Aktualno podravje • Če bodo občine za, bo študij bionike brezplačen O Stran 2 V Štajerski \ " Pr Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si ________________________ 1 Ptuj, petek, 9. junija 2023 Letnik LXXVI »št. 45Odgovorna urednica: Simona Meznarič• ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR s 0£ Ormoško • Stanje je katastrofalno, z zlato trsno rumenico okuženi številni vinogradi »To bi lahko bilo za nas usodno!« Zlata trsna rumenica nadaljuje svoj morilski napad in uničuje vinograde. Številni vinogradniki Ljutomersko-Ormoških goric, kjer je eno največjih žarišč te zahrbtne bolezni, so na trnih in s strahom pričakujejo simptome na novo okuženih trt, ki bodo vidni takoj po cvetenju. Več na straneh 6 in 7. Aktualno Podravje • Število bolniških odsotnosti močno narašča O Stran 2 Podravje Ptuj^ Selitev ptujske poslovalnice NLB O Stran 5 Podjetništvo Ormož • Kopališče odpira vrata, cene ostajajo enake O Stran 5 Podeželje Podravje • Letalo proti toči bo le vzletelo O Stran 9 Črna kronika Spuhlja • Prometna nesreča: »Smo pet minut do katastrofe« O Stran 12 V središču • Kdo je kriv, ostaja skrit pred očmi javnosti?? .■: ■tt*8£XW * ^ ^ j . j. > WPpHli Obcestna prodaja sadja• " »Ljudje znajo if ločiti med njimi in nami« ^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^ | Več kot 100-odstotne razlike v cenah za smeti • v • Najcenejši sta! i *zmmmmmmmmmmi in m 2 Štajerski Aktualno petek • 9. junija 2023 Slovenija, Spodnje Podravje • Število dni bolniških odsotnosti močno narašča Zaradi bolezni lani izgubili 20 milijonov dni Več kot je delavec odsoten z dela iz zdravstvenih razlogov, večje je to breme za javno zdravstveno blagajno in za Dnevi bolniške odsotnosti delovno njegovega delodajalca. V Evropi je bilo lani z dela zaradi bolezni v povprečju odsotnih nekaj več kot šest odstotkov aktivnih prebivalcev delavcev, kar je približno toliko kot v Sloveniji. Leta 2021 smo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zabeležili več kot milijon primerov bolniške odsotnosti, kar je skupaj naneslo na kar 17.844.331 izgubljenih koledarskih dni. Gre za petodstotno bolniško odsotnost zaposlenih v letu 2021. Lani so te številke narasle: primerov bolniške odsotnosti je bilo že za poldrugi milijon, zaradi bolezni je bilo z dela odsotnih skoraj šest odstotkov zaposlenih, skupaj so v letu 2022 izgubili 20.494.360 koledarskih dni. Število bolniških odsotnosti zadnja leta skrb vzbujajoče narašča: nekaj tega povišanja gre gotovo na račun večjega števila delovno aktivne populacije, preostanek pa je posledica večje obolevnosti in povečanega števila poškodb, predvsem izven dela. Pogled na priloženo tabelo o dnevih bolniške odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev med letoma 2018 in 2023 kaže, da ta iz leta v leto raste sistematično, torej epidemija covida-19 ni bistveno vplivala na povprečje. Delavci so bili tako leta 2018 v Sloveniji zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih razlogov, kot sta na primer skrb za bolnega družinskega člana ali darovanje krvi, odsotni 14, leta 2019 15, leta 2020 16, leta 2021 in 2022 18, v letošnjem letu pa že dobrih 19 dni. Pod povprečjem sta Zavrč in Ptuj Podatki se seveda precej razlikujejo po posameznih občinah. Med njimi je nekaj izjem, ki so od leta 2018 do danes obdržale ena- Število bolniških odsotnosti zadnja leta skrb vzbujajoče narašča. ko število dni odsotnosti z dela ali jih celo zmanjšale. To so Osilnica, Kuzma, Vuzenica, Bistrica ob Sotli, Kostel, Žužemberk, Kostanjevica na Krki, Gorje