20. štev. V Kranju, dne 16. maja 1908. IX. leto. ■ Političen in gospodarska list. Stan« M Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po polti ta celo lato 4 K, ta pol leta 9 K, sa druge države atana 660 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naroSbe brat istodobne vpoailjatve naročnine ee ne ozira. — Uredništvo in oprav-niitvo je na pristavi gosp. K. Florians v «Zvezdi«. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ====== Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani tO *7 s* Četrt strani 20 K. InseraU se plačujejo naprej. Za stanjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten Kopust. — Upravniltvu naj ee blagovolijo pošiljati naročnina, re-lamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankiraU. — Rokopisi se ne vračajo. Kdaj bo konec anarhije na Jesenicah? Nad pol leta že počiva na Jesenicah, v eni največjih in najbolj važnih občin na Kranjskem, vse občinsko delovanje. Ce hoče! zidati niso, ne moreš, ker ni nikogar, da bi ti dal stavbeno dovoljenje, ce ti bil tako srečen, da si dobil stav-binsko dovoljenje, predno je prenehalo županstvo, ne smeš iti stanovat v niso, ker ne moreš dobiti dovoljenja za prebivanje, če se pa kljub temu »rešili! v svojo nanovo zgrajeno hi!o ali dobi! najemnika, mora! plačati ogromne nične davke, ker nikjer ne dobi! dokumentov, ki so potrebni za prošnjo za davčne olajšave. Na Savi pijejo okuženo vodo, bolezen se vrii za boleznijo, toda vodovod, za katerega je denar pripravljen, se ne more graditi, ker ni občinskega odbora, da bi sklepal o prispevka. V stari zamazani hiši, ki naj predstavlja moderno lolo, se gnete v luknjah na stotine otrok, po 70 do 80 v eni mali sobi, nekateri sede ali kleče na Uefe, kjar drugod ni prostora, za nove slovensko šolo na Sivi je denar ta, toda ni občinskega od* bora, ki bi skrbel za to, da se ubogim otročrcem v najbolj industrijskem kraja na Kranjskem, kjer je glavno križi!če železnic, olajša in osigura nevarno pot v daljno šolo čez železaičoo progo in skozi temne predore. Ubogi učitelji se mučijo se z bolj usmiljenja vredno slovensko deco. Na najlepšem prostoru pa stoji najmodernejše opremljeno ponosno poslopje «nemške šole*, ki vabi slovensko jeseniško rajo, da se v njem vzgoji za potorico, za največjega sovražnika svoje slovenske domovine. Vse to m godi v 80. stoletja v civilizirani državi. Morodajni faktorji se ne ganejo, dovolj jim je, da uslužni občinski tajnik sprejema vojaške oglase in nabija uradne razglase — to je: vodi posle prenesenega delokroga. Id zakaj to? Par kričačev v tovarniški kazini na Savi si je vteplo v glavo, da mora en odstotek prebivalstva imeti vse pravice, 99 odstotkov pa samo kimati, kar ukaže ta odstotek. Nemški «VoIks-rat» je vzel te kričače v svoje okrilje in skrbni vladni svetnik Haas opravlja posel izvrševalca nemškega «Volksrata>. Slovenci vseh političnih strank žele miru in rednega delovanja v občini, zedinili so se na može, katerim naj se poveri vodstvo občine, toda — Pongratz je brzojavil deželni vladi, da j tem ni zadovoljen, torej naj bo Se naprej anarhija! Avstrija hoče menda v Macedoniji napraviti red, pokazati med Turki, Bolgari, Srbi in Arbanov, kako zna upravljati dežele in narode, doma pa ne more spraviti v red še ene občine, če ji tega ne dovoli par hajlovcev. Sapianti sat! Volilna reforma na Kranjskem — zagotovljena. Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora je imel v soboto dopoldne in popoldne sejo. Po dolgih debatah, v katerih so posamezne stranke po svojih najboljših močeh branile svoje stališče, je sklenil naslednje: Splošno ostanejo sedanje kurije. Priklopi se jim četrta kuri j a z 11 mandati. g 6. volilnega reda se spremeni tako, da dobi Ljubljana v obstoječi mestni skupini namesto dveh mandatov štiri. Za te štiri mandate je Ljubljano razdeliti v dva, po davčni obveznosti in po številu prebivalstva kolikor mogoče enako razdeljena voli vna okraja, katerih vsak voli po dva poslanca. Prepuščeno je narodno-napredni stranki, da stavi predlog glede te porazdelitve in ga naznani referentu. Sorazmerno s to spremembo je spremeniti tudi deželni red. § 7 s) volilnega reda se spremeni tako, da od enajst mandatov splošne skupine dobi enega mestna občina ljubljanska, drugih deset pa je porazdeliti na ostalo deželo teritorialno in je prepuščeno < Slovenski Ljudski Stranki« staviti svoje predloge glede te porazdelitve. Za kompletorično volitev dveh novih poslancev ljubljanskih v cenzus-kuriji bo veljala še cela Ljubljana kot en sam volilni okraj. V mestni skupini se nadalje spremeni to, da v bodoče mesto Kočevje voli samo svojega poslanca, trg Ribnica se pa priklopi volilnemu okraja ostalih dolenjskih mest in trgov (Novo mesto, Višnja« gora i. t d.). Razen tega so se soglasno sprejeli tudi še pogoji nemške stranke, m sicer t da je izprememba novega volilnega in deželnega reda mogoča le ob navzočnosti najmanj 48 članov deželnega »bore, ki odločujejo le s tričetrtinako večino. Določbe poslovnika za deželni zbor in deželni odbor, ki se ne strinjajo s to novo postavo, se i tem ukinejo* * * * Ob zaključku seje se je najprej oglasu k besedi deželni predsednik baron Schwarz, povdarjajoč velikanski pomen dosežene sprave, In se zahvaljujoč vsem, ki so sodelovali pri tem, da se je dosegel srečni vspeh, ki bo v blagor celi deželi. Gospod deželni glavar S u ki je se je pridružil besedam deželnega predsednika, povdarjajoč, daje danes zgodovinsko važni dan sa deželo, ki tako nujno potrebuje stvarnega dela v deželnem zboru, PODLISTEK. •rodkovski odvetnik. Slika Iz sedanjega življenja moravskega. čeSki spisal Vadav Benei-Šumavskf; poslovenil Avgust Petrič. Dalje. V tej dobi je zažarela sreča Kubalovi rodbini s polnim sijajem, ker se mu je rodil sin. Z navdušenjem je pozdravljal svojega prvorojenca in s strastno hvaležnostjo je pozdravljal svojo trpečo soprogo. Še predno se je rodilo dete, je poklicala Hilda k sebi svojo prejšnjo pestunjo, Nemko, ki je bila doma nekje z Nižjeavstrijskega, do katere je gojila hvaležnost in zaupanje in ki jo je hotela imeti pri sebi v težki svoji ari. Prva očetova skrb je bilo vprašanje, kdo bodi boter otroka in kako ime naj dobi. Hilda je odločila na kratko, da ne more biti boter nihče drugi nego stric Kaatelo. Iz tega je sklepala, da se mora dati detetu tudi njegovo krstno ime Volfgang. Doktorju se ni dopadalo prav nič to ime; Jaroalav ali Vladimir bi mu bilo ljubše. Vendar se nI upal ostrejša upirati svoji bolni ženki in upošteval je njeno dokazovanje, da mora uprav tedaj vse storiti, da si pridobi stričevo naklonje* noet, da jim ne odide njegovo premoženje. Hilda je omenjala končno možnost, da stric že sedaj pri krstu uredi zadevo glede njene dote. Krst je bil hrupen in slovesen in na zdravje mladega Volfganga je izpraznil stari Volfgang z doktorjem nekoliko steklenic šampanjca. Pozno po noči so morali odvesti na posteljo razburjenega strica, ki je izgubil večkrat zaporedoma ravnotežje. Ko se je pa pripravljal drugega dne k odhodu, je zaman pričakoval doktor z napetostjo, da se dotakne denarne strani. Stari Volfgang je molčal in se je delal, kakor bi ne slišal, ko mu je tožil