik: Izbor iz Povej- mo v živo; Iz arhiva mladinske dramatike: »Ivanhoe«, HI. del; Lahka glasba; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču: »Akrobatski valček«; 11.30- 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; Iz' svetovne zakladnice pripovedništva, vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra : zbor »Collegium musieum« iz Beograda; 14.10-17.00 Popoldanski program: Fabianijevi iz Kobdilja: (9) »O Maksu« (ponovitev); Včeraj, danes, jutri; Beležke za zgodovino otroštva; Glasbeni listi; 17.10 Klasični album: Vincenzo Bellini: Mesečnica (prvo dejanje) ; 18.45 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30’Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.45 Cestne informa^ cije; 6.50 Objave; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o ... ; 17.40 Grožnjan - mesto mladih: mladi violončelisti z Danilom Šafranom. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15," 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.Ó0 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroci pojejoi 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Rotocalco di cultura e arte; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Gulp; 18.00 Scena; 18.00 Koncert za klavir in orkester - Čajkovski; 19.00 Prosto za jazz; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Filmski festival iz Benetk; n diavolo o Pontelungo - radijska priredba; 11.30 Varieté; 13.15 Master - glasba dan za dnem;" 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 n paginone; 17.30 Jazz; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.23 Audiobox; 20.00 Frank Sinatra - med mitom in realnostjo; 20.45 Glasbeni interval; 21.00 Varieté; 21.30 Današnji glasbeniki; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00', 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program glasba; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz na ših - sporedov ; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za . . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Pesmi Frana Gerbiča in Josifa Marinkoviča; 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč o-troci; 19.45 Minute z ansamblom O-glarji; 20.00 Koncert za besedo -Ptice; 20.35 Brahms z violinistom Dejanom Bravničarjem; 21.05 Georges Bizet: Odlomki iz opere Carmen; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših Sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno Silvije S. Krvainjčevič : Moj dom; 23.05 Jazz za vse, medigra; 00.05 - 4.30 Nočni program - studio Maribor. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Rotary in slovenščina Najbrž goriški rotarijanci niso čakali ™ do bo odvetnik Eno Pascoli, že dolgo let predsednik goričke odvetniške zbornice in do letošnjih majskih volitev občinski svetovalec MSI v goričkem občinskem svetu, pustil vsaj uradno svojo zunanjo mi-sovsko obleko (kar se je zgodilo prav z letošnjimi volitvami), da ga izvolijo za predsednika njihovega kluba. Kluba, ki so ga svojčas, poleg drugih, vodili tudi nam Slovencem znana inž. Guido Fornasir in inž. Egone Lodatti. Goriški Rotary club je bil tam nekje ob koncu lanskega leta med pobudniki odbora za obrambo italijanskega značaja Gorice. Pobudnikom je seveda uspelo zbrati okrog sebe celo vrsto ljudi iz drugih društev. Priredili so nekaj manifestacij in drugih po bud. Pobirali so in baje še pobirajo podpise proti globalnemu zaščitnemu zakonu. V Gorici krožijo vesti, da so se za podpise brigale tudi nekatere učiteljice osnovnih šol (baje tudi podgorske) in da so tudi v nekaterih ustanovah ter uradih pobirale tozadevne podpise, za kar je namig prihajal z vrha. Sedaj so se lotili tudi goričkega župana. Ne zadostuje jim, da je ta v Rimu, pred senatorji posebne komisije, trdil, da se slovenščina lahko govoril le v predmestjih goriške občine in morda še kje na podeželju, nikakor pa ne v posvečeni Gorici, in da je v Gorici precej manj Slovencev od njihovega dejanskega, števila. »Za skrbljeni« so tudi zaradi teh »super-pravic« Slovencem v štandrežu. Podpori, v Pevmi. 0 tej zaskrbljenosti so svojo povedali tako voditelji že prej omenjenega odbora. O tem je spregovoril tudi goriški Rotary club, takoj potem ko je bil odv. Pascoli izvoljen za predsednika. Sicer pa, resnici na ljubo, ni bilo treba, da je fašist prišel na čelo tèga častitljivega kluba, da se je ta klub opredelil. Imel je že prej, kot smo omenili, »vrla« predsednika v osebah demokristjana For nastra in socialdemokrata Lodattija. Kaj mislita ta dva o nas pa itak dobro vemo že več let. Poraba vode poleti za četrtino večja Preureditve na omrežju Cafo omogočile dobavo vode tudi v kritičnem obdobju Dežja, ki je prinesel tudi osvežitev, so bili veseli predvsem kmetje in vinogradniki, oddahnili pa so si tudi pri upravi vodovodnih podjetij. Poraba vode bo namreč vsaj za nekaj dni v mejah običajnih količin. Stanje bi se utegnilo ponovno poslabšati, če se bo spet vzpostavilo daljše obdobje toplega in suhega vremena, kakor sicer napovedujejo vremenoslovci. V prejšnjem tednu smo objavili zapis, kako je bilo z oskrbo z. vodo na območju goriške občine, danes namenjamo pozornost temu vprašanju v petnajstih občinah na Goriškem, kjer za vodovodno omrežje skrbi konzorcij CAFO s sedežem v Gradišču. Tudi tu so v juliju in avgustu ugotovili zelo visoko porabo vode, vendar razen v redkih primerih, posebnih težav ni bilo. V omrežje so v dveh poletnih mesecih pošiljali poprečno okrog 25 odstotkov več vode, največ ja je bila poraba sredi prejšnjega tedna, ko je presegla 7000 kubičnih metrov in dosegla pravzaprav mejo zmogljivosti omrežja, oziroma omrežij. Največja poraba v tej setzoni je bila 22. avgusta. »Ugotovili smo, da so se številne preureditve na omrežju, ki smo jih izvedli v zadnjem času, zelo obrestovale in da smo zato lahko zagotovili redno oskrbo tudi ob večji porabi. Z novimi posegi, ki jih bomo uresničili v prihodnje bomo lahko kos še hujšim kritičnim obdobjem,« nam je v pogovoru povedal ravnatelj konzorcija, geometer Blasom. Dve šibki točki predstavljata trenutno le kraško omrežje (v glavnem območje sovodčnjske občine) in briško omrežje, v občini Dolenje. Na Krasu bo treba prilagoditi obstoječe omrežje za višjo porabo. V poštev pride predvsem povečanje zmogljivosti zbiralnika na Debeli griži in namesti- tev posebne naprave, ki bo pravočasno opozorila na prekinitve elektrike oziroma na okvare na črpalkah. Zaradi teh pomanjkljivosti je v zadnjem obdobju večkrat zmanjkala voda na Vrhu. Vprašanje opustitve sedanjega zajetja v Petovljah in priključitev omrežja na črpališče v Fari pa se bo rešilo v doglednem času. Nekaj manjših težav so imeli v teh tednih na območju občine Dolenje, ki ' ima svoje ločeno omrežje. Vodo črpajo namreč iz dveh vodnjakov, od katerih ima tisti, ki dobavlja vodo za naselje Rutarji, razmeroma omejeno zmogljivost. To se je poznalo tudi letos. Dodatne količine vode so morali kupiti od krminske občine, vendar bo tudi to vprašanje že v prihodnjem letu ugodno rešeno in bodo zagotovljene zadostne količine vode. Kolikšna je bjla pravzaprav maksimalna potrošnja vode na vseh treh omrežjih? Na kraškem omrežju (so-vodenjska, doberdobska in del zagraj- ske občine) so ob konicah porabili okrog 1400 kubičnih metrov vode dnevno, v dvanajstih nižinskih občinah o-krog 5000 kubičnih metrov in v Dolenjah nekaj nad 700 kubičnih metrov. To pomeni, da je v poprečju vsak občan porabil okrog 230 litrov vode dnevno. Seveda je poraba zelo relativna, in predvsem ni enakomerno porazdeljena po vseh občinah, članicah konzorcija. V začetku avgusta je konzorcij povabil porabnike naj omejijo porabo vode in predvsem naj ne zalivajo vrtov. Na kakšen odziv je naletel ta apel? »Iz izkušenj vemo, da so občani bolj gluhi za te reči, do trenutka ko jim zmanjka vode. Poziv je bil bolj preventivnega značaja, pravzaprav pa smo letos kljub vsemu imeli srečo, da nismo bili primorani v občasne prekinitve. Sicer pa ugotavljamo, da je zalivanje vrtov, ob dolgotrajni suši, brez uspeha,« je mnenje ravnatelja konzorcija. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1935/86 v goriški pokrajini sledeče tečaje: 1. Tečaj specializacije za programiranje elektronskih računalnikov: 2. Tečaj rekvalifikacije za strojepisje; 3. Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 14. septembra na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Ul. C. de Morelli 14, tel. 32844. Nizka kvotacija dinarja včeraj na goriškem trgu Nova menjava dinar lira ne kaže dobrega goriškim trgovcem. Že sredi prejšnjega tedna, ko je vrednost dinarja padla od 5,8 na 5,3 so- v gori-ških bankah opazili, da prihaja manj dinarjev v njihove blagajne. Najbrž je marsikateri kupec iz sosedne drža ve odložil nakup misleč, da se bo menjava popravila njemu v prid. Ni pa bilo tako. Nasprotno. Že v soboto, ko so bile banke zaprte, so nekateri trgovci bili nervozni. V nekaterih trgo-. vinah so sicer še vedno menjali dinar po 6, drugod pa po 5,50 alj še manj. V ponedeljek, ko so se banke spet odprle, je bil marsikateri trgovec pre senečen, saj so mu dinar menjali le po pet. Včeraj dopoldne so na gori-ških bankah, potem ko so dobili iz Ziiricha in z Dunaja vesti o novi kvo-taciji dinarja, potrdih menjavo prejšnjega dne. Dinar torej kupujejo po pet, prodajajo pa po šest. Na bankah so nam povedali, da so sicer uvedli podatke, ki prihajajo z Dunaja, kajti tisti iz Ziiricha so še slabši za jugoslovansko valuto. Rečeno je bilo tudi, da je dinarjev sedaj manj na goriškem tržišču pa čeprav je padec vrednosti lega denarja odvisen prav od tega, da je denarja v tujini preveč. Turistična sezona se namreč izteka, dinarjev, ki prihajajo čez mejo, pa bo vedno več na razpolago. Sicer smo tudi v ljubljanskih listih zabeležili, da je uradna menjava dinarja z drugimj devizami bila včeraj spremenjena v primerjavi s tem kar je bilo pred dnevi. Goriškim trgovcem torej slaba prede. Prihod kupcev iz Jugoslavije se je že zmanjšal v prejšnjih letih in mesecih. Najbrž jih bo še manj v prihodnje. • V ■ Gradežu se je v nedeljo pričel 19. mednarodni kongres zdravnikov, ki ga organizirata zdravniški zbornici iz Avstrije in Zvezne republike Nemčije. Trajal bo do 6. septembra. V Gradežu je nastanjenih trenutno kakih 700 zdravnikov in njihovih družinskih članov. Tudi v Gorici strastni igralci državne loterije Predolgo čakanje na izžrebanje številke 34 Številka 34 »capatosta« (ali, v prostem prevodu, trmasta glava) na neapeljskem loterijskem območju se torej v obup stotisočev Italijanov, ki so na to številko že stavili prava premoženja, nikakor ne namerava pojaviti. Edini, ki si veselo mane roke je državni zakladnik, saj mu je tako dolga odsotnost »capatoste« v blagajno doprinesla že milijarde lir. V Neaplju so že rotili vse svetnike naj jim vendarle le priskočijo na pomoč, čarodeji pa so sporočili, da ne morejo do konca septembra nič pomagati. Potem mogoče... Medtem pa se temperatura v loterijskih igralnicah iz tedna v teden viša. V luči lotomanije, ki je napadla cel polotok smo se pozanimali če ni mogoče naše mesto imuno na to bolezen. Na naše veliko presenečenje smo že zgodaj zjutraj pred edino goričko igralnico v Ulici Nizza opazili dolgo vrsto, predvsem starejših ljudi. Ostali smo z njimi kakšno uro in med tem časom spoznali svet, ki si nismo niti predstavljali da obstaja, vsaj v Gorici ne. Resnici na ljubo moramo povedati, da ni bilo nič kaj lahko dobiti njihovo zaupanje in pogovor je le težko stekel. Mnogi so se pred našim fotoaparatom skrili, mogoče iz vraževerstva ali pa, bolj banalno si niso želeli da bi drugi zvedeli za njihovo strast. Najbolj zgovoren je -bil rdečeličen penzionist, ki se je jezil nad novinarji in sredstvi javnega obveščanja nasploh, češ da je le zaradi teh začel z igro na srečo. Pristavil je, da bo igral še enkrat, potem pa bo odnehal. Tudi on, kot sicer velika večina prisotnih igra številko 34 v paru s katero drugo, z denarjem, ki ga bi zmagal pa bi rad šel obiskat svojo prvo ljubezen, Eveline, čez Veliko lužo. Možakar se je tudi močno jezil nad odgovornimi, češ da nalašč bojkotirajo Gorico kjer so zaprli dve drugi igralnici (v Ulici Morelli in v Ulici Seminario), preostala pa • ve majhna in neurejena. Tudi loterijski lističi ne prihajajo redno v naše mesto, saj večkrat namesto na ponede- ljek pridejo šele v sredo ali celo v četrtek. Pa tudi dovolj jih ni. Lahko si sami predstavljamo kaj to pomeni za številne, ki v vrsti čakajo po pet in več ur. Iz istega riira smo zvedeli, ne pa preverili (ker to tudi ni mogoče), da so samo v Gorici prejšnji teden igrali nad 500 milijonov lir. Slišali smo seveda za številne a nekdote, vse zelo zanimive. Eden izmed prisotnih, ki seveda ni hotel povedati svojega imena, je sanjal o srečanju z Mussolinijem in z, v nesreči, umrlim sorodnikom. Stekel je do igralnice loterije, stavil na številke 90 (važna osebnost), 17 (nasilna smrt) in 47 (govoreči mrtvak) na neapeljskem, loterijskem območju. Številke 90, 17, 47 pa so izšle v milanskem. Škoda. Medtem pa je k naši druščini pristopila gospa, ki je tja prišla iskat sestro, ki rada zapravlja velike vsote v tej igri na srečo. Prav ona nam je predstavila osrčje~ problema. Povedala nam je, kot smo sicer že sami opazili, da igrajo loterijo predvsem penzionisti in gospodinje, ti imajo namreč veliko časa in upajo, da si bodo s tem izboljšali svoj gmotni položaj. Velika večina izmed njih sicer igra le za zadoščenje po zmagi, vendar v želji, da pridobijo zastavljen denar zapravijo še večje denarne vsote. V bistvu gre v tem primeru za pravcato bolezen in padejo v začaran krog, iz katerega se ne morejo rešiti. Seveda bi bilo bolje, da bi ves de- nar raje igralci (in igralke) na srečo raje stavili v hranilnik in bi, ko bi njihove številke le izšle sigurno zmagali. Kaj pa bi o tem menil državni blagajnik, ki letno z raznimi loterijami, športnimi napovedi itd. zasluži 1.150 milijard lir? FABIO GERGOLET Nesrečen dan Zares smolo je imel 37 letni Mario Buiatti iz šlovrenca, ki se zdaj zdravi v splošni bolnišnici v Gorici. V zelo kratkem času je namreč povzročil kar dve nesreči. S 750 kub. motorjem honda je v Gradišču najprej trčil v kolesarko ter se ob tem tudi sam pobil. Ker poškodbe niso bile prehude, se je z motorjem odpeljal v bolnišnico, vendar je na cesti proti Farri izgubil nadzorstvo nad težkim vozilom in trčil v drog ob cesti. Po drugi nesreči je privolil, da so ga v bolnišnico (Kipeljali z rešilnim avtom. Delovanje občine Na zadnji seji je goriški občinski odbor razpravljal o številnih vprašanjih s področja javnih del. Tako so posebno pozornost namenili preučevanju problemov okrog javnega odlagališča v Ulici Brigata Sassari, o potrebi po ureditvi ograje, o pravilniku, ki ho urejal odlaganje odpadnega gradbenega materiala itd. Odbor je razpravljal tudi o načrtu za gradnjo naselja ljudskih hiš v Pevmi ter sklenil začeti postopek za nakup (od Dežele) nepremičnine kjer bodo naselje gradili. Strošek znaša 127 milijonov lir. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 19. do 24. avgusta. RODILI SO SE: Matteo Medeot, Marco Ursic, Lara Nastasi, Morena Visintin, Elisa Boschi, Erika Culot. Marta Cecconi, Cristina persoglia, Marilena Zuliani. UMRLI SO: 70-letna trgovka Maria Bergamasco, 87-letna upokojenka Alice Tonini vdova Buzzurro, 57-letna gospodinja Maria Graziella Zuc-colo, 78-letni upokojenec Igino Cornar, 70-letni upokojenec Aldo Ce-ressatto, 84-letna upokojenka Giuseppina Quaino vdova Piccotti, 87-letni upokojenec Carlo Maurig, 88-letna u-pokojenka Guglielma Primosi, 72-let-na trgovka Giovanna Možina, 67-letni upokojnec Fernando Manias, 80-letna upokojenka Ines Righetti vdova D® Rocco, 76-letna upokojenka Giovanna Stajer Busana, 78-letni upokojenec Rinaldo Naldi. POROKE: delavec Giovanni Battista Sale in Patrizia Grusovin. OKLICI: uradnik Vincenzo Arme-nante in študentka Anna Pia Scer-mino, kmetovalec Franco Terpin in delavka Daniela Vidoz, pomorščak Roberto De Vittor in bolničarka E; lena Cecconi, vratar Angelo Barresi in uradnica Veronica Dibarbora, u" radnik Massimo Sacilotto in gospodinja Fiorella Pizzolini, avtoličar Carlo Spitzl in učiteljica telesne vzgoje Renata Fornasir, upokojenec Luig1 Franco in upokojenka Maria Bledig. uradnik Luciano Castellani in profesorica Elena Lucchesi. SLOVENSKO ■J'Iledaušče ” V TRSTU ANTON TOMAŽ LINHART TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (petih slikah) Izredna predstava pred začetkom sezone 1985-86. V PETEK, 30. avgusta, ob 20.30, na kotalkališču ŠKD Vipava na PEČI. Ne zamudite! kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Possedute dal piacere«. Prepovedan mladini P04* 18. letom. CORSO Zaprto. IS ova Gorica SOČA 18.30—20.30 »Ples s ceste«. SVOBODA 20.30 »Sexy igre v internatu«. DESKLE 19.30 »Volkovi«. POGREBI 9.30 Carolina Gabrijelčič iz mrliške veže bolnišnice sv. Justa na glayn° pokopališče; 11.00 Natale Vateriani iz mrliške veže bolnišnice sv. Justa ra glavno pokopališče; 12.30 Remo BaS' sani iz splošne bolnišnice v kapucin' sko cerkev in na glavno pokopališče- XXIV. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROVSKEGA PETJA »C. A. SEGHIZZI« SODELUJEJO DR2AVE: Argentina, Belgija, Bolgarija, češkoslovaška, Jugoslavija, Norveška, Nizozemska, Poljska, Zvezna rep. Nemčija, Romunija, švedska. Madžarska, Italija. GORICA - Dvorana Unione Ginnastica Goriziana 29. avgust - 1. september 1985 POLIFONIJA Program: četrtek, 29. avgusta, ob 20.30 petek, 30. avgusta, ob 20.30 sobota, 31. avgusta, ob 16.30 FOLKLORA nedelja, 1. septembra, od 9. ure do 15.30 NAGRAJEVANJE: sobota, 31. avgusta, ob 20.30 - polifonija nedelja, 1. septembra, ob 20.30 - folklora Beneški filmski festival Okno v zgodovino filma in današnjo proizvodnjo BENETKE — Drugi dan beneškega filmskega festivala nam je nudil pr a yo poslastico, ki jo ljubitelji najmlaj-Se. čeprav letos slavi svojo 90-letni-'j0. umetnosti, ne bodo zlepa pozabili. Na velikem ekranu so se pojavili ka~ 'irt najbolj spornega filma genialnega hollywoodskega mojstra Ericha yon Stroheima: »Queen Kelly« (Kra-Ijiea Kelly). Za marsikoga je to pra-vi kult-film, kjer ima vsaka komponenta, filmska in nefilmska, svoje S lobo k o zakoretninjene izvore v samih avtorjih in igralcih. Na prvem mestu je želja igralke Glorie Swanson, da bi ponovila v čim-amjšem času v sodelovanju s takrat najbolj spornim režiserjem ameriškega filmskega tržišča uspeh filma Sa-^'e Thompson. Njej je sledil predvsem Joseph Kennedy, kateremu gre priznanje, da se ni ustrašil ne Swansono Vfc megalomanije, še manj pa Strohei-njove, ki je bila morda še večja od njene in da je prav najbolj »neuravnovešenemu« režiserju hollywoodskih Sričev pustil popolnoma proste roke fako pri tematskih izbirah kot v finančnih zadevah. Rezultat tako izbrane filmske ekipe je delo, ki ga lahko Postavimo tako v enciklopedijo voyeu-nstičnega erotizma kot v monografsko budijo nemogočih filmskih produkcij Vseh časov. Po Strohejmovi zamisli, Jn moijd film v originalu (z naslovom , he Swamp) trajati pet ur in bi moral Vsebovati tudi precej dolg popis živ-•jenja protagonistke v Afriki, kjer se ^dolino (?) bitje temnolasa Kelly — mvansonova — prelevi v lastnico javne hiše v Botu-Botu. To kar se v njej n°gaja, je lahko dojemljivo, če imate Vsaj malenkost fantazije. Rekonstrui-nana verzija, ki smo jo videli v Be-nstkah, vsebuje nekaj igranih posnetkov tega omenjenega afriškega dela in med eno didaskalijo in drugo tudi nekaj stenskih posnetkov. Stroheim se namreč ni držal točno določenega snemalnega plana, tako da je ves film posnel po koščkih in ko so mu odvzeli vse pravice in ga definitivno spravili na cesto (naj si bo to zaradi dolgov producentov ali zaradi preveč »zahtevnih« erotičnih kadrov Swan-sonove) je Stroheim posnel le tretjino filma. To, kar je danes Queen Kelly, je le bleda senca tistega, kar bi morala biti. Vsekakor je. nepopisljivo delo, kot se tudi spodobi v voyeuri-stičnem filmu, kjer lahko gjledaš boljše le skozi oko filmske kamere, če že ne skozi luknjo v zidu. Benetke v konkurenci Tudi včeraj sta bila na sporedu dva filma: romunski »Glissando« Mir-ceja Daneliuca in »No Man’s Land« šviarsko-francosko koprodukcijo Alaina Tannerja. Romunski film, postavljen v trideseta leta, v katerih si je režiser dal svojevrstno, na pol a meriško življenje glavnega junaka, ki zgublja svoj čas in denar v igralnicah in si krati vsakdanjost z ljubico, ki jo obvezno izkorišča — in plesalkami tabarinov, je predvsem film nekega globokega čutenja in univerzalne duševne stiske. Film je zgrajen tako, da ga bodo prav gotovo v kratkem izkoristili tudi za televizijske programe, saj traja celih 165 minut in ima na polovici četrtega ali petega koluta že napisano z velikimi rumenimi črkami »Glissando 2«, kar televizijskim gledal cem . pomeni »nadaljevanje prihodnjič«. Nič vznemirljivega ni bilo v Tan nerjevem »No Man’s Land«, vendar je to filmsko delo priznanega avtorja »V belem mestu« natančno sestav- ljeno iz ničevosti vsakdanjega življenja skupinice ljudi, ki jih lahko vežejo ljubezenske romance ali pa samo želja po zaslužku in se preživljajo s tihotapstvom v obmejnem pasu med Francijo in Švico. To je tisti glavni kos zemlje, ki ne pripada nikomur, v kateri spoznaš, da je švicarska trava ravno tako zelena kot francoska, samo da so bankovci onstran meje baje bolj rentabilni in manj obdavčeni. Tudi biseri in nekateri ljudje se baje bolje počutijo v Švici. Zato pa je precej povpraševanja za vsakdanje delo obmejnih tihotapcev. Veliko napako bi naredili, ko bi si reduktivno predstavljali, da je Tannerjev film kot neka vrsta policijskega filma, v katerem inšpektor ob koncu odkrije tihotapce in