in Gornji Grad, od spodnjepodravskih pa jim je najbližje Zavrč, kjer se je to število v zadnjih petih letih povzpelo le za pol dneva. Rekorderka po porastu bolniških odsotnosti je nedvomno Največ odsotni Francozi, najmanj Romuni Za primerjavo se ozrimo po Evropi. Konec leta 2022, tako kaže Eurostat, so bile države z največjim deležem zaposlenih odsotnih z dela Francija (14,9 %), Finska (14,8 %), Švedska (14,7 %), Danska (13,6 %), Estonija (13,2 %) in Nizozemska (12,4 %). Države, kjer so bili ljudje najmanj odsotni z dela, pa so Romunija (2,5 %), Bolgarija (2,9 %), Grčija (4,9 %), Poljska (5,8 %) in Srbija (5,9 %). Tako v EU kot v Sloveniji je povprečna stopnja odsotnosti z dela višja pri ženskah kot pri moških (7,8 odstotka). Študija akademikov Norveškega inštituta za javno zdravje je opredelila »stresorje v službi in družini« kot najpomembnejšo razlago za to vrzel med spoloma. občina Hodoš, kjer so delavci v 2018 v povprečju z dela manjkali pet dni, letos pa že 31. Kot je razvidno s tabele, torej ni občine v Spodnjem Podravju, kjer bi v zadnjih letih beležili manj bolniških odsotnosti. Tik pod slovenskim povprečjem, ki znaša 19 dni odsotnosti z dela, sta se z 18 dnevi znašla Zavrč in Ptuj, sedem med njimi pa je takih, ki so se s tem povprečjem izenačile. To so Markovci, Sveti Tomaž, Žetale, Gorišnica, Lenart, Središče ob Dravi in Hajdina. Na NIJZ navajajo, da je od leta 2018 do danes število bolniških odsotnosti med občinami Spodnjega Podravja najbolj naraslo med prebivalci Svetega Andraža in Trnovske vasi, in to za enajst oziroma deset dni, v Kidričevem za devet, na Destrniku in v Makolah 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Slovenija 14,4 15,3 16,4 17,7 18,0 19,4 Cirkulane 18,1 13,6 19,6 19,1 23,8 21,4 Destrnik 12,2 15,7 20,1 20,4 21,9 20,5 Dornava 19,1 22,3 21,4 25,2 20,0 20,0 Gorišnica 15,1 15,1 21,0 18,0 20,2 19,3 Hajdina 15,2 14,4 15,0 18,8 19,1 19,4 Juršinci 17,9 18,7 22,5 25,1 29,8 24,8 Kidričevo 13,0 13,4 17,7 22,5 21,4 21,7 Lenart 13,2 12,2 14,9 16,2 14,6 19,3 Majšperk 18,6 12,3 17,3 24,4 23,0 23,5 Makole 14,4 16,0 21,5 20,3 20,5 22,7 Markovci 14,9 13,9 26,7 21,1 21,5 18,9 Ormož 16,2 15,2 19,1 19,0 22,2 23,5 Podlehnik 19,7 13,4 22,0 25,0 31,5 23,9 Ptuj 14,9 13,5 16,5 17,8 18,2 18,0 Središče ob Dravi 10,4 11,8 13,5 21,8 19,4 19,0 Sveti Andraž 15,4 13,4 18,6 17,4 21,1 26,0 Sveta Trojica 18,5 13,1 14,1 14,5 18,8 21,8 Sveti Tomaž 15,7 12,7 21,4 20,6 19,3 18,9 Trnovska vas 13,4 11,4 21,9 23,8 17,5 23,7 Videm 20,3 17,7 19,5 23,6 25,2 21,8 Zavrč 17,4 10,4 19,9 17,2 21,8 17,9 Žetale 29,9 17,3 22,5 23,4 29,5 18,9 pa za osem dni. Na drugi strani je svetla izjema občina Žetale, kjer jim je delež bolniških odsotnosti s 30 dni leta 2018 letos uspelo znižati na 19, torej za enajst dni. Dobra plača še ne pomeni dobrega počutja Ena od teorij za slabo počutje in posledično odsotnost z delovnega mesta je tudi dobro plačilo. Vendar podatki o najbogatejših občinah v Sloveniji, ki jih zbirajo državni statistiki, te teorije ne podpirajo oziroma jo samo delno. Lani so imeli najvišje povprečne plače v Ljubljani, Novem mestu, Cerkljah na Gorenjskem, Podlehniku in Zavrču. V slednjem, kot že rečeno, je porast bolniških odsotnosti zares minimalen, zgolj za pol dneva. V prestolnici, kjer tradicionalno beležijo malo odsotnosti z dela, so se te z 12 povprečnih dni v šestih letih dvignile na 16, torej za štiri dni, prav toliko tudi v Podlehniku, za pet dni v Novem mestu, za kar deset dni pa v Cerkljah na Gorenjskem. Je pa resnici na ljubo pri tem treba dodati, da visoka