doktor, kako težko dobiva denar od svojih klijentov, in odšel zgodaj poslovivši se od Hilde. V takih odnošajih se je vedno bolj čutilo v doktorjevi domačnosti, da se je omožila Hilda brez dote, in zlasti sedaj, ko je bilo zaradi deteta mnogo novih pretiranih izdatkov. Tudi Hil-dina pestunja se ni pripravljala k odhodu po rojstvu njenega sina, ampak ostala, množeč tako število službenega osobja. Doktor je prenašal potrpežljivo vse to, odlagal svoje nade, pomagal si, kakor je mogel, iz* posojeval si denar in le redkokdaj se je upal Hildi kaj odbiti. Pomirjevali so ga popolnoma krasni trenotki, ko je sedeval s svojo soprogo, zibajoče okroglo detece na kolenu, v prijazni sobici in gledal na Hildo, slaveč jo navdušeno kakor baje najkrasnejio madono. Bili so trenutki neskaljene sreče. Mali Volfiček je raste! in se redil, njegov boter pa mu je pošiljal včasih igrač in sladčic. Da!,* pa ni segala njegova radodamost, Minulo je tako več nego leto. Ta čas je vladalo med soprogi takorekoč premirje glede prejšnjih različnih nazorov. Sinček je že začel govoriti in doktor mu je, zibaje ga na kolenih, pel popevke, s katerimi ga je razveseljevala njega pokojna mati pred davnimi leti. Opazoval je že dalj časa, da govori Hilda z nekako doslednostjo z detetom edinole nemški. Smatral je za svojo dolžnost, da se £ njo. dogovori, v katerem jeziku se naj vzgoji njegov sin. Vendar ko je povedal kar najbolj obzirno svojo željo, da bi vzgojevali mladega Volfička najprej v češkem jeziku, da se nemščine priuči zadostno pozneje, je zmajala njegova soproga z glavo. »Mislim, da bi bilo dobro, ako se vzgoji nemški," je spregovorila. »Svoje razloge imam za to.' »Kake razloge?" je vprašal doktor. •Njegova mati sem." »In jaz zopet njegov oče." »Stric pa je njegov boter in zasovražil bi ubogega revčka, ako bi se ne mogel 2 njim razumeti nemški.' »Ne upam si, dragica, niti misliti, da bi bil tvoj stric tak barbar." , »To ni barbarstvo," je odgovorila razdraženo Hilda, »le moč njegovega prepričanja je.6 ,A kdo ti jenačvekalzopet to?* se je zasmejal doktor, ki je slutil le dolgo, da bi nt bila Hilda, In izraža nad«, da bo toglaaje, ki se je danes pokazalo, ostale tudi nadalje. . Dr. Šuštar sle se je kot poročevalec zahvalil vladi in vtem strankam, povdarjaje, da je v skupni namen vsaka stranka nekaj žrtvovala in da bo predlog, ki ga bo stavil odsek v deželnem zboru, delo in zasluga vseh strank. . Dr. T a v i a r smatra za svojo prijetno dolžnost, zahvaljevati se predvsem v imenu svoje stranke načelniku odseka dr. Kreku, ki je s svojim mirnim nastopom in simpaUčnim vodstvom razprav mnogo pripomogel do srečnega vspeha. Istotako se zahvaljuje referentu dr. Šulter! iču, povdarjajoč osobito njegovo lojalno delovanje, ki je privedlo do srečne izvršitve započetega dela. Ekscelencabaron Schwegel se, pridružuje v imenu svoje stranka, zahvali načelniku, referentu in vladi, izražajoč svoje veselje, da se je delo posrečilo. Ko se je bil podpisal zapisnik o dovršeni spravi, so se vsi člani odseka razšli v zavesti, da je bil to res zgodovinski dan in da so dovršili delo, ki pomen j a porod nove dobe za kranjsko Vojvodino. * * * Ko deželni zbor to sklene, bo razdelitev strank ? deželnem zboru kranjskem dozdevno po sedanjem razmerju sledeča: Deželni zbor bostelzvirilistomknezolkofom 60 Članov. S. L. S. utegne imeti 26 izvoljenih poslancev, napredna stranka 12 poslancev in nemška stranka ohrani svojih 11. Z narodnega »tališča je velik vspeh, ker se znatno pomnoži število slovenskih poslancev. Mesto Ljubljana bo imelo odslej zase pet poslancev. Ribnica, ki je dosedaj volila s Kočevjem, se loči in priklopi drugim dolenjskim mestom, mesto Kočevje bo pa imelo samo zase enega poslanca. V splošni skupini bo imela Ljubljana en mandat, deset drugih pa se krajevno in po številu prebivalstva razmerno razdeli po deželi. Gospodarski del. b □□□ □ □ Narodno gospodarstvo. IV. Razdeljevanje dobrin. A. Dohodek. Vsaka produkcija stremi za tem, da si kaj prigospodari, to se pravi, da ima vrednost novih produktov večjo vrednost nego produkti, ki so se moiali porabiti pri produkciji. Vrednost novih produktov, katere je dosegla kaka produkcijska delavnost v gotovi dobi, nam kaže kosmati donos gospodarske delavnosti; o čistem donosu govorimo, če od vrednosti novih produktov odštejemo vrednost produktov, ki ¿0 se porabili pri produkciji. Cisti donos iz gospodarstva pa ne pripada vselej le eni gospodareči osebi, temveč se raz- deli večkrat med več oseb n. pr. donos neke hiše pripada lastniku in hipotekarnemu upnika; ali pa dobiva ena gospodareča oseba več čistih donosov n. pr. iz zemljišča, poslopij, obrti i. L d. Svoto čistih donosov, ki pripadajo eni gospodareči osebi v gotovi dobi, imenujemo dohodek.*) Dohodek je nekaj stalnega, iz stalnega vira izvirajočega. Zato sme ta dohodek gospodareč človek tudi porabiti, po tem tudi dohodke imenujemo sveto onih vrednosti, katere sme gospodareč človek porabiti, ne da bi pri tem trpel njegov imetek. Med dohodke torej ne moremo prištevati slučajne prejemke, kakor so loterijski dobitki, dedščine i. t. d. To razdelitev v stalne in slučajne prejemke ponavadi tudi upošteva država pri davkih, ki jih naklada na čiste dohodke gospodarstva. Neposredno udeleženi pri gospodarskem pro cesu so podjetnik, delavec, kapitalist in lastnik zemljišča; njihovi dohodki zato tudi neposredno izvirajo iz te udeležbe. Toda tudi drugi, ki niso neposredno udeleženi pri gospodarskem procesu, kakor uradniki, zastopniki svobodnih poklicev, upokojenci i. t. d., imajo na podlagi posebnih dejstev in pravnih določb svoje dohodke, ki so v večji ali manjši odvisnosti od razvoja gospodarstev. Njihovi dohodki se imenujejo izvedeni dohodki, dočim prve vrste dohodke nazivljemo prvotne. Narodni dohodek ni indentičen s svoto vseh dohodkov, ki jih imajo posamezna gospodarstva. Od te svote se imajo namreč odšteti usti dohodki, ki se pridobe s trgovino med posameznimi gospodarstvi kakega naroda, prišteti se pa morajo dohodki, ki jih dobe gospodarstva iz inozemstva. Dohodke moremo z različnega stališča raz-motrivanja deliti v več vrst: 1. Javni in zasebni dohodki. K prvim spadajo dohodki držav, dežel, občin in drugih vkupnih prisilnih gospodarstev, ostali dohodki so zasebni. 2. Prvotni in izvedeni dohodki, kakor smo jih omenili že zgoraj. 3. Fundirani in nefundirani dohodki, če dohodki slone na premoženju (n. pr. dohodki iz hiš, glavnice, obrti) ali pa so le odškodnina za dc!a brez premoženja. Od teh moramo ločiti: 4. Posestne in delovne dohodke. Fun-dirane dohodke more imeti, kdor ima premoženje, bodisi da mu že posest sama donaša dohodke, ali pa z uporabo premoženja dobiva dohodke, delovne dohodke pa daje delo z uporabo glavnice ali brez nje, dočim se posestni dohodki dobe le iz uporabe glavnice (zemljiška renta ali glav-nična obrest). 