jim tako prekriža vse račune prav v trenutku, ko so se ti odločili, da za vedno pustijo »službo«. Tanner je ponovno izbral točno de limitirano geografsko situacijo, da si je zgradil svet v malem, kjer je važno to, kar posameznik čuti in misli, ne pa to dobro ali slabo, kar dela. Tako kot so vplivali zidovi »Belega mesta« na Bruna Ganza in njegovo ljubico, pogojuje tokrat izbira Huguesa Questerja Jeana Philippa Ecoffeya prostrani zelenogričevnati obmejni pas, v katerem pravzaprav nikoli ne veš, kaj si in koleri strani meje pripadaš. Morda ker meje — ne samo geografsko - politično — v sebi ne čutiš. Tanner nam postavlja vprašanje: Ko se moraš v življenju zaradi zunanjih in življenjskih okoliščinah odločiti za nekaj in ne za nekaj drugega, kaj počneš? Pomislite tudi samo za trenutek na to vprašanje* boste 'videli, kako zmedeni bodo vaši odgovori. EVA FORNAZARIČ Mikavna skrivnost poezije v sugestivni jami Vilenici Sežanska Zveza kulturnih organizacij je prejšnjo soboto ob sodelovanju republiške konference Slovenije že šestič pripravila večer poezije v jami Vilenica. Tokrat so se v sugestivnem okolju »naravne« sobane Vileniške jame predstavih Milan Kleč, Tomaž Šalamun, Maja Vidmar in Francj Zagoričnik iz Slovenije; Ace Mermolja iz Gorice, in tudi umetniki iz drugih jugoslovanskih republik in sicer: Ernest Fišer in Draga Vranješ iz Hrvaške, Ali Podrimja iz Prištine in Giacomo Scotti, ki je po rodu iz Neaplja, živi pa na Reki. Literarni večer v Vilenici je tako presegel meje slovenskega kulturnega prostora in segel v ustvarjalnost drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Organizatorji tega edinstvenega literarnega srečanja pa imajo v načrtih še širša srečanja, na katerih naj bi sodelovah književniki iz drugih držav. Tako nekako kot se to dogaja na znamenitih Struških večerih, ki so se odvijali skoraj istočasno z Vilenico. Prav predstavnik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer je v svojem pozdravnem nagovoru naglasil, da je prostor v Vilenicj prav tako, če še ne bolj, spektakularen, kot oni v Strugi, kjer pesniki recitirajo na mostu. Vilenica s svojimi kapniki in s svojo skrivnostno atmosfero morda še bolj poudarja skrivnost, ki jo nosi v sebi vsaka pesem. Po uvodnih besedah so se na naravnem odru zvrstih pesniki, ki so prebrali po nekaj svojih del. Imena slovenskih pesnikov so našim bralcem znana, manj znana pa soi imena gostov iz drugih republik. Ali Podrimja iz Prištine sod; med najbolj znane albanske pesnike. Naj samo omenimo, da so pet njegovih zbirk prevedli v srbohrvatski jezik, dve zbirki v slovenski, dve v make donski, dve v turški jezik, eno pa v italijanski, madžarski in romunski. Zastopan je tudi v Antologiji evropske poezije (v nemščini). Ernest Fišer živi v Čakavcu, sodj med znane hrvaške pesnike in. je med drugim podpredsednik Društva književnikov Hrvatske. K mlajši generaciji sodi hrvaška pesnica Draga Vranješ, ki je letos med drugim prejela Kurirčkovo nagrado v Mariboru. Pesnik italijanske narodnosti Giacomo Scotti je tudi pri nas znano ime. Piše pesmi, prozo in esejistiko. Veliko izdaja tudi v Italiji. Vsekakor je letošnja Vilenica, Ki je privabila »pod zemljo« lepo število pazljivega občinstva, dokazala, da sodi med najzanimivejša literarna srečanja na Slovenskem. Zaključene znamenite Dubrovniške poletne prireditve V Dubrovniku so se zaključile 36. poletne prireditve. Gre za slavno poletno kulturno manifestacijo, ki pa letos ni potekala brez polemik. V središču kritik je bilo prav pomanjkanje finančnih sredstev, ki je primoralo organizatorje, da so se odpovedali marsikateremu svetovno znanemu umetniku in tako nekoliko zmanjšali »vabljivost« in morda tudi kvaliteto prireditve. Očitno je, da velike prireditve s svetovnimi umetniškimi zvezdami, veliko stanejo, brez velikih zvezd pa je tudi čar prireditev manjši; tej logiki v sodobnem svetu ne zbežimo. Mimo tega, pa smo Slovenci lahko zadovoljni, saj je flavtistka Irena Glafenauer prejela nagrado Orlando. Nagrado podeljuje zagrebški mesečnik Izbor za najboljše glasbene oziroma dramske storitve v okviru Dubrovniških iger. novost na knjižni polici Prvenec D. Gračner Punčka, kje si doma Nled spontanostjo otroške dobe in Preudarnostjo odraslih let leži burno °odobje, ki se ga literatura loteva na načinov. Pisana vedno z distance ^raslega, je od avtorja odvisno, ka-fora plast tega obdobja razburja nje-Sovo domišljijo. Vrsta avtorjev s sti-skami svoje adolescenca razkriva so-Clakie in politične nesmiselne dobe, v kateri so odraščali in te vrste pripovedi so zadnje čase v slovenski knji-''■ovnosti kar pogoste in veljajo za ^odraslo literaturo«. Videti je, kot P® gre piscem, ki pišejo »mladinsko .’k'raturo«, za nekaj drugega: ah ho-Spjo pokazati zgražajoči se odrasli ve-da je današnja mladina kljub Vsemu boljša, ah pa s svojo pripoved-y' lovijo tisto zabavno, iskrivo, paradoksalno, česar je polno to obdobje. preži nevarnost: pisana za dagnjo mladino z izkušnjo prejšnje ge-. Oraci je vehkokrat zazveni nepristno v Jeziku, zgodbi ah prispodobah. ..Joga ne bi mogh reči o prvencu irtogice Gračner PUNČKA, KJE SI OlVtA / Mladinska knjiga, zbirka s,nji galeb 1984, saj je avtorica s v°jimi enaindvajsetimi leti še vedno Ptodstavnik današnje mladine. Pri- BERITE »Novi Matajur« poved deklice Urše ni prava klasična zgodba, je pa brez dvoma napeta čustvena zgodba. Urša na poti svojega osamosvajanja bistro opazuje in ima tenak čut za tisto, kar je v življenju »zares«. Odrash je ne preslepijo s svojimi smehljaji, za katerimi se skrivata antipatija in nezaupanje, niti s svojimi izjavami, »kaj vse naredim zate«, za katerimi se skriva samovšečnost. Prav tako je s samovšečnostjo ne preslepi lastna generacija, pa naj še tako lepo igra na klavir ah se ukvarja z vzhodnjaško filozofijo. Gane in prevzame jo samo tisto, kar je pristno in resnično in kar potare jo, ko na avtobusni postaji vidi odraslega, ki si prav nemarno vrta nos. S svojo občutljivostjo nas knjiga opomni, da je mladina nežnejši in ranljivejši del človeštva, pa naj bo njen žargon v naših ušesih še tako grob, glasba hrupna in moda nespametna. Seveda za Uršine konflikte niso krivi samo odrash, tudi Urša nosi svoj del (v trgovini, kjer dela, na primer sitno stranko kar udari po roki). Urša se čudi — kaj vse odrasle razburja. Prav tako bj se najbrže čudil tisti odrasli, ki si je na postaji vrtal nos, da kaj takega lahko potare dekletce. Pisateljičini nadarjenosti gre zasluga, da nam knjiga nevsiljivo zastavi vrsto vprašanj in pripelje do marsikakšnega uvida. Brez dvoma je lep dokaz za vitalnost slovenske mladinske književnosti. POLONCA KOVAČ In memoriam: Petar Smajič V Ernestinovem blizu Osijeka je v 75. letu starosti preminil Petar Smajič, doajen (starosta) jugoslovanske naive. Že od svoje prve samostojne razstave leta 1934 v splitskem »Salonu Galič« je bil neprekinjeno aktivni udeleženec v naši likovni umetnosti. Njegova umetniška ustvarjalnost je obogatila našo kulturo z deli neprecenljive vrednosti. Njegove številne umetniške stvaritve so obredle celo Evropo in velik del sveta ter povsod naletele na občudovanje in mnoga primanja. Razstavljal je v različnih krajih domovine in sveta, najbolj pomembne