povprečna mesečna plača še ne pomeni, da imajo tudi občani visoke plače, kar zlasti velja za manjše občine. V Sursov izračun so namreč zajete le plače zaposlenih pri pravnih osebah znotraj določene občine, ne pa tudi občanov, ki so zaposleni izven nje. Senka Dreu Vir: NIJZ Ptuj, Podravje • Visoka šola s prošnjo občinam za sofinanciranje programa Če bodo občine za, bo študij bionike brezplačen Program Bionika v tehniki so zadnjih osem let na Ptuju izvajali zgolj samoplačniško, cena letnika je 3.000 evrov. Če bodo občine Spodnjega Podravja prisluhnile želji oz. predlogu predstavnikov šole, bi naslednja tri leta omogočili brezplačni študij. V osmih letih je diplomiralo 187 diplomantov visokošolskega programa Bionika u tehniki. Foto: CG Ptujska občina je že doslej namenjala sredstva za delovanje šole, na podlagi podeljene koncesije jim bo 90.000 evrov letno namenila še država, od naslednjega leta pa upajo še na posluh manjših okoliških občin. Ker je na Ptuju možnosti za študij zelo malo, saj so na voljo le trije višješolski in en visokošolski program, je Štefan Čelan, vršilec dolžnosti dekana Visoke šole Ptuj, prepričan, da je treba izvesti vse korake za ohranitev in nadgradnjo obstoječih, s tem pa preprečiti nadaljnjo centralizacijo šolstva. Vztrajno zagovarja številne prednosti tega, da na Ptuju ponujajo program Bionika v tehniki tudi z vidika regionalizacije in zahtev države pri ustanovitvi regij. Višješolske programe na Ptuju financira država, kar pomeni, da so za študente brezplačni. Visokošolski pa je plačljiv, kljub temu da ptujska občina letno prispeva 70.000 evrov. To namreč niti približno ne zadostuje za pokritje vseh stroškov. Na Visoki šoli že nekaj let delajo na tem, da bi zagotovili in ponudili tudi redni študij, ki bi bil za študente brezplačen. V osmih letih je diplomiralo 187 diplomantov visokošolskega programa Bi-onika. Čelan trdi: »Popolnoma vsi do zadnjega so zaposleni. Lani se je zalomilo, program je bil potrjen, nismo pa imeli pozitivne odločbe NAKVIS-a, ki bi omogočala vpis študentov. Zato je lansko študijsko leto propadlo. Pritožili smo se na molk organa, a kaj nam je to pomagalo. V prihodnje bomo na podlagi koncesije od države prejeli letno 90.000 evrov, odobrena je bila triletna koncesija.« Letno potrebujejo 260.000 evrov Na letni ravni, kot trdi Čelan, upoštevajoč dejansko le minimalne kadrovske standarde in normative, za delovanje šole potrebujejo približno 260.000 evrov. Če upoštevamo delež države in ptujske občine, jim torej manjka še približno sto tisočakov. »Iščemo vire, kako to izpeljati in študentom omogočiti brezplačen študij. Ptujska občina nam pomaga in nas ves čas podpira. Gospodarstveniki so obljubili, da bodo študentom omogočili izredni plačan dopust v času študija. Tudi to je veliko,« je zadovoljen Čelan. V prvem letu bi v redni program vpisali 20, nato pa postopno po še dodatnih deset študentov letno. To bi pomenilo tudi več sredstev, saj so financirani po glavarini. Čez dve leti bi torej ob 40 študentih od države prejeli skoraj 200 tisočakov. Za vmesno obodbje pa so po vzoru mariborske medicinske fakultete občine že zaprosili za sofinanciranje. Ob 40 vpisanih študentih čez tri leta bi • V • V I se izračun izšel »V treh letih, ko pridemo do 40 študentov, bomo prejeli veliko več državnih sredstev in bo lažje. Trenutno pa denar skušamo dobiti na razne načine, tudi preko projekta Interreg. Po treh letih bi se torej šola osamosvojila in financirala popolnoma samostojno, zdaj pa smo v fazi, ko dejansko potrebujemo pomoč. Čeprav