5. Naturalni in denarni dohodki, če se dohodki prejemajo v denarju ali v naturalijah. Poslednje vrste dohodki so vedno redkeii, vendar jih še nahajamo po navadi v zvezi z denarnimi dohodki (prosto stanovanje pri nekaterih uradnikih, hrana in stanovanje pri poslih i. t. d.). S temi dohodki v zvezi so: 6. Realni (dejanski) in nominalni (imenski) dohodki, če se dohodki prejemi jejo v denarju, po vrednosti, ki jo označuje denar, ali pa dejanski vrednosti, ki jo imajo. *) Ker se dohodek večkrat sestavlja iz več čistih donosov, je v naše zakonike prišel izraz dohodki (p!.), ] čeprav duhu našega jezika bolj odgovarja izraz v ednini. j 7. Kosmati In Čisti dohodki, če se od dohodkov odtegne znesek, ki je potreben za dosego, vzdrževanje in zavarovanje dohodkov ali ne. V narodnem gospodarstvu najvažneja je pa razdelitev dohodkov med one činitelje produkcije, ki so pripomogli, da se je napravil kak produkt. Pri produkciji so sodelovali podjetnik, lastnik zemlje in glavnice ter delavec; njihovi dohodki se imenujejo podjetniški dohodek, zemljiška renta, glavnična obrest in delavna plača (mezda). /. Podjetniški dohodek. Podjetniški dohodek je plačilo za podjetnikovo sodelovanje pri produkciji Podjetnik na trojen način sodeluje pn produkciji. On da svojo glavnico in svoje delo podjetju, poleg tega pa prevzame še vso nevarnost za vspeh produkcije. Njegov dohodek tvor i razliko med produkcijskimi stroški in ceno produkta, ta razlika more biti večja ali manjša; tudi je lahko cena produkta manjša nego svota produkcijskih stroškov. V takih slučajih govorimo o podjetniški izgubi. Dolgo časa tako razmerje seveda ne more obstajati. Ker podjetnik sodeluje pri produkciji z glavnico in svojim delom, moremo njegov dohodek, ki sicer tvori nerazdruženo celoto, radi ložjega preračuna razdeliti v tri sestavine: a) podjetniški glavnični dobiček, ki odgovarja višini obresti za enako glavnico, b) podjetniško plačo, ki odgovarja plači za enako delo, c) podjetniški dobiček, v kolikor podjetniški dohodek prekaša glavnični dobiček (a) in podjetniško plačo (b). Taka razdelitev je v praksi zato večjega pomena, ker moremo ž njo preračunati rentabilnost posameznih podjetij. Dalje prih. * » e Tadeaiki sejem ? Kranja dno 1L nuja 1908. Prignalo se je — konj, 95 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 4 domačih telet, — hrvaških telet, 375 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 1 domača ovca, — hrvaških ovac in — buš. — Pitani voli 100 kg K 80—, na polovico 100 kg K 76*—, za pitanje 100 kg K 72-—. — Pšenica K 1080, proso K 7'—, rž K 9*50, oves K 8 — , ajda K 875, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks — in krompir 2'— za 50 kg. Okrajša hranilni rja in poiojiinioa t Skorji Loki je imela v preteklih 4 mesecih tekočega leta skupnega denarnega prometa K 692.420*47 in njena bilanca za dan 30. aprila 1908 izkazuje: Aktiva. Blagajna K 24.415 03, posojila K 822.050*67, upravnih stroškov K 1.19473, inventar K 1.51202, naloženi denar K 205.490*96, prehodni zneski K 6.529*86, vrednostne listine K 4.200—, obresti hranilnih vlog K 174*53, obresti tekočega računa K —'16, obresti vrednostih listin K 200*—. — Pasiva. Hranilne vloge K 1,008.685*07, tekoči račun K 27.658*96, deleži K 5.898*-, obresti posojil K 8.716*21, zamudne obresti K 83*51, obresti naloženega denarja K 162*57, obresti de* ežev K 477*89, vstopnine K 24*—, rezervni zaklad K 14.061*75. — Upravno premoženje znaša K 1,065.767*96. j(c zabite CMl-McMovC dražbe! proti njemu tako nepopustljiva, ako bi ji ne prigovarjal tajno k temu kdo, skoro gotovo stric • Mlada soproga je poskočila ogorčena in ai prepovedala razburjena, da naj ne žali nje in strica. Vnela se je mala domača bitka. Doktor je vstrajal pri tem, da naj se dete vzgoji v češkem jeziku, a Hilda mu je zagotavljala zopet, da ne bode govorila ž njim drugače nego nemški. Zaman ji je navajal vse svoje razloge, ona je vstrajala svojeglavno pri svojem in zavračala a smehom njegova razlaganja. Izbruhnila je ko-nečno jeza v njem, počel je begati po šobi in ji oaomo razlagal, da je on gospodar v hiši in da ai ne pusti ukazovati od nje, kako bodi vzgojeno dete. Hilda se je spustila v jok, pravila, da ravna ž njo slabše nego z deklo in da ni navajena takega brezobzirnega ravnanja. Potem se je začela napravljati, rekoč, da odide tekoj k stricu. Doktor se je zasmejal jezno in ji nehal groziti. Ko si je pa oblekla astrahanovo krilo, si pripela klobuk in vzela rokavice v roke, je začel neodločno vihati brke. Smeh mu je izginil z ustnic. .Hilda,* je vzkliknil, .ne bodi otročja, imej razum in uvažuj, kak škandal bi bil v meatu in kake posledice bi imel ta tvoj korak." .Zgodi ae, kar hoče, naj zve ves svet, da sem nesrečna I" je zastokala in prišla do duri. Doktor jo je moral trdno prijeti za roko in jo vesti k divanu, na katerega se je vrgla trpko plakaje. Bilo je prvič, da ji je kljuboval mož tako dolgo. Domnevala je, da zasluži za svojo ljubezen večjo udanost, nego jo izkazuje doktor. Čutila je pri tem, da je ne ljubi več tako vroče, in to jo je vznemirjalo. Ni bila zmožna logično misliti o vzrokih njegovega ravnanja in domnevala je, da ji kljubuje, ker se je ohladila njegova ljubezen do nje. Vzbujala pa je sama ostre nastope z rastočo svojo razdraženostjo. Po nekoliko dneh je pravila otroku, zibaje ga na kolenu: .Vidiš, Volfiček, ti hudobni Slovani hočejo, da bi ne umel niti besedice nemški! A kaj bi rekel tvoj botrček? Ne, ne, ti moraš biti Nemec I" .Prosim te, Hilda, ne jezi me s svojimi otročjimi muhami," jo je prekinil doktor mirno. Ona pa ga je obsula z množico zbadljivk, razburila se in mu očitala ravnodušnost, brezobzirnost, robatost. Metala mu je žalitve v obraz, ki so mu gnale kri v glavo in končno bežala v svojo sobo, kamor se je zaprla, in nekaj dni ni spregovorila nobene besede s soprogom. Deloma je igrala zvito zasnovano komedijo, upajoč, da se mož zopet uda njeni volji. Obnašala ae je ekscentrično, po trenetkih melanholije se je udala zopet neizmerni veselosti. Objemala ga je in hotela s prilizovanjem doseči obljubo, da opusti svoj odpor. A če je prišlo med njima zopet do burnega nastopa, je odšla v svojo sobo, se zaprla in spustivši zastore, se delala bolno. A on, ki je mnogo trpel vsled njenih muh, jo je zopet kaznoval a tem, da je presedel cele večere v pisarni. Koliko zakonov — mislil si je v trenutkih gnjeva — ki so se sklenili iz gole dobičkarije, postane pozneje srečna srčna vez dveh src, pri katerih se pojavi iz vzajemnega spoštovanja prijateljstvo in tudi ljubezen. A on ljubi Hildo tako goreče in ne najde pri njej niti najmanjšega razumevanja 1 Prepiri so "bili čim dalje pogostnejši, a vse v hiši je trpelo vsled njih, Mudra, pisarji v pisarni in služkinje v kuhinji. Nekega dne pa se je Mali Volfgang prehladil in obolel nevarno. Osemdesetletni občinski zdravnik je bil tedaj že napol slep in se ni mogel dolgo časa ganiti iz postelje. Po Svozila ni hotel Kubala poslati, ker je čutil do njega nepremagljivo antipatijo, odkar je izvedel, da je govoril proti njemu v dijaškem zabavnem odboru in da se tudi sedaj izraža ostro o njegovem delovanju. Poslal je po zdravnika prav v grad v H. Doktor je prišel še istega dne na večer in spoznal, da trpi dete na nevarnem vnetju v grlu. Storil je vse, da bi ga ohranil. Vendar zdravniška veda ni pomagala tu nič več. Po dveh dneh je umrl ubogi Volfiček grozne smrti, vsled zaduienja v naročju svojega obupanega očeta. Njegova nežna nedolžna dušica je odletela v oni kraanejši svet, kjer ni I. prlfoa* ,,Gorenlcu" if. 20 Iz 1.1908. Dobrini rizpli. G. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje dobavo 100 ton koksa v kockah za kovače in 450 ton kovaškega oglja za čas od 1. januarja 1909 do 31. decembra 1909. Dobavni pogoji se dobe pri gori navedenem ravnateljstvu. Ponudbe je najkasneje do 15. junija 1908 do 12. ure opoldne vložiti prt ravnateljstvu državne železnice v Beljaku. Dopisi. Is Tržiča. Cenjeni gospod uredniki Kakor Vam je gotovo znano, vršil se je pred nekaj tedni v našem trgu nekak izlet, oziroma sestanek dičaih slovenskih katbliško-telovadnih društev «Orel-Cuk». Ob tej priliki smo imeli Tržičani čast, videti te junake v paradi. Junaško so korakali po trgu v naravnost velikanskem številu (okrog 20) in izza marsikaterega ogla so se čuh glasovi: «Čuki gredo 1» «SIovenec» je seveda takoj drugi dan pohvalil one osebe, ki so izgovarjale te strahovite besede, namreč ime oznanjevalca smrti. Razložil je natanko, kako lepo se prilega tem katoliflko-te-lovadnim društvom ime «Cuk», namreč zato, ker je čuk v pravljicah oznanjevalec smrti, katoliško« telovadna društva «Čuk» pa oznanjajo smrt liberalizmu in po »Slovencevem» mnenju tudi So-kolstvu. Ne bomo se prepirali radi tega, temveč obelodaniti hočemo pesem, katero je zložil vrl jeseniški narodnjak in jo poslal nam Tržičanom v spomin na to slavnost. To pesem pa pošiljamo Vam, g. urednik, in Vas prosimo, da jo priobčite v Vašem cenjenem listu, pod tem dopisom. Metnento mori! Napisal v spomin irleta «Čukov» v Tržič R—n—. Oj, kam hitite, korenjaki, oblečeni ste kot vojaki. Kajne, Sokoli, to ste vi, ta narod Vam srce gori. Ljubezen, bratstvo in zvestoba, to geslo vata je do groba za domovino v skrajni sili, jaz vem, bi tudi kri prelili. Al" kaj vam je, vi mladci vrli, oči tak čudno v me stevprli, saj vam iS irca govorim, tudi jaz sem Slave zvesti sin. Hudo ste oče se zmotili, ko ste Sokolom jih sodili; za rod slovenski — mar je njim, njih misel plove v daljni Rim. Ljubezni, bratstva pri njih ni, zavist pri njih se pač dobi, snačajem takim pravimo mačka, ki spredaj liže, zadaj praska. La molči, gnjusni liberalec, breiverski naš opazovalec, ie eno tako lini ti, pa skusil naše boš pesti. Najprej smo zvesto Rimu vdani, potem domovja smo Uačani. Fred nami glas gre vsepovsod, z Begom za slovenski rod. No le počasi, vi fantiči, noči črne čudni ptiči, kaj ne veste, korenjaki, da ste papežev' vojaki. Papež pa tako uči, da tak' men' sa prav zdi: Če te kdo na lice udari, brž mu druzega nastavi. Z Rogom za slovenski rod, radi vpijete povsod, a to le suha fraza je, ki vi je ne razumete. Premodri papež tak* uči, da prav ponižni bod'te vsi. Da srečni bodete nekdaj, dospnli lažje v sveti raj. Povejte vendar, kaj sklenili, kaj ntajk' Slavi ste rešili? Kako ste kaj napredovali, ko v trgu dan's ste zborovali. V Tržiču smo danes bili in mnogo lepega sklenili. Soglasno sklenil je nas voj, liberalizmu kruti boj. Vi mladi, kaj pa govorite, o boju mi takoj malčke. Al' nauk nič več ne velja, ljubiti tud' sovražnika. No, pač seve, zapoved ta pristašem našim ne velja. Ali kogar v naših vrstah ni, naj ga Mordna ugonobi. Ha, ha, tako lisica svite, v krščanski plašč zverine skrite, milujem vas, oslički, res iz vas grade napredku jez. Pod plaščem noči vaše je delo in nikdar ne bode uspeha imelo. V solncu svobode gremo naprej, in zmaga gotova je prejalislej. Zato napredek slovenski vsikdar veselo pozdravljamo s klicem pravice slovenskega jezika. Tega pa ta dva »poštena katoliška* lista ne povesta, kolikokrat je izdal narodne pravice g. dr. Brejc, ki je vložil in le vlaga nešteto tožb, v imenu slovenskih strank — nemške tožbe I! «Mir» pristavlja še tole naivno vprašanje: Kako more dr. Vilfan kot naroden poslanec vložiti v imenu dr. Oblaka tožbo proti koroškemu üstu («Mir»)?I Mi pa vprašamo: Kako more «Mir», ki se dela zadnji čas tako narodnega, tako grdo napadati koroški slovenski narodni list «Korosca», kako more «Mir» kot slovenski list tako perfidno napadati slovenska narodnjaka gg. dr. Müller j a in dr. Oblaka, — samo zato ker se boji za — klijentelo svojega časnikarskega šefa odvetnika dr. Brejca?! Tu, pokaži, «Mir,» svoje narodnjaltvo, pusti na miru požrtvovalne narodne delavce koroške in kranjske in ne polivaj jih z gnojnico, kakor je bila to do-zdaj tvoja navada! — Glede dr. Vilfana še pripomnimo, da je grda klerikalna laž, da je «izdal» slovenske pravice; kajti vložil je zoper zavrnitev slovenske tožbe pritožbo pri nadsodišču in ministrstvu ! Nasilstvo nemškega občinskega odbora f Tržiču V zadnji seji, dne 12. t. m., je pri občinski seji med slučajnostmi vstal znani Goeken, in z največjo naglico prebral 14 novih častnih članov. Ti so ti-le: železniški minister pl. Derschatta, knez Auersperg, dr. Ambrositsch, dr. Egger, dr. Belar, dr. Gartenauer, dr. Roschnik, poslanec Wastian, poštni kontrolor Zdenka, očeta onega Zelenka, ki pošiljuje svoje testenine slovenskim trgovcem, neki poštni uradnik Schiffrer, ki je zapustil v Tržiču vse polno dolgov, brat Gassnerjev, Ferdinand, Rudolf Peerz, Artur Mahr in dr. Bock. Nič ni pomagalo, čeprav je obč. odbornik Mally protestiral v imenu slovenske manjšine proti tej nezaslišanosti. Nemci so hitro vzdignili roke in sprejeli predlog Goekenov. Vse se je izvršilo tako hitro, da slovenski odborniki niso razumeli ne imen, ne števila kandidatov za častno občanstvo. Zatorej je ta izvolitev protizakonita in pristojna oblast je mora razveljaviti. Bomo videli, kako se bosta držala v deželnem odboru dr. Šušteršič in dr. Lampe. Današnji uvoda! članek je bil že v stavku, ko je prišlo poročilo, da se je vlada vendarle zganila in pravkar imenovala občinskega upravnika na Jesenicah. Kake razmere vladajo na Jesenicah, se razvidi iz tega članka, iz katerega je tudi jasno, kje bo novi vodja županijskih poslov moral najprej zastaviti svoje delo. Občinskim gereatom aa Jesenicah do novih volitev je deželna vlada imenovala v soglasju z deželnim odborom g. Antona Čebul ja, kateremu stoje kot svetovalci ob strani gg. dr. Fr. Kogoj, Peter Rozman in Anton Pongratz. Volitev krajnsga Šolskega sveta radovljiškega se je vršila dne 11. t. m. Kakor že poročamo na drugem mestu, je bil izvoljen soglasno načelnikom deželni poslanec g. dr. Janko Vilfan, njegovim namestnikom pa g. Josip Pogačnik iz Radovljice. Ustmenl zrelostni isplti na tukajšnji gimnaziji bodo dne 30. junija, 1. in 2. julija. Šolsko leto se konča na kranjski gimnaziji dne 4. julija. Telovadno društvo «Sokol» z ženskim oddelkom v Kranju priredi od dne 27. na 28. t. m. nočni peš-izlet iz Lesec k Savici. Odmori so določeni na Bohinjski Beli, Bohinjski Bistrici in hotelu «Zlatorog». Dne 14. junja pa se vrši, kakor ču-jemo, popoldanski izlet s telovadbo na Dobravi pri Podnartu. Pri tem izletu nastopi prvič radovljiški SokoL Kinematograf The Royal Biograph daje predstave v zgornjih prostorih hotela «pri novi pošti*. Današnja predstava se prične ob poldevetih zvečer, jutri v nedeljo se vrše predstave ob 11. uri dopoldne, ob 3., 5., 7. in pol 9. uri zvečer z zanimivim sporedom. V ponedeljek nov spored. Cene prostorom: I, prostor 60 vin., H. prostor 40 vin., otroci plačajo polovico. Glej današnji inserat! Opozarjamo na jutrišnji izlet podružnice slovenskega planinskega društva čez Grmado v Skofjo Loko. Učiteljsko društvo sa kranjski okra) je imelo minuli četrtek popoldne na Smarjetni gori svoje zborovanje. Poročilo objavimo. Prešernova gora. Prijatelj našega lista nam piše, da naj bi se oni vrh Smarjetne gore, na ka-erem je zgrajeno prijazno «Coflsöe», v čast nesmrtnemu našemu pesniku-prvaku Francetu Prešernu, prekrstil v «Pres er novo goro*. S tem bi se najbolj slovesno in trajno počastil oni največji slovenski pesnik, čegar zemski ostanki počivajo takorekoč ob znoiju te gore. Narod bi se novemu imenu tudi kaj lahko privadil. Vsaj ga ni Slovenca, ki ne bi bil častilec nesmrtnih umotvorov našega Franceta Prešerna. Tudi se ne more nihče izpedtikati nad tem, da bi s tem Smarjetna gora izgubila svoje staro časti to ime. Ker danes ni več na vrhu cerkvice, temveč samo le zvonik, ki bode pa tudi kmalu razpadel, ni nobenega pametnega razloga za odpor proti nasvetovanemu novemu imenu. Sicer pa lahko obdrži drugi vrh Smarjetne gore svoje staro ime. Da se bode novo nazivanje ftim hitreje udomačilo, kazalo bi ime «Prešernova gora* natisniti na razglednice. Pri tem nas pa ne sme strašiti ozir na razne oblasti, ki bi se morda iz raznih razlogov upirale novemu imenu. V olja celokupnega naroda bode premagala z dosledno uporabo novega imena tudi o-por gosposke. Vsaj so Nemci in osobito Lahi srečno izvedli že več takih činov. Kar je pa dovoljeno Nemcem in Lahom, tudi nam ne sme biti prepovedano. Sicer pa tudi slovensko časopisje v tem oziru lahko stori mnogo, ako bode dosledno rabilo novo ime •Prešernova gora*. Nagrobnemu spomeniku na prijaznem kranjskem pokopališču, spominski plošči na oni hiši, v kateri je umrl naš pesnik-prvak in projektovani Prešernovi planinski koči, naj se torej na čast nesmrtnemu Francetu Prešernu pridruži še kot vredna vrstnica »Prešernova gora*. Pozor I Pevski zbor .Narodne čitalnice" v Kranju priredi na binkoštno nedeljo, dne 7. junija, zabavni izlet v Gorico. Vabijo se k udeležbi tudi drugi člani čitalnice in prijatelji pevskega zbora sploh. Program in vse podrobnosti objavi »Gorenjec" v prihodnji števiki. b državno želesnlftke Službe. Gospod Janez Hočevar, postajenačelnik na Bohinjski Beli, je prestavljen v Zatičino. — Za uradniška aspiranta je imenovan Milan Cepuder na postaji Vižmarje. — Iz železniške službe je izstopil Mihael Čop, volonter na postaji Bled. — Premeščeni so: Feliks Benedek, pristav na Jesenicah, na postajo Trst (drž. kolo* dvor) kot postajni uradnik; Anton Rupar, železniški aspirant na postaji Lesce, na postajo Ljubljana; Josip Obad, asistent na postaji Bled, na postajo Kanfanar kot postajenačelnik in Hilarij Lovrenčič, žel. aspirant na postaji Pazin, na postajo Bled. Toča, debela kakor orehi, je dne 7. maja ob pol treh popoldne napravila v blagoviški občini mnogo škode na Žitu, cvetočem drevju in hmelju. Prizadete so najbolj vasi Korpe, Zgornje Loke, Vašče. Limbarska gora se je videla, kakor da bi jo bil pobelil sneg. Is Rovt pri Podnartu se poroča: Zopet se je ustanovila rovtarska godba, ki je bila znana pred nekaj leti.po vsem Gorenjskem. Pripravljeni smo za ženitovanjske svatbe in veselice, kakor pred leti. Upamo, da bo naša godba na pihala zadostila vse cenjene poslušalce. V Srednjih Gameljnlh pri Šmartnera se je zgradila nova opekarna, in sicer prva opekarna z električnim obratom na Gorenjskem. Vsa tozadevna dela so sedaj gotova; izdelovanje opeke se je za poskus že pričelo. Podjetje je v domačih slovenskih rokah. Dostavljamo le še, da leži nova zgradba na vznožju izletnikom priljubljene gore Rašice, ki je baš sedaj najhvaležnejsa tura za nedeljske izletnike. Učiteljska vest Namesto umrle učiteljice Grozdane Pader v Poljanah je začasno nameščena na tej šoli goapica Marija Pogačnik. Melioracije planin so bodo kmalu začele izvrševati v velikem obsegu s pomočjo države in dežele. Najprej se bodo zboljšale Jezerska planina na južni strani Krvavca v pogorju Košutoa • Gria-tovec, dalje Planina Kovce vzhodno od Ljubelja pod Košuto, planina Vogel južno od bohinjskega jezera in Velo polje v triglavskem pogorju. Vlada je že izdelala načrte, ki bodo predloženi deželnemu zboru v določitev deželnega prispevka. Gorenjskim lovcem priporočamo ob času petelinove sezije v nagačenje dobljenega1 lovskega plena najtopleje učitelja g. I. Šega v Radovljici. Videli smo že precej izdelkov njegove spretne roko in ti izdelki hvalijo sami dovolj — mojstra. Občni sbor učiteljskega društva ss radovljiški okraj se je vršil dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju na Koroški Beli. Udeležilo se je tega zborovanja 25 članic in članov. Društveni predsednik gosp. nadučitelj A. Grčar iz Radovljice pozdravi presrčno vse navzoče ter poda na to pregled o delovanju društva kakor društvenega odbora. Glavna naloga, katero jo je imelo društvo izvršiti, je bila ukreniti vse potrebno, da so je zborovanje zaveze jugoslovanskih avstrijskih učiteljskih društev izvršilo kar najlepše. In društva lahko navdaja prijetna zavest, da se je to zborovanje obneslo tako sijajno, da so bili vsi udelež-niki popolnoma zadovoljni, posebno zadovljni so pa bili ljubi gostje s Češkega, Hrvaškega in daljno Srbije. Le-ti gostje so dobili utis, da je Gorenjska v istini raj Kranjske. — Nadučitelj g. Jos. Korošec iz Mošenj je poročal o premoženjskem stanju društva. Kljub velikim troškom pretočenega leta razpolaga društvo še s čistim imetkom 91 K 46 h. — Izmed raznih nasvetov omenjamo Ie sprejeta nasveta, da društvo pošlje c. kr. deželnemu šolskemu svetu protest, da naj gotovi ljudje ne obešajo ukorov, ki jih dobi napredno ucttejjstvo v tej korporaciji, pa veliki zvon, v časopise, ker to nasprotuje zdravi človeški pameti in obstoječim zakonom. — Dalje, da društvo daruje 20 kron za spomenik velikega Slovana Jana Legota v Pragi. — G. učitelj I. Sega iz Radovljice je podal glavne misli letošnjega referata za okrajno učiteljsko kon-ferencijo «Spisje v I. in II. šolskem letu*. — V odbor so bili voljeni sledeči gospodje, ki so se takole uredilit Predsednik g. nadučitelj A. Grčar v Radovljici; podpredsednik g nadučitelj Jos. Až« man v Brezni«; tajnik g, učitelj jr. Šega v Ra- dovljici; blagajnik g. nadučitelj Jot. Korošec f Mošnjah in odbornika gospa učiteljica Ernestina Oman iz Begunj in g. nadučitelj Josip Žirovnik it Gorjan. V odsek za izvenšolsko delovanje so pa voljeni: predsednik g. učitelj Iv. Šega iz Radovljice; tajnica gdč. učiteljica Katinka Drol v Zaspu; odborniki gg. nad učitelji Josip. Žirovnik iz Gorjan, J. Jeglič z Dovjega in J. Baraga iz Koroške Bele. Po zborovanju so si udeleženci ogledali tovarno za železnino pod spretnim vodstvom gosp. I. Verder-berja, za kar mu bodi izrečena najlepša hvala tem potom. Prostovoljno gasilno društvo v Ljubnem bode imelo 24. maja veliko slavnost povodom blago-slovljenja novega gasilnega doma. Obenem napravi veselico s srečkanjem. Društvo se obrača tem potom do vseh prijateljev, da naklonijo kaka darila, oziroma dobitke za srečkanje, ki se naj pošiljajo naravnost