razstave pa je imel v Splitu (1934), Zagrebu, na Reki, v Kostanjevici, Bruslju, Varšavi, Pragi, Brnu, Ostravi, Edinburghu, Leningradu, Moskvi, Budimpešti, na Dunaju, v Washingtonu, New Yor-ku, Parizu, Pittsburgu, Bratislavi, Mexicu, Amsterdamu, Bremenu, Baselu in v mnogih drugih mestih Evrope in Amerike. Dalmatinski kmet in samouški kolar, brivski pomočnik in rezbar Petar Smajič je leta 1932 prvič izrezljal gosli (»gusle«) v pastirskem slogu. Glava teh gosli, ki je predstavljala jezdeca, je pritegnila pozornost po znavalcev umetnosti in Smajiča spodbudila, da jè nadaljeval delo v tej smeri. Oto Bihalji - Merin, eden največjih poznavalcev naivne umetnosti je takole opisal ustvarjalnost velikega umetnika: »Smajičevo strogo in tenkočutno stiliziranje v marsičem spominja na črnsko plastiko s Slonokoščene obale. »Adama in Evo« je imenoval nag par, dve enaki telesi v linearni strogosti, poudarjene so samo prsi in spol; telesi sta postavljeni na četvero enakih ceveh - nogah, ki se še niso naučile hoditi. Obraza moškega in ženske sta skoraj enaka, arhaičen nasmešek prebija togo masko. Roki, drobceni kot tačke, oviti okoli ramen in bokov, imata nekaj plahega. Ta les, obujen v življenje, učinkuje pristno in preprosto s simbolno močjo človeške medsebojne privlačnosti. Smajičeve glave so lepe kakor odlomki arhaičnih kipov. Podolgovati oval obrazov z ozkim nosom in skoraj slepimi očmi pod jasnim lokom obrvi, dva enaka obraza, naslonjena drug na drugega: »Mati in hči«. Otožno ozka izboklina, teh ženskih glav je sorodna Modiglianijevim portretom. Petar Smajič je bil rojen 25 maja 1910 v Donjem Docu blizu Splita. Leta 1941 so mu četniki požgali hišo in istega leta se je z družino preselil v Slavonijo. Po osvoboditvi se je ustalil v Ernestinovem blizu Osijeka, kjer je dočakal svoje zadnje dni. Iz njegovega burnega življenjepisa izluščimo (omenimo) dva podatka, ki že sama zase zgovorno pričata o pomenu Smajiče-vega umetniškega udejstvovanja. Letos je preteklo 50 let odkar je prenehalo delovati napredno akademsko združenje »ZEMLJA« (1929 -1935), ki je s posredovanjem svojega člana Krste Hegedušiča omogočila rojstvo in razvoj jugoslovanske samouke, izvirne ali naivne umetnosti. Petar Smajič je predstavil svoje skulpture, ki so že tedaj naletele na velik odmev, na peti razstavi »Zemlje« v Zagrebu. Leta 1936 je Smajič odbil ponudbo Ivana Meštroviča, da bi se šolal in izpopolnil svoje tehnično znanje v Rimu. Tudi ta podatek dokazuje Smajičevo navezanost na domači kraj, navezanost močnejšo od vseh skušnjav, ki so ga spremljale na njegovi življenjski poti. Eno izmed njegovih najbolj uspelih del (op. a. imenoval ga je Moja družina) ima biografski karakter. Smajič je čutil moralno obvezo, da v svojem opusu ovekoveči tudi svojo 10-člansko družino. To mu je tudi uspelo, ko je na skulpturi (50 cm) »postroji!« po velikosti v treh vrstah vse člane svoje ožje družine. Umetnik in njegova soproga sta v prvi vrsti. V drugi in tretji vrsti pa jima sledijo njuni otroci. Smajičeve figure so praviloma suhe (vitke), ravne in ponosne skratka prave »projekcije« težakov iz Dalmatinske Zagore, ki vedo samo za trdo delo Kot najbolj plodna leta Smajičeve ustvarjalnosti lahko označimo obdobje od leta 1953 do 1985; torej tri zadnja desetletja. Zadnjič se je veliki umetnik predstavil na letošnjem zborovanju Kolonije kiparjev naivcev Jugoslavije, ki je 'potekalo v Ernestinovem od 1. do 15. avgusta. Na tem zborovanju so udeleženci še enkrat potrdili, da fenomena naivne umetnosti ne moremo pojasniti samo s teorijo naive, temveč je potrebno upoštevati tudi njeno zgodovino in različne sociološke aspekte (vidike). To trditev najbolje potrjuje celoten opus Petra Smajiča, umetnika, ki je »zrastel iz ljudstva« in temu istemu ljudstvu podaril vse, kar je v življenju ustvaril. SLAVKO GABERC Kramljanje z režiserjem Michelangelom Antonionijem (.Nemško letališče je bilo v torek prejšnjega Vat nekam poletno prazno, ko smo pričako-^ ^ polet iz Milana. Tud j potnikov iz tega leta Zn .° veliko: med temi smo zlahka prepoznali obraz italijanskega režiserja Michelan-Antonionija, katerega pa ostah sopotniki -drugi mimoidoči niso sploh opazili. Poleg lah S° ya čakali organizatorji Mednarodnega oratorija za družbeno komunikacijo, ki so I,.i. Povabil; v našo deželo, da bi uradno za-JUčil dela njihovega »laboratorija«. guh^a njeg°vem obrazu, kljub utrujenosti in ko >arri' smo brali vedno isti šarmanten in ta-p značilen izraz. K sreči smo lahko sedeh p av v avtu, ki je peljal režiserja v Tolmeč, ji ?edež posveta, tako smo lahko prosto kram-j,i ’ z njim. Najprej je prebil led direktor je boratorija« prof. Bruno De Marchi, ki mu b opisal v osnovnih potezah to študijsko po-Cjj °- Nanizal mu je tudi nekaj mnenj in reak-J On njegove filme: npr. kritično stališče ne- ke mlade kitajske režiserke na njegov dokumentarec o sodobni Kitajski, češ da je »oko tujca vedno parcialno in ne dojame bistva neke druge kulture«. Na to pripombo je Antonionj tako odgovoril: »Ne nameravam braniti tez in vsebin svojih filmov na tem posvetu. Za to so poklicani drugi. Vsekakor kar se tiče dokumentarca Čung Kuo (Kitajska), mislim, da ima moje oko tujca isto osnovo resničnosti kot oko domačina. Kitajci so me zelo omejevali pri delu. Imel sem le pet tednov na razpolago za celotno realizacijo. Itinerarij je bil določen že prej, na las enak onemu za turiste. Moral sem groziti, da ne bom posnel niti metra traku, da so mi dali vsaj nekaj avtonomije. Smo morali snemati na licu mesta, kajti nam niso dovoljevali, da bi si prej ogledali snemalne lokacije. Verjetno so Kitajci to počenjah zaradi neke vrste »socialne sramežljivosti«, da ne bi pokazali Zahodu revščine in težkih živ- ljenjskih razmer v nerazvitih predehh države.« Potem smo ga vprašali o njegovih stikih z našo deželo. »V teh krajih sem bil malokrat, v glavnem, da bi si nabavil venetska in furlanska vina, Id jih zelo cenim. Nekajkrat sem bil tudi v Trstu, zaradi profesionalnih obveznosti. Zelo lep spomin pa branim na predvojni čas, ko sem nastopal po raznih teniških turnirjih po državi in tako tudi v takrat italijanski Opatiji in na Brionih. Takrat sem tolkel še kar dobro s teniškim loparjem. Bil sem emilijanski prvak 2. kategorije.« Od Vidma dalje pa je naš pogovor stekel na Karnijo, na popotresne težave, na značilno življenje Kamijcev, ki jih je-Antonion; primerjal s svojimi Padanci, na kmečko zadrugar-stvo, kj se tu ni obneslo... Z enakim zanimanjem je poslušal naše kratke informacije o Primorskem dnevniku, o Slovencih, kj žive na meji med Italijo in Jugoslavijo... V tem prijetnem vzdušju smo končno dospeli v Tolmeč, kjer je čakal uglednega gosta sprejem na županstvu, svečano kosilo z oblastmi itd. Po popoldanskem počitku se je končno predstavil več kot 80 slušateljem »laboratorija«, ki so si ogledal] vsa njegova dela, od prvih angažiranih dokumentarcev iz 40. let lo najno-vejših poskusov z elektronskim snemanjem (II mistero di Oberwald) in zadnjega lepega »konvencionalnega« filma, v Antonionijevem slogu. Identifikacija neke ženske. Po pazljivem poslušanju je spregovoril tudi sam režiser. Povzel je nekaj njihovih misli in jim potem ponudil' pravcato lekcijo o svoji poetiki; o svojem pogledu na svet; o tem, kar je in kar manjka v njegovih filmih; o svojem razmerju do žensk itd. Tud; sami poslušalci so ga spraševali najrazličnejše, od najbolj banalnih radovednosti, do zapletenih filozofskih in tehničnih vprašanj. DAVORIN DEVETAK V zaključnem večeru SP v dirkališčnih disciplinah SPET ZLATO ZA ITALIJO BASSANO DEL GRAPPA (Treviso) — Svetovno ] kolesarsko prven-H J stvo v dirkališčnih I B J disciplinah (sedaj ■ ™ ™ S so na vrsti cestne vožnje) se je za Italijo končalo na najboljši način. Po začetnem razočaranju zaradi skromnega četrtega mesta Moserja, so namreč osvojili tri zlata odličja, eno srebrno in tri bronasta, kar je več kot so lani spravili skupaj na . svetovnem prvenstvu in na olimpijskih igrah. Zadnje zlato odličje si je sinoči zagotovil Bruno Vicino v vožnji za motorji za profesionalce. Vicino je prehitel Avstralca Clarka, tretji je bil Zahodni Nemec Schutz, ki je za sama dva metra prehitel Italijana Renosta. Sinoči sta bila na sporedu še dva finala, in sicer v tandemu za amaterje ter v hitrostni vožnji za točke za profesionalce. V tandemu sta se uveljavila Čehoslovaka Rehounek in Voboril, druga sta bila 'Vails in Bar-czewski (ZDA), tretja Wallscheid in Weber (Zahodna Nemčija). V hitrostni vožnji za točke za profesionalce je po pričakovanju premočno zmagal Švicar Freuler. Drugi je bil njegov rojak Ledermann, tretje mesto pa je zasluženo osvojil Italijan Allocchio. Danes cestna vožnja na 100 km ekipno za amaterje GIAVERA DEL MONTELLO (Treviso) — Na Svetovnem kolesarskem prvenstvu so se sinoči iztekle dirka-liščne discipline in sedaj so na vrsti cestne vožnje. Prva bo že danes, in sicer preizkušnja na 100 km ekipno za amaterje, šele v soboto se bodo pomerile ženske posamezno (proga bo merila 61,200 km) in amaterji posamezno (183,600 km), v nedeljo pa bo kot zadnja cestna vožnja ' za profesionalce posamezno. Italija, katero bodo danes zastopali Bartalini, Poli, Vandelli in Poden-zana, bo branila olimpijski naslov iz Los Angelesa. Bontempiju druga etapa dirke za »Zlato kolo« MANERBA DEL GARDA (Brescia) — Na drugi etapi kolesarske dirke . za »Zlato kolo«, ki se je odločila s sprintom, je zmagal Bontempi, eden izmed teh, ki so bili izključeni iz selekcije za svetovno prvenstvo. Za Bontèmpijem so se uvrstili Rosola, Saronni, Gavazzi, Pagnin, Mantovani itd., medtem ko je. glavnina z Moser-jem in Argentinom prišla šele po 3’24”. Vodstvo na skupni lestvici je prevzel Gavazzi. JSa univerziadi v Kobeju Italija pod pričakovanjem UNIVERSIADE KOBE’85 blizu medalje, je KOBE — Tudi tretji dan iger v Kobeju ni prinesel sreče italijanskim predstavnikom. Anna Pia Gandolfi, ki je bila v floretu želo finalu za tretje mesto izgubila proti Sovjetinji Sobo-lovi. Vsi ostali Italijani pa niso bili v boju za kolajne. V italijanskem taboru sedaj pričakujejo uspešne rezultate v sabljanju in sicer tako v moški kot ženski ekipni konkurenci. Ženska odbojkarska 'ekipa je izgubila z 1:3 proti Kanadi. Jugoslovani ki se posamezno ne preveč odlikujejo, so zabeležili uspeh v prvi tekmi odbojkarskega turnirja in premagali Jordanijo s 3:0. Košarkarice pa so podlegle ekipi ZDA z rezultatom 51:77. Pravi junaki dneva so bili Matt Biondi, ki je zmagal na 100 m prosto in spet dokazal, da je v tej disciplin1 nedosegljiv in Sovjet Dimitrij Bil?' zerčev, ki je v posameznih discipli' nah gimnastike osvojil pet kolajn in sicer štiri zlate in eno srebrno. MOŠKI — plavanje: 100 m prosto: Matt Biondi 49”14; 200 m hrbtno: I' gor Poljanski (SZ) 1’59”76, ŽENSKE — plavanje: 100 m hrbtno: Carmen Bunaciu (Rom.) l’OS’TT; 400 m prosto: Patricia Sabo (ZDA) 4T6”23; 4x100 m prosto: ZDA 3’49’TO-Sabljanje: floret: Jujie Luan (Kit.)’ KOLAJNE SZ 12 zlatih, 6 srebrnih, 8 bronastih; ZDA 8, 5, 7; Južna Koreja 3. 0, 2; Kitajska 2, 1, 3; Nizozemska 2. 1, 1; Romunija 1, 3, 1; Avstralija \< 2, 2; Severna Koreja 1, 2, 1; Brazilija 1, 2, 0; Kuba 1, 2, 0; Japonska 1, 1, 5; Bolgarija 1, 0, 0; Poljska 1, 0, 0; Kanada 0, 2, 3; Madžarska 0, 2, 3; Francija 0, 2, 0; ZRN 0, 1. 2: Italija 0, 1, 0; ČSSR 0, 0, 1. Drevi v tretjem kolu italijanskega nogometnega pokala Triestina in Udinese doma V tretjem kolu italijanskega nogometnega pokala se bosta drevi na tržaškem občinskem stadionu »Pino Grezar« srečali enajsterici Triestine in Torina. Trenutno ima Triestina še precej problemov, saj ni Dal Prà še podpisal pogodbe z moštvom kluba, pa tudi Braghin se v vlogi »libera« ni preveč izkazal, tako da sedaj tržaško vodstvo na tržišču išče igralca, ki bi nadomestil Biaginija. Triestina mora popraviti slab, vtis s prve domače tekme proti Riminiju, ko je le remizirala proti poprečni tretje-ligaški ekipi. Pretveza, da takrat ni bila motivirana proti šibkemu nasprotniku, tokrat m' drži, saj je Torino nič manj kot državni podprvak in ima mnogo ambicij tudi v bližajočem se prvenstvu. Udinese bo igral doma na stadionu »Friuli« ob 20.30. Čeprav je videmska ekipa doslej dvakrat zmagala in ima kvalifikacijo v naslednje kolo tako rekoč že v žepu, bo tudi v tej tekmi startala na zmago, saj je Genoa le prešibka, da bi lahko Ogrožala Udinese, ki je povrh vsega še v odlični formi. DANAŠNJI SPORED 1. SKUPINA: Juventus - Monza; Palermo •• Fiorentina; Casertana -Perugia. 2. SKUPINA: Padova - Napoli; Lecce - Vicenza; Salernitana -Pescara. 3. SKUPINA: Sampđoria -Monopoli; Taranto - Lazio; Catania - Atalanta; 4. SKUPINA; Empoli -Inter; Avellino - Cesena; Brescia -Ancona. 5. SKUPINA: Bologna - Verona; Parma - Pisa; Cremonese - Piacenza. 6. SKUPINA: Milan - Reggiana; Udinese - Genoa; Arezzo - Cagliari. 7. SKUPINA: Triestina - Torino; Rimini - Como; Varese - Sambe-nedettese. 8. SKUPINA; Roma - Ascoli; Messina - Bari; Catanzaro - Campobasso. Torino treniral v Repnu Nogometni prvoligaš Torino, ki se bo drevi srečal s Triestino v tretjem kolu italijanskega pokala, je svoje zadnje treninge opravil na krasnem repenskem nogometnem igrišču. To igrišče so le pred kratkim še obnovili, tako da je Krasovo vodstvo upravičeno nanj ponosno Odbojkarice Mebla od danes na delu Tudi za odbojkarice naše združen® ekipe Mebla so se počitnice končal®-Pod vodstvom trenerja Franka Dt? siča bodo namreč danes začele P®1' prave za drugoligaško italijansko Pr' venstvo. Naše odbojkarice bodo prvi treninž imele drevi ob 19. uri v nabrežinsk1 telovadnici. Kot je znano, bo našo združeno ? kipo letos okrepila Beograjčanka D' lijana Marković-Pešić. Le-ta pa se b® pridružila svojim novim soigralka® v ponedeljek. Pica! ubranil naslov DŽAKARTA -— Indonezijski boksar Ficai je z zmago s KO v 3. krogu proti Avstralcu MulhoUandu ubra' nil svetovni naslov v supermušji kategoriji (DBF). Naslov v SZ ISTANBUL — Z zmago proti Ma' džarski s 14:7 je Sovjetska zveza oJ svojila svetovni mladinski naslov v vaterpolu. Tretja je bila Jugoslavija- Teden kakovostne košarke v Trstu kratke vesti - kratke vesti Ljubitelji košarke v Trstu ta teden se gotovo ne bodo dolgočasili. Že v ponedeljek so lahko v živo občudovali enega najboljših košarkarjev na svetu Michaela Jordana. Marsikdo je po ponedeljkovi telkmi med Stefane-lom in Juvecaserto »vzdihnil«: »Kaj takega v svojem življenju še nisem in verjetno nikoli ne bom videl.