država ne bo nikoli stoodstotno financirala šole, saj ni ustanoviteljica, bi bilo ob 40 študentih, vse veliko lažje,« pravi Čelan. S težavami okrog financiranja je seznanil tudi župane občin Spodnjega Podravja, ki (pravzaprav presenetljivo) niso izrazili nobenih pomislekov. Čelan denar pričakuje od januarja 2024, kar bi občinam omogočilo čas za iskanje rezerv. MO Ptuj že zdaj prispeva tri evre po občanu, druge bi, če bodo seveda s tem soglašali tudi občinski sveti, prispevale pol evra na prebivalca. Dženana Kmetec petek • 9. junija 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Več kot 100-odstotne razlike v cenah za smeti Najcenejši sta ormoška Komunala in mariborska Snaga Verjetno ni občine v Sloveniji, kjer se letos cene komunalnih storitev ne bi povišale. Komunale so bile s podražitvami različno milostne, nekatere so cene bolj navile, druge manj. Eno najvišjih cen za smeti v državi in najvišjo v Podravju trenutno plačujejo občani Markov-cev, Gorišnice, Hajdine in Juršincev, kjer odpadke odvaža Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Med Gorišničani, ki mejijo na občino Ormož, se poraja vprašanje, zakaj imajo lahko v sosednji vasi, ki je sicer v drugi občini, več kot enkrat nižjo ceno odvoza odpadkov. Kako je to možno? Dejstvom in resnici bi pri tem vprašanju težko prišli do dna, saj bi vsak izvajalec zatrdil, da so v ceno vključeni vsi stroški, ki jih imajo z opravljanjem dejavnosti. Se pa je treba vprašati, ali so vsi vračunani stroški nujni ali bi se dalo še kje kaj privarčevati. Oblikovanje cen pa je odvisno tudi od količine zbranih odpadkov in števila plačnikov položnic. Kje primerjava še posebej bode v oči Izstopajoča je primerjava cen med sosednjimi občinami Ormož in Gorišnica ter Hajdina in Starše. Ormožani za odvoz odpadkov za 120-litrsko posodo mesečno plačujejo 10,6 evra, njihovi sosedje Gorišničani 22,7 evra. Pri zbranih količinah odpadkov ni opaziti bistvenih (ioo-odstotnih) odstopanj, da bi lahko bili ceni toliko različni, tudi pri predračunskih stroških dejavnosti za zbiranje, obdelavo in odlaganje cene niso tako zelo različne, da bi na koncu prišli do več kot 100-odstotne razlike pri obračunu zneska na položnici. Tudi teren, kjer pobirajo odpadke, si je ptujsko komunalno podjetje ob naklonjenosti županov dotičnih občin pobralo tisti boljši: tri občine s strnjenimi naselji na ravnini in eno gričevnato. Če pogledamo, na kako velikem in razgibanem terenu odpadke zbira ormoško komunalno podjetje, nedvomno s smetarskimi vozili naredi več kilometrov kot ptujsko. Podobna situacija v razliki cen kot na Spodnjem Ptujskem polju je tudi na Dravskem: v občini Haj-dina za smeti plačujejo 22,7 evra, v občini Starše 11,6 evra. V Zlatoličju, ki je v starški občini, je tako cena za odpadke enkrat nižja kot v sosednji Slovenji vasi, ki leži v občini Hajdina. Na Hajdini je smetar ptujska komunala, v Staršah Snaga Maribor, ki pokriva precejšen del podravske regije. Snaga se je potegovala za koncesijo, a je ni dobila Snaga je bila pred desetletjem tudi interesent za koncesijo za odpadke v celotnem Spodnjem Pod-ravju, a so jo odločevalci na Ptuju kljub večkratni odločitvi sodišča v njen prid pustili pred zaprtimi vrati. Za koncesijo v 17 občinah sta kandidirala Snaga in konzorcij treh podjetij (Javne službe, Čisto mesto in Saubermacher). Ptujski odločeval-ci so koncesijo podelili konzorciju, Snaga je to na sodišču uspešno izpodbijala, koncesije pa kljub temu ni dobila. Že tako majhen sistem Spodnjega Podravja se je nato razdrobil med tri smetarje: Javne