na gasilno društvo v Ljubno. Pozor! Po gojzdih katastralne občine Žirovnica in Moste dela neki zlobnež škodo na drevescih, mladikah od mecesna in brinja, da pore-zuje vrhove, ali pa polomi, ali zamaji, da se mora posušiti. Kdor ga pri takem delu zasači ali ve kaj o njem, prosi se, da ga naznani. Dotični prejme nagrado K 15. — Naznani naj se županstvu v Žirovnici, kajti nekdo dela že več let škodo po gozdih in skrajni čas je že, da pride ta škodo-željneš v roke pravice. Za stavo je spil kmečki fant P. Modic v okolici Loža liter žganja. Ko je izpil, se je mrtev zgrudil. Is Draigoi. Prekrasno majnikovo vreme je izvabilo od vseh strani ljudi k veselici našega bralnega društva 10. L m. Pevske točke so vse zelo ugajale, «Kosova svatba* se je morala celo ponavljati. Igra «Ce je človek gluh» je zbudila mnogo odkritosrčnega smeha. Tudi deklamacije sta bili dobri, posebno »Mutec osojski*. Prosta zabava pri «Beštru» je bila jako živahna. Ta dan se sme šteti med najsrečnejše in najveselejše v zgodovini našega društva. Is Železnikov. Strajnar hoče biti na vsak način odbornik. Ko se ga je naše bralno društvo po hudem upiranju od njegove strani vendar srečno iznebilo, osnovala sta s kaplanom novo « katoliško «> bralno društvo. 10. L m. je bil ustanovni občni zbor. Prišlo je zraven vse, kar slepo drvi za duhovniki. Nimamo pa vere v obstanek novega društva, ker ni zraven skoro nič mladih delavnih ljudi. Strajnar in podobni pa ne znajo in nočejo drugega kot komandirati. Drugo delo v društvih jim ne diši. Tudi izobrazba se jih pač tudi sedaj ne ko prijela, ker Strajnar je že skoro 30 let član bralnega društva, pa se njegova omika še ne loči od one najpriprostejših Železnikarjev. Prepoved goldiaarske veljave. Dunajski uradni list je prinesel odredbo, s katero se prepoveduje raba goldinarske veljave v poslovanju trgovcev in obrtnikov z občinstvom. Kdor bi se zoper to pregrešil, bo kaznovan z globo od 2 do 200 kron, oziroma zaporom od 6 ur do 14 dni. Odredba stopi s 1. julijem v veljavo. Telovadni društveni «bokol» Is Kamnika la Domžal priredita v nedeljo, dne 17. t. m. pešizlet v prijazni trg Mengeš spojen z javno telovadbo (proste vaje in vaje na orodju) in prosto zabavo. Vse to bo na vrtu gostilne g. Valentina Gregorca. Svirala bo »Mengiška godba*. V slučaju neugodnega vremena se preloži ta izlet na eno prihodnjih nedelj. Družba sv. Cirila la Metoda opozarja vse lastnike nabiralnikov, da te skrbno čuvajo in hranijo, kajti v kratkem času, sta bila dva nabiralnika ukradena. Prosimo tedaj pozornosti, da ne bo družba trpela škode. Odborova se)a «Matice Slovenske* dne 13. maja t. 1. — Predsednik javi. da bo občni zbor dne 26. maja ob 8. uri zvečer. Zemljevid bo izdelan do sredine avgusta t. 1. Ekscerpiranje Ple-teršnikovega slovarja, glavna priprava za izdanje tehniškega slovarja, bo dovršeno do konca oktobra. Pravdo s g. prof. Jesenkom radi Knezovih delnic •Narodne tiskarne* je « Matica* v drugi instanci izgubila, a ie sprejela ponujeno ji poravnavo; gosp. prof. Jesenko prepušča Matici tožno svoto 1110 K ter plača svoje stroške. Sprejme se nekaj rokopisov, drugim se določijo ocenjevateljr. Na podlagi došlih ofertov se določijo tiskarne za tisk publikacij, za katere je bil razpisan natečaj; za eno knjigo se naknadno razpiše natečaj. Za tekoče leto je plačalo članarino še 781 članov, na novo jih je pristopilo 84 in en ustanovnik. Jagode la gobe v državnih gosdih bodo smeli zastonj brati revni ljudje, ki bodo morali o svoji revščini imeti potrdilo od svoje občine. Ta odredba stopi v veljavo že letošnje poletje. Rateče, popolnoma slovenska srenja z nad 1000 prebivalci, spada v področje c. kr. poštnega urada Fužine (Belapeč). Prečudno je, da so Ratečami sploh zadovoljni, da ima njih poštni urad samdnemlki postni pečat, kakor bi bili kje gori na Pruskem. Ali nimate, Ratečani, poguma, da bi zahtevali dvojezični pečat? Kaj pa pravi k temu županstvo, šolsko vodstvo, župni urad, narodne trgovine! Kje ste P Posebni vlak vosi k otvoritvi grandhotela •Triglav* na Bohinjsko Bistrico jutri, dne 17. maja 1808. Iz Ljubljane odhaja ob 6. uri zjutraj ter pride nekoliko pred 9. uro dcpoidne na Bob« Bistrico, izletniki narede potem lahko izlet k div-nemu Bohinjskemu jezeru in k slapu Savice, ki je ob tem času najimpozantnejši, tako da človeka naravnost očara. Komur je le mogoče, naj se udeleži tega izleta, ker se redko nudi tako ugodna prilika, da si more človek ogledati rajsko krasni Bohinj v tako kratkem času tako popolnoma kakor bo ta dan mogoče. Popoldne ob 2. uri priredi hotelir •Triglava* izboren banket, pri katerem bo svirala popolna ljubljanska Društvena godba. Zvečer bode ob 6. uri koncert. Posebni vlak odhaja točno ob desetih zvečer v Ljubljano, kamor dospe približno ob pol 1. uri ponoči. Vlak se ustavi v Škofji Loki, Kranju, Radovljici in na Jesenicah. Vozne izkaznice se dobe v trgovini K. Florian v Kranju. Utonil je dne 27. aprila L 1. Anton Luznar, posestnik in Žagar v Dolenji vasi št 35. pri Selcih v Selščici (Soro), spodaj pod takoimenovanimi •mlinarjevimi žagami*. Mož je hodil za vodo, ki je vsled velikega deževja bila silno deroča in je po nesreči padel v njo. Ker je z glavo najbrž priletel na kako skalo, je bil nekoliko omamljen, vendar se je hitro zavedel in upil na pomoč. Videl ga je pasti v vodo neki posestnik iz iste vasi in bi mu bil tudi lahko pomagal ter ga rešil gotove smrti, ker je padel ob bregu vode; ta pa namesto da bi bil storil svojo človekoljubno dolžnost in nesrečniku pomagal, jo hitel šele klicat ljudi v neko gostilno, med tem časom pa je mož vtonil in izginil pod vodo. Vkljub vsemu iskanju, ga le niso mogli nikjer zaslediti. Šele v torek, dne 13. t. m., ob V212. uri dopoldne so ga našli nad «krevsovim jezeru* v Skofji Loki in od tu so ga prenesli v mrtvašnico loškega pokopališča. Pogled na nesrečnika, ki je celih 14 dni bil pod vodo, je vzbujal grozo. — Mož je bil 33 let star, oženjen in oče 3 nepreskrbljenih otročičev v starosti od 1 do 5 let Ker je šele pred 2 letoma sezidal novo hišo, bil je nekoliko zadolžen, vendar vseskozi priden in delaven mož, posebno pa skrben za svojo družinico. Toliko smo dolžni omenjati o pokojniku, da popravimo tozadevno notico v «Laibacherici», ki je pisala, da je bil ponesrečenec alkoholik ali pijanec in da je v pijanosti vtonil, zapustivši 7 otrok. To je seveda neresnisno, glede pijanosti, ki se mu očita, pa je naravnost rečeno — ostudna laž. Državna darila konjerejcem. Dne 28. julija bo javno premiranje kobil in žrebic v Domžalah, 30. julija v Lescah, 31. julija na Bohinjski Bistrici in 4. avgusta v Kranju (povsod za mrzlokrvna plemena). Društvo ss privabitev tujcev Dovje-Mojstrana je imelo dne 3. t. m. svoj redni občni zbor. Predsednik, g. nadučitelj Jeglič, pozdravi navzoče zastopnike deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa, predvsem načelnika društva za privabitev tujcev na Bledu, g. Peternela in poroča o društvenem delovanju v prvem letu. Ustanovni občni zbor društva je bil dne 28. aprila 1907. Odbor je polagal največjo pozornost na slabo zvezo med postajama Dovje in vasjo Mojstrana, odkoder je najboljši in najkrajši izhod