« Jordan pa v ponedeljek ni le pokazal, da je izreden košarkar, dokazal je tudi, da jé pravi športnik in profesionalec. V nedeljo je namreč i-gral v Valtellini, v ponedeljek zjutraj je imel tiskovno konferenco v Benetkah, zvečer pa je že bil na igrišču v Trstu. Že v petek in soboto pa čaka tržaške košarkarske privržence nova poslastica: turnir miljske Riviere, ki je za nas še kako pomemben, saj bo to za Jadranove košarkarje, ki letos nastopajo v drugi italijanski ligi, prvi uraden nastop. Poleg jadranovcev bodo na tem turnirju nastopili še tržaški Stefanel, vidomski Fantoni in Latini iz Forlija. Posnetek s ponedeljkove tekme Stefanel - Juvecaserta: Michael Jordan (št. 23) je žogo zabil tako močno v koš, da se je kristalna podlaga razbila na tisoče koščkov. Pri tem pa se je ranil košarkar Caserte Lopez (z brado), ki je tekel proti košu.. Lopeza so operirali v Modeni. Ozdravil bo približno v 25 dneh Veslaško SP „ HAZENWINKEL — Italijanski veslači so odlično pričeli na svetovnem prvenstvu v Hazenwinklu v Belgiji. V absolutni kategoriji so si že zagotovili nastop v finalu v dvojcu s krmarjem in v polfinalu v osmercu in četvercu, v lahki kategoriji bodo v finalu v dvojcu in osmercu, v poifina lu pa v enojcu. Menichini v Trstu Včeraj je v Trstu opravil zdravniške preglede Leonardo Menichini (letnik 1953), ki je pri Ascoliju igral »stopper - libero«. Triestina je tako dobila pomembno okrepitev. Fiorentina ne popušča FIRENCE — Pri Fiorentini so včeraj ponovno potrdili, da so Socrate-sa, na njegovo zahtevo, odstopili Ponte Preti in sedaj od brazilskega društva in igralca samega terjajo spoštovanje sprejetih obveznosti. Po trditvah Fiorentine naj bi Socrates izrecno izjavil, da mu italijansko društvo nič ne dolguje. Umrl trener Taranta Tom Rosati TARANTO — V ponedeljek pozn° zvečer je na svojem domu v Franca' villi za neozdravljivo boleznijo un®1 56-letni trener Taranta Tom Rosah-Pogreb bo danes. Meneghin podpisal MILAN — Po dolgotrajnih pogajaj njih je Dino Meneghin, ki ima sedal 35 let, s Simacom podpisal dveletn0 pogodbo, ki mu med drugim zag®" tavlja okrog 25 od sto višje preje®' ke. Največja ovira pri teh pogajanj® je bila zahteva Meneghina, da sp0" razum velja dve leti. Poraz Italijank PELHRIMOV — V prvem ko® mednarodnega košarkarskega turnir' ja za VN ČSSR je italijanska ženska reprezentanca izgubila proti Pre' močni SZ s 76:95 (33:45). Denes v okviru priprav na meddezelno prvenstvo Goričani proti Pordenoneju Nogomet: po lepi prvenstveni zmagi proti Vrbasu Koprčani na dvodnevni turneji v Italiji Italijanska nogometna zveza je objavila koledar letošnjega meddežel-nega prvenstva, v katerem bo letos igrala tudi enajsterica Gorizie, ki je lani izpadla iz C-2 lige. Nogometaši Gorizie se trenutno pripravljajo tudi na tekmovanja za italijanski pokal. V okviru priprav na prvenstvo in na italijanski pokal za amaterje bodo Goričani drevi odigrali prijateljsko srečanje z enajsterico Pordenona, ki bo tudi letos nastopala v C-2 ligi. Goričani bodo tako še . enkrat preverili svoj koncept igre, pregledali taktične variante v napadu in obrambi in skušali izboljšati igro na sredini igrišča. Goriško moštvo je letos okrepil tudi bivši Olimpijin napadalec Ja nez Voljč, ki se je v-dosedanjih prijateljskih tekmah dobro odrezal. Meddeželno prvenstvo bo startalo 22: septembra in bo trajalo do 4. maja 1986, ko bo na sporedu zadnje kolo. Prvi del lige bodo sklenili 5. januarja 1986. Prijateljsko srečanje med Gorizio in Pordenonom bodo igrali danes, v Gorici, s pričetkom ob 17.30. V nedeljo pa bo Gorizia zaposlena v prvem kolu italijanskega pokala,; proti moštvu Jesola. VN Južne Afrike 19. oktobra JOHANNESBURG — Velika nagrada Južne Afrike v formuli 1 bo 19. 10. in ne 16. 11., kot je bilo prej na sporedu. Dirko v Kyalamiju so anticipirali, pravi organizator, ker je odpadla VN Italije, ki bi morala biti 13. 10. letos. Medtem pa je francoska avtomobilska hiša Renault, uradno sporočila, da s prihodnjim letom ne bo več nastopala na dirkah formule 1, in to zaradi težkega ekonomskega stanja v tovarni. Nogometaši koprskega drugobgaša, ki so v nedeljo pred rekordnim številom gledalcev, na novi tribuni se jih je zbralo okrog 7 tisoč, po imenitni igri premagali Vrbas so odpotovali na dvodnevno turnejo po Italiji. Danes jih čaka srečanje v Carrari z domačim Carraresejem, ki igra v italijanski C-l ligi. Jutri pa bo nasprotnik Kopra član C-2 lige Pontedera. Koprčani se bodo vrnili v Koper v petek dopoldne, že popoldne pa bodo nadaljevali pot v Hrastnico, kjer igrajo v nedeljo prvenstveno srečanje 4. ko la z domačim Famosom. »Že od prej imamo pogodbeno obveznost gostovanja v Italiji. Morda je to prišlo sedaj nekoliko ob nepravem času zaradi zdravstvenega stanja naših igralcev, toda spoznali bomo kvalitetni i-talijanski ekipi in imeli bomo priliko dograditi našo igro. Menim, da bo to za nas večja korist, kot pa če bi vadili doma v tej vročini. V Hrastnico potujemo že v petek. Ne želimo pon« viti napake iz drugega kola, ko smo v Dubrovnik potovali na dan tekme,« je dejal trener Pertič. (J. Kreft) Odlične uvrstitve koprskih jadralcev Koprski jadralci so v preteklem tednu nastopali na nekaj velikih mednarodnih regatah. V Izoli je bila zadnja regata v razredu optimist za »Zlato jadro« Severnega Jadrana, na'kateri je v konkurenci 47 jadralcev iz 11 klubov zmagal Koprčan Tomaž Čopi, drugi pa je bil domačin Matjaž France. Na mednarodnem odprtem prvenstvu Avstrije so v konkurenci več kot sto optimistov iz Avstrije, I-talije, ČSSR, Madžarske in Jugoslavije koprski jadralci dosegli zelo dober uspeh, saj se je Klun uvrstil na imenitno 6. mesto. Uspeh Koprčanov so potrdili še Brčin z 11., Janovski s 16. ter Margon s 26. mestom. Na odprtem prvenstvu ZRN v razredu eu-ropa pa sta sodelovala Koprčana Bel- tram in Orel. V konkurenci 60 P0-sadk sta se uvrstila na 24., oziro®3 28. mesto. Uspehe koprskih jadralcev sta d®' polnila še jadralca v razredu estc®' ki sta na regati za evropski pokal.* Barceloni dosegla 8. oziroma 11. sto. V mladinski konkurenci pa Je bik Orel prvi, Potokar pa tretji. Visok jubilej Športno veslanje v Izoli slavi ^ tos pomemben jubilej. Leta 1925 s v tem mestu ustanovili veslaški klu1’' ki je v teh 60 letih dosegel imenih1® uspehe. Največjega so dosegli že ta 1929, ko je 'četverec s krmarje® na olimpiadi v Amsterdamu osvdl1 zlato kolajno. Po vojni je pomernb®. mejnik bil leta 1958, ko je pokrovitelj stvo nad veslači prevzela tovarna A" go in kó so si s prostovoljnim del011 ter s pomočjo pokrovitelja zgradili hj. di klubske prostore. V petek so i®e v Izoli slavnostno sejo kluba, na teri so podelili plakete in priznanj3. Pred pričetkom ženskih in moških namiznoteniških prvenstev Prizadevanja za okrepitev prve Krasove ženske ekipe Šesti oktober, ko se pričnejo e-^pna namiznoteniška prvenstva, je ^razmeroma še daleč, vendar je pri Krasu že sedaj vse živo, saj so priprave v polnem teku. V začetku avgusta je bilo osemnajst iralcev in rgralk mladinske kategorije na pripravah, ki so jih v Lescah pri Bledu ^rganizirale Jesenice in kjer so bili tudi igralci iz drugih klubov Slovenije. Priprave, ki so potekale v izmenah (vsaka po en teden), 50 se povsem obnesle. Zatem so bili na vrsti narašča.fniki (okrog pet-Pujst), ki pa so vadili kar doma v ^goniku pod vodstvom Roberta Mi-"pu in Mihe Derganca iz Ljubljane, L! je pri Krasu sodeloval že od leta (Jq 1979 rfa teden so na vrsti ^četniki, ki se bodo sploh prvič ječali z loparjem. Zanje bosta skr-bela Sonja in Robert Milič. Seveda je v javnosti največ zani-jn^ja, kako bo letos s prvo ekipo, i. je v zadnjih dveh sezonah v žen-A ligi dosegla blesteče rezultate. Kot smo pred časom že pisali, je ?®Po zapustila Marina Cergol, a pdjakova iz družinskih razlogov le-tos ne bo igrala. Ostale so tako Uk-Uiarjeva in Sedmakova, ki že in-^uzivno vadita, ter Sonja Milič, ki Prične ta teden. S tako oslabljeno ®kipo v a ligi seveda ne bo lahko. Kukšni so torej lahko cilji? O tem 111 drugem smo se pomenili s pred- Zvonko Simoneta slednikom društva Zvonkom Simo-neto. »Če ostane tako, kot je sedaj,« je povedal Simoneta, »je naš cilj v A ligi obstanek, če pa bi dobili kakšno igralko iz matične domovine, bi lahko startali na eno od prvih treh mest. Velja omeniti, da bodo v prihodnjem prvenstvu ženske A lige spremenili sistem tekmovanja. Nastopilo bo osem ekip iz vse Italije, ki se bodo pač pomerile vsaka z 'vsako, a ne bo več play offa. Lahko že sedaj rečemo, da bo najhujši tekmec ekipa Surgelati Arena, pri kateri igrajo Cergolova, Zampinijeva (št. 2. v Italiji) in Vignolova (št. 4).« »V katerih prvenstvih boste še zastopani?« »Igrali bomo še v moški in ženski C ligi, v promocijskem prvenstvu (moški in ženske) ter pri mladincih in mladinkah, naraščajnikih, nara-ščajnicah ter dečkih in deklicah. Vsega skupaj je enajst ekip. V C ligi, ki obsega področje treh Benečij, je cilj naše ženske ekipe, ki je lani igrala v promocijskem prvenstvu, v glavnem nabiranje izkušenj, medtem ko moški računajo na zgornji del lestvice. V promocijskem prvenstvu si bodo mlajši prav tako nabirali izkušnje in se uvajali v ekipni sistem tekmovanja. Pri mladincih se bomo skušali prebiti v finalni vsedržavni del tekmovanja, seveda če nam bo šlo1 po sreči v deželni in med deželni fazi. V finalni del gre osem ekip. Pri naraščajnikih in dečkih pa je glavni cilj izpopolnjevanje in nabiranje izkušenj. Omenil bi še, da se bon» v drugem delu sezone, ko bodo državna prvenstva za posameznike in dvojice, skušali uveljaviti predvsem na mladinskem sektorju.« »Kakšni so vaši dolgoročni cilji?« »Predvsem bi poudari\, da je letošnja sezona za nas prehodnega značaja. Nameravamo preveriti realno moč predvsem mlajših sil in se tako pripraviti na kakovostnejši skok v prihodnji sezoni.« »Vrnimo se za trenutek k prvi e-kipi, ki jo letos čaka tudi nastop v evropskem pokalu.« »Imeli smo smolo, saj mam je žreb namenil švedsko (in še v gosteh), ki ima eno najmočnejših svetovnih šol v namiznem tenisu. Srečanje bo 12 oktobra in tudi če bi dotlej lahko že razpolagali s kako tujo igralko, ne bi mogla nastopati, ker po evropskem pravilniku mora biti pri društvu vpisana vsaj šest mesecev. Iz tega je že jasno, kakšne so naše možnosti. Poleg tega tako gostovanje terja tudi velike finančne žrtve.« »Vsa ta aktivnost razumljivo zahteva nemajhen napor. Kako si pomagate?« »Pri mladih so angažirani starši tekmovalcev, ki skrbijo za prevoze, za vodenje tekem itd. Prvo žensko e-kipo bo vodila Sonja Milič, žensko C ligo bo verjetno prevzel Robert Milič, moško C ligo pa Edi Bole, ki tudi igra v tem prvenstvu. Vsekakor iščemo pomoč v matični domovini, in sicer osebo, ki naj bi s tehnične strani koordinirala vso dejavnost.« »Vam vadba pobere veliko časa?« »Ko bodo ob koncu priprav stekli redni treningi, in sicer prve dni septembra, tudi od 16. do 22. ure. Že prvi teden, in sicer 7. in 8. septembra, bomo organizirali ženski tradicionalni turnir za 10. pokal Krasa, na katerem se bo pomerilo dvanajst ekip, med katerimi bodo jugoslovan- ski podprvak Kemičar iz Hrastnika, prvoligaš Olimpija iz Ljubljane, slovenska ekipa iz Celovca ter najboljše obmejne postave tako iz naše dežele kot Slovenije. Poleg tega se bomo v okviru predprvenstyenih priprav u-deležili še važnejših turnirjev v Italiji in Jugoslaviji: 31. t.m. in 1.9. bomo npr. z mladinci, naraščajniki in dečki nastopili v Ljubljani, 21. in 22. 9. pa v Ferrari, prav tako z mladinskimi ekipami.« »Kakšno je zanimanje za namizni tenis?« »Narašča. Trenutno imamo več kot 50 igralcev, ki so v glavnem iz zgo-niške občine, nekaj jih je tudi iz zgornjega dela nabrežinske. Upamo, da bo z novim športno-kulturnim centrom v Zgoniku tudi naše delo olajšano. Doslej smo se namreč morali zadovoljiti s prostori, ki nam jih je dala na razpolago sicer gostoljubna družina Doljak, tu pa imamo vse, česar doslej nismo imeli: prostore za trening ter dvorano za večja, tudi mednarodna tekmovanja. Velika pridobitev je robot, ki ga uporabljamo na treningih. To je naprava, ki avtomatično meče žogice (zmore jih tudi do sto na mniuto), in sicer z jakostjo in v smeri, ki, jo določi igralec sam in služi predvsem mlajšim, da se izučijo pravilnih udarcev. Poleg tega imamo video registrator. (D. Bizjak) Pogovor z jadralcem Lorenzom Bogalcem d rezultatom nisem zadovoljen« , Y soboto se je v Tržiču zaključilo Travno jadralno prvenstvo v kate-Pfiii finn, katerega se je udeležil jUdi osemnajstletni Sirenin jadralec . °Penzo Bogateč. V konkurenci 37 1 bralcev se je Lorenzo uvrstil na y kar solidno petindvajseto mesto. bVninega jadralca smo poklicali po 1efonu> (jg ki nam natančneje po-. ®dal kako je potekalo to prvenstvo . nasploh opisal svojo jadralno ka-uero. Aajprej običajno vprašanje. Kdaj kako si začel z jadranjem? kjK jadranjem sem začel pred pri-. a no sedmimi leti in sicer sem se ^Jnžil tečaja, ki ga je takrat ja- ^a ?Tralni klub Sirena pjrirèdil v Kopru, začetku sem uporabljal majhno je jbdrnico, kot je npr. opkimist, kasne- Pa sem prestopil v kategorijo eu-jPa in končno v razred {finn, v aterem nastopam še danes. Kakšne težave si imel z nastopom a tem državnem prvenstvu? Yj/akoj naj povem, da s ‘ svojo u-stitvijo nisem zadovoljen. Razlog ^e. mene pa so neidealne vremen pa je skoraj popolno brezve- nazmere močno ovirale. Pred prvenstvom pa sem imel težave z jadrnico, lu je bila nekoliko prelahka in sem jo maral zato otežiti. Tudi staro jadro ni bilo primemo za tako regato in sem ga zamenjal z novim. Kqko si pomagaš glede stroškov? Skoraj vse stroške krije naš klub, rie samo glede jadrnice, temveč tudi kar se tiče potovanja in prenočitev med tekmovanji v tujini. Na nekaterih regatah v Italiji pa nam stroške krije federacija. Katerih tekmovanj si se udeležil letos in kakšne so tvoje perspektive za bodočnost? Letos sem že bil v Španiji na evropskem prvenstvu, potem pa na tekmovanju Intervela na Gardskem jezeru in na raznih drugih, med katerimi naj omenim Anzio, Genovo in nekatere v Jugoslaviji. Glede bodočnosti pa se mislim letos še udeležiti dveh tekmovanj in sicer oktobra spet na Gardskem jezeru in novembra na Reki. Kar se pa tiče evropskega prvenstva nimam velikih možnosti, ker bi to zahtevalo veliko več treninga, ki mi ga osebno preprečuje študij, (dz) obvestila o^OšARRARSM KLUB BOR ^ K° zbor vseh članov ob b'iU'ev v ponedeljek, 2. septembi -..fUld na stadionu »1. maj«. TAJNIŠTVO ŠZ BOR SW>!^a’ 'K1 Ko prva jesenska seja tcn,?