službe, Čisto mesto in Komunalo Ptuj, ki se dotlej s smetmi ni ukvarjala. Po nekaj letih je slednja začela na dejavnosti toniti v rdeče številke, posledično je uporabnikom v zadnjem letu zelo zvišala cene. Ormožani že leta krmarijo z ugodnimi cenami V Ormožu medtem vseskozi krmarijo z neko solidno, zadnja leta relativno nizko ceno. Koncesije so uredili tako, da odpadke zbira domače komunalno podjetje, obdelujejo in odlagajo jih v pomurskem smetarskem centru CEROP. Na Ptuju imajo koncesijo za zbiranje občinske Javne službe, obdelava in odlaganje sta v Celju, kjer je tudi sežigalnica. Ptujska cena je od ormoške višja za okoli 50 odstot- Najnižjo ceno za odpadke plačujejo u občinah na Ormoškem, najvišjo pa v Markovcih, Gorišnici, Juršincih in na Hajdini. kov. Evro dražji od Javnih služb so s ceno v Čistem mestu, ki smeti pobirajo v Kidričevem, Halozah in večini Slovenskih goric. Najdražje KP Ptuj pa smeti odvaža v Markovcih, Gorišnici, Juršincih in na Hajdini. Zakaj ne bi Ormožani prišli še malo bližje Ptuju? Poraja se vprašanje, zakaj ne bi Komunala Ormož, ki je najcenejša, dejavnosti prevzela še v kateri njej bližnji občini, če bi lahko bili občani s tem na boljšem. Ali pa se tudi Snaga iz Zgornjega Podravja še malo bolj približala Spodnjemu. Oba izvajalca sta s cenami 50- in 100-odstotno cenejša od Javnih služb, Čistega mesta in Komunale Ptuj, je moč razbrati iz končnih obračunov cen na položnicah. Verjemite, da se nemalo ljudi v Zamuša-nih ali Forminu vpraša, zakaj lahko Stroški smetarjev z izvajanjem dejavnosti, v evrih po toni Izvajalec Zbiranje Obdelava Odlaganje Cena za uporabnika* KP Ormož 158 152 159 10,6 Snaga MB 147 149 348 11,6 Javne službe 236 118 100 15,5 Čisto mesto 189 158 113 16,4 KP Ptuj 214 158 113 22,7 *120-litrska posoda, mesečni znesek, z DDV Snaga smeti za enako ceno pobira v devetih podravskih občinah, med njimi tudi v Mariboru. Vir: elaborati izvajalcev imajo v sosednjih naseljih sosednje občine (Veliki Nedelji, Podgorcih, Osluševcih, Cvetkovcih ...) znesek na položnici za smeti enkrat nižji. Visoke cene na Ptujskem gre med drugim pripisati tudi neuspelemu projektu regijskega odlagališča, za katerega so se pred desetletjem dajale tri občine: Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Ker je bil župan Bistrice Ivan Žagar pravi čas na pravi politični funkciji, je odlagališče dobila Bistrica, žal pa je to premajhno še za njene potrebe, kaj šele za celo regijo, kot je bilo predvideno. Tudi Maribor odlagališča nima in tako se pač vsak z odpadki znajde, kot se. Ptujske Gajke pa so tako ali tako zgodba zase, ki je že in bo še vzela ogromno denarja, ki pa ga je najlažje zbrati kako drugače kot - s položnicami. Mojca Zemljarič Foto: CG Podravje • Seznam kršitev prodaje na obcestnih stojnicah iz leta v leto ostaja dolg Ivan Ber: »Ljudje znajo ločiti med njimi in nami« Sijoče češnje, jagode, marelice, breskve, ki vabijo le z videzom in z obljubami po akcijskih cenah ter sezonski pridelavi, na eni strani. Na drugi neustrezno označevanje, pomanjkljivo higiensko stanje, neizdajanje računov, delo na črno... Seznam spornih praks obcestnih (pre)prodajalcev sadja je dolg, in to kljub vsakoletnim nadzorom inšpekcijskih služb. Boj proti obcestnim preprodajalcem sadja je pred dvema letoma napovedala takratna kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Marca 2021 so politiki v državnem zboru obravnavali spremembo zakona, ki bi onemogočila prodajo ob cestah, vendar pa so med obravnavo sprememb zakona ugotovili, da je določba o prepovedi v