v triglavsko pogorje. V to svrho je društvo napravilo brv črez Savo in ker je cementna tovarna na Dovjem dala na razpolago železne šine zelo ceno, cement pa brezplačno, se je delo moglo uresničiti. Dalje se je popravila pot k Peričnikovem slapu in nabil kazalec poti. Na različnih razglednih točkah in izprehajališčih so se postavile klopi in popravila pota. Društvo se je udeležilo vseh akcij deželne zveze za pospeševanje prometa z tujci in je preskrbljevalo posredovanje poletnih stanovanj. Računsko poročilo izkazuje primanjkljaja 100 K, slučaj, ki se dogaja pri vseh društvih za privabitev tujcev na Kranjskem in tudi pri centrali, kajti pri nas na Kranjskem se vse premalo podpirajo prizadevanja organizacij društev za privabitev tujcev. Zvezni tajnik, g. dr. Marn, izreka v imenu zveze društvu priznanje za uspešno delovanje in priporoča vsem udeležencem, da se naroče na strokovni list «Promet in gostilna*. G. Peternel poživlja navzoče, naj tudi v bodoče složno delujejo, kajti pri gospodarskem delu za povzdigo prometa tujcev na Kranjskem, ne smemo poznati politične in narodne razlike; na tem polju, ko se gre za blaginjo naroda, naj bi vsi skupno in složno delovali. Vname se na to še daljši razgovor o slabi cesti v Vrata ih o cesti med železniško postajo in Mojstrano, za katero leže pri deželnem odboru že izdelani načrti, ki pa se Še niso uresničili. Pogorela je hiša z gospodarskim poslopjem posestniku Jožetu Šetina na Griču v Zbil j ah, obČ*na Medvode, preteklo nedeljo okoli ene ure po polnoči. Pirniški fantje so to noč malo pova-sov&U, med njimi je bilo več članov Pirniškega gasilnega društva. Zagledajo od ognja žareča nebo, društveni trobentar, ki je bil tudi med vasovalci, »trobenta gasilce naglo na noge. drugi pripeljejo voz z gasilnim orodjem pred Bengarj evo hišo, kjer dobe enega konja, drugega pri Tria-novih in tretjega pri Dolinarju. Ni minulo pol ure, ko so dospeli gasilci s svojim podnačelnikom Jožefom Lavtižarjem na gorišče v Zbuje. V gorečem poslopju to rešili starega moža Lorenca in nekaj premakljivega blaga. Naj bi bili dosli gasilci le nekaj minut pozneje, pogorel bi bil najprvo bližnji sosed Lovro Korblč, ki ima svoje poslopje pičlih šest metrov proč od pogorelca, potem pa le veČina vasi Zbilje pod gričem, Gasilci so delali razumno in s vso svoja fkateno močjo, Zbiljčanjs so se jim Čudili, kako so mogli dobiti po ceveh vodo, ki se je nahajala čez štirideset metrov nižje po vodnjakih. Gasilcem so pomagale pri blizgalnici tudi Zbiljčanke. Ker je bilo preobilo napornega dela, se je tupatam gasilno orodje malo pokvarilo. Kako da se je zapalilo, je uganka. Pogorelec je bil zavarovan pri graški vzajemni požarni družbi. Pri tej nesreči je gotovo to, da ko bi ne bili Pirniški fantje malo povezovali na sobotni večar, bi bila vas Zbilje danes prežalostno pogorišče, ker gasilne pomoči bi ob takem času, ko vse najsladkejše spi, ne bilo od nikoker. ♦ * * Uvedonje električne moči na alpskih želos- nicah. V železniškem ministrstvu se marljivo nadaljujejo pripravljalna dela za uvedenje elektrike na alpskih železnicah. Kot prvi del alpskih železnic, na katerem se uvede električni obrat, je določena proga Trst-Občina, kjer se bodo opazovali uspehi električne moči, zlasti z ozirom na mnoge predore na tej progi. Denar po 50 stotin*. Finančno ministrstvo namerava izdati komade po 50 stotina. Ta denar je bil obsežen že v vladnem načrtu leta 1892, a Ogrska je bila proti izdaniu takega denarja. Finančno ministrstvo je ostalo pa pri svojem načrtu in bo izkušalo, da ga uresniči, ko se leta 1910 obnovi novčna in vrednostna pogodba z Ogrsko. Ali smo gostilničar Utirati aadletasf a pijanca aa OOStoT Gostilničar je porinil razgrajajo-čega pijanca ven. Pijanec je padec in si zlomil nogo. Tožil je nato gostilničarja pri okrajnem sodišču v Gracu za 326 kron. To sodišče je priznalo pijancu 202 K in obsodilo gostilničarja. Deželno sodišče v Gracu je zavrglo sodbo in obsodilo gostilničarja na plačilo 20 K za zdravnika. Najvišji sodni dvor je to obsodbo odobril in navedel sledeče vzroke: Pijanec se je branil in ga je moral zato gostilničar s silo iztirati. Da je pijanec padel, ni kriv gostilničar, to naj pripiše gost sam svoji pijanosti. Darila. Upravništvo našega lista je prejelo: Za družbo sv. Cirila In Metoda nabral g. Josip Benedik iz Slražišča pri Kranju v veseli družbi pri Stularju v Žabnici 6 K. pomožnega delavca se takoj sprejme psi 39* 8—1 Imiu MoVcb 1 Koti iti >ri _ Plača po dogovoru. Sprejme se v enem ali dveh mesecih pošten, spreten In priden sa konje popolnoma zanesljiv kočij až. i Kje? pove upravništvo našega lista. 297 osumit % umi lipi v hotelu pri „Novi polti". Predstava v soboto ob V, 9. uri sveSer. ::: Predstave v nedeljo ob 11. url dopoldne, ob 3., 5., 7. in '/, 9. uri sveoer. 8PORBD v soboto in nedeljo,' Nepričakovan obed. (Smešno.) Magične cvetice. (Krasna fan-Ubogi starinar. (Žaloigra). talija v barvah.) Vojakovo pismo. (Smešno). Brez poslov. (Komično.) Nemogoče potovanje. (Komično.) 298 V poudeljek nov spored. CENE PROSTOROM! I. prostor 30 kr., II. 20 kr. - Otroci plačajo polovico, Ravnateljstvo kinematografa. Sladoled 299 najfinejši, toč vrst, kakor tudi ledena kava, čokolada L L d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandfi:y Kranj« Zunanja naročila točno in ce-* neje kot povsod drugod! « Bctino pravi Thlerryev balzam le z zeleno znamko nune. — 12/2 alf 6/1 steklenic ali pa t velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 8 K.| Tnierrvevo oontifoHJIno milo proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go-rečici, kislini, kaSJju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka a K 80 v. Razpošilja se le proU povzetju ali sa naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in Se.od nekdaj sloveči. Naročila naj se naslavljajo na; 275 .dinar k Tkicrrj 1 F«pni pri h§. JlsSliU 15-4 Zaloga večinoma po lekarnah, Loterijska srečka da« 9. maja 1908 Trat 63 31 33 23 75 Oil Monopol - kolo it 6, etna K ■ prosto tokom in dvojnim ZToncnJm lezlscam je naj-csneJAl, najmodernajdi I a in bogato ozaljAan stroj najboljše kakovosti. Najmočnejše z barvastimi črtami. Dober pnevmatik. Pismena (arancija 1 leto. Navadnejša olesa cenejša. Vsak posamezni stroj se pošlje do meje prosto poštnine in colnine. Vao ali delno platilo naprti, o*U-B«k po poTtttju. Gar*ncii«ke lab-t«v« M iivrsa hitro od nili »v- »tnjik* odpoftiljalniee. Glavni katalog o kolaaih, vwih pol«« »padajočih dtlov in fono-^Hn^^HL r^j grafih ■ čudovito nizkimi cenami ^■■^^■ss^ taitoni in poétain* proato. Wmm yizidtolem mm Berili /04,GItwtlterSlrJ5. Tonnies tovarna za stroje, železo in ko vi noli varna v Iajubijani priporoča kot posebnost I age in vat a trojo za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za tagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno - g en era to rs ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. 122-4* za konjsko silo in uro. + Brata HLAVKA izdeiovaielja kirurg, instrumentov atalfe sa ortop. aparate in bandaze Sjn&ljana, Prešernove nI. 8 priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, lrigatorjev, aparatov za mrzle in inna-iacije s paro, sterilizirane obveze in bandaia, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate sa samoklisUranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podlozk. — Vse bandaze se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-248 52—10 redbab p. n. gg. zdravnikov. Zunanja narodlla aa lavraujejo točno, hitra In diskretno. G al manični ponlklovani zavod s obratom na motor. Popravila aa lsvriuje|o toono In oano. Ifoji k svojem ! 256 52-7 Staroana&a narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi bolim! In ornimi vini iz lastnih in drugih priananih vinogradov po otni 30—50 vin. liter; potem s plsEenjakin* pivom «prazdroj» iz sloveče češke »Meščanske pivovarne*, in tabornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza &chwarzenberga v Frotivinn na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem 1. vrata, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 60 lit. naprej franke goriška postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Ravnateljstvo JM hotela Trigla?" se usoja častitemu občinstvu uljudno naznaniti, da se podjetje ptvori ▼ nedeljo, dne 17. maja. Povodom otvoritve svira dne 17. t. m. ljubljanska, mastna, društvena godba med table d' bote izbran program in zvečer priredi ista specijelen 289 4—2 ometniškl konoert. Navedeni hotel bode vodil znan, izkušen strokovnjak, katerega dosedanje delovanje jamči v vsakem oziru za solidnost. Z odličnim spoštovanjem JUfred Seidt. QOBA lično oprem« ljena, svetla in zračna s po- vb gledomnaglav-^aassv^ ni trg in s prostim uhodom se takoj odda. Več se izve v trgovini J. Kušlana, Glavni trg štev. 5. Zavarovalnica proti ognju 5 |ei|ttrf»čtti«i tarifi (ccttiKi) ift&dS s fiksno plaôo In provizijo. Ponudbe pod « Kranj i okolica » na administracijo «Gorenjca». 295 2—1 GORICA m min GORICA Narodno podjetje! Narodno podjetje! Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici s državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob sa tujce od K 1-20 više. Velik vrt a verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. TOCARNA z običajnimi gostilniškimi cenami aa jedi in pijače. Domača in tuja vina. — Plzensko in puntigamsko pivo. 288 5—2 Cene Jako zmerne. Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. I m M i Slaven 223 16—16 ker čuva prtenino, vsled bleeeede beline, ki jo dobi prtenina, ker ne dobi prtenina po pranju prav nlbakega duha, . ker je salo pooenl in se pri pranju prihrani mnogo oaaa Je Absoluton neobhoJno potreben je za vsako dobra urejeno goapodaretvo* — Pazi naj se na zgo-rajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva ae v trgovinah z drogcrljaml, kolonljalnlm blagom In milom« Engros pri L. MUH.OS, DUNAJ), I. milorbastol 3. Griotte ! Griotte! Griotte 1 ■p* ZdraVotai oVocny litfr z praby priporoča edini založnik za Kranj 246 52—8 ZDRAVKO KRAJNC, KRANJ ncaaiparoti o. Ssa*. asoftte 1rs oso dni je 2 S 76 SI1HGER šivalne stroje naj so kupuje le v naših prodajalnah, ki se j ovrstnih pnS> za lovce in strelce po najnovejših si tesnih pod popo nia jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro ucvrtuje. Vse puike so na c. kr. prsizkuievabiici in od ■ene preizkušene. 181 52—80 Uuatvovauii oe»s3.s.a*ct castonj. potnice V ameriko!! priporoča generalna agentura i „AflKriKansKt in Witte Star Cink" najhitreje vožnjo preko BASEL-PARI2-CHERB0UR6-NEW-T0RK. Bj 2 odhoda v tednu. — Hrana ie v Baseln prosta. — Z velikanskimi in « varnimi parniki teh prog prevez od Cherbonrga-New-York v resnici i S\ do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj Generalna agentura Im Obersteg & Co., Basti 28 Aeschengraben (Švica). 260 13—6 Ztatc sf ctieic: terliu, ?arizv Kím ittf Najboljše kosmetlčno ZObOčistllno sredstvo Jzdtfovatelj 0. Seydl '/Hb/j a na, SpHal.-Stritar.ul. 7 aá* Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—44 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 Ipriporoča svoje najbolj prisaane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtsvanje zastonj. Največja tovarniška zaloga vsÉmii slamnikov Ha drobno ¡n débalo I Na drobno in dob® So I Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča gAlantes^akca ta. modna taraovis3.es. Antona Adamiča v Kranju Olavnl trg;. FinI (Umiki »Utamlki H llipajo p« n»]no»«Jli obUkl. Popravil*. M toOao Uvriaj«]«. Svila, siUeal trakovi, ttip, cvetlice ter igle M slasuUke vesae v zalogi pjsF* Oene bre> konfcaranoel Radi pozne serije prodaja najnovejšo damsko, gosposko, dekliško, deško in otroško konfekcijo tndi pod knpno oeno Angleško skladišče oblek 0, Beri« LjiM Mestni tri it S. 242 18—11 Bluse in EriU fredpasnlke ■oderce Šerpe Pasove Ovratnike Malenoe Jabots Srajct Parila Otiti|t obleke« Krstne oprave ! * i *! J * f J * i I o o« 195 52- 25 wmr Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka is I^ubljane 195 JL VIVOD-MOZETIČ v KRANJU na glavnem trgu v bili g. Pa^ilarja Priporoča sa pomlad ln poletje elegantne klobuka mm dame In otroke pariške ln dunajske modele. Žalne klobuke. • Klobuke sprejemam v popravile. ===== Zunanja naročila točno. — f J i ■s s & & £ f g i «5 S ea 1* a ■* o S E M S o a O. o Glaoe in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture HUo Partnm Martinova oesta 20 JI £aHO Martinova oesta 20 Postaj aliseo aiaktrieno otatno fi* *ip • • 3 želeanice pri ftentpeteraki cerkvi Bogati zaloga po-aaMra faato rrste r rta« srnah. Ogio-šala, oliko r not voUkosilb. LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva e. kr. avstr. dri. uradnikov. Popolno opravo /a rilo. špooljalltoto: Gostilniški ttoll. Pohištvo Iz železa, otroško pootoljo la vozički po nakl osni. Modrool It tiaaa-toga omroija, afit-aaaaka trna ali žimo, prvo vrata vodno v zalogi. Zt spalno oobo od 180 gld. naprej, Dlvan z okraski. Opravo za jedilno oobo, salone, predsobe, twle garniture. ipaoljalttata v no- vostlnlb balah. Vo- liti prostori, pri- tlična In v 1. nad- 9 stropju. čudovita poceni za hotele, vilo ln za letovišča 62 gld. 1 fto 00 Za tabo; postatJa, notna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko oglodalo. ZobOMUM ateljf Oton 5eydl pri g. dr. E. Olobodiiifcii v Kranju ZOBOVJA, tudi aa da bt os odstranilo korenine, z ali brez nebno plošča, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, daljo VRAVHAIHHJE la OBTURATORJl as Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH unootH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vso ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 11147 ta 8PECUAU8T. Odprto vsako nedeljo od 8. do 8. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI reg ittrovaaa laaraga s oaojeaiB poroštven s podnižnico na Jesenicah Sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po 4U Rezervna zaklada iznaša: 1 72.035 kres odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57,7. ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 67». — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Denarni promet ▼ letat 1906.: IWM Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 8. ure pop. Uvzemši nedelje pop. Poštno -hranilnični račun centrale it. 45.867. Podružnice na Jesenicah št 75.199. 120-4« Majg komoro^ «Gorenje**.