neskladju z Zakonom o trgovini, zato je bila ta določba črtana. Prodajalce sadja sicer nadzira vrsta inšpekcijskih služb - od inšpektorjev za varno hrano, finančne, tržne ter kmetijske inšpekcije, vse do inšpektorata za infrastrukturo, ki preverja dovoljenja za postavitev stojnic v cestnem svetu, ter urada za meroslovje, ki preverja overjenost tehtnic. Neskladja s predpisi so ugotovile vse službe. Največ glob je izrekla finančna uprava (za 235.750 evrov), ki je preverjala morebitno delo oz. zaposlovanje na črno, izdajanje in davčno potrjevanje računov. Lani so opravili več kot 250 nadzorov na stojnicah pri 113 različnih pravnih osebah, s tem da je bila polovica vseh opravljenih nadzorov izvedena le pri petih pravnih osebah. Pri tretjini opravljenih nadzorov so ugotovili kršitve. Veliko preprodajalcev Tudi na tržnem inšpektoratu ugotavljajo, da je večina prodajalcev ob cestah registriranih trgovcev (s. p. oziroma d. o. o.), ki sadje in zelenjavo kupijo z name- nom nadaljnje prodaje. Pristojne službe tudi letos izvajajo nadzor. Finančna uprava je od aprila, ko se je začela sezona prodaje sadja, na pomičnih strojnicah izvedla več kot 60 nadzorov pri 20 zavezancih za davek, v večini na Primorskem. Dvema so inšpektorji izrekli prepoved opravljanja dejavnosti, pri Foto: FURS Finančna uprava je sredi maja pod drobnogled vzela prodajalce sadja na Primorskem. Pri enem od prodajalcev so ugotovili, da je zatajil kar 767 računov. enem pa so ugotovili, da davčno ni potrdil 767 izdanih računov. Zdi se, da je kršenje ponavljajoča se zgodba, saj podjetniki svoja podjetja zaprejo in čez čas ustanovijo novo, temelječo na obstoječih praksah. Potrošniki so tudi preko medijev vsako leto obveščeni o goljufivih praksah, pa vendar je njihov interes za nakup sadja in zelenjave ob prometnicah še vedno velik. Občine bi lahko uredile območja za prodajo Na kmetijskem ministrstvu menijo, da bi lahko bil eden izmed ukrepov za zmanjšanje obsega goljufivih praks ureditev posebnih območij. »Če obstaja interes potrošnikov za nakup sadja in zelenjave na stojnicah ob prometnicah in na drugih zanimivih lokacijah, bi morda bilo smiselno, da lokalna skupnost uredi posebne prostore, kjer bi se tovrstna prodaja lahko izvajala. Preko sklenjenih pogodb za najem bi lokalna skupnost tudi lahko vplivala na ponudnike/prodajalce.« Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič (Pre)prodajalci sadja mečejo slabo luč tudi na kmete Domače jagode že vrsto let ob glavni cesti Hajdina-Ptuj prodaja kmetija Ber iz Žetal. »Prodajava z ženo in vedno le jagode z naše kmetije. Letos smo prodajo začeli dva tedna kasneje, šele okrog 20. maja, načeloma pa bomo prodajali do koncajunija. Odvisno od vremena,« je dejal Ivan Ber. Prodaja na stojnici je solidna, kljub negativni etiketi, ki se zaradi številnih poneverb drži prodaje ob cestah. »Ljudje znajo ločiti med njimi in nami, tudi med trgovino in nami. Vidijo in okusijo razliko. To nam povedo kupci. Imamo izbrano kakovost in integrirano pridelavo,« je poudaril. Kmetija Ber z jagodami iz Haloz oskrbuje tudi šole v okolici, nakup jagod pa je mogoč tudi na njihovi kmetiji. Letos je cena za kilogramjagod okrog sedem evrov. Glede prepovedi prodaje ob cestah pa je dejal: »Sem proti generalni prepovedi, morale bi biti izjeme, vsaj za kmete, da lahko prodamo svoje pridelke.« 4 Štajerski Podravje petek • 9. junija 2023 Ptuj, Podravje • Tržna dejavnost v ZD predstavlja le pet odstotkov prihodkov Prireditve - tržna niša, ki je ne izkoristijo dovolj? Glavnino prihodkov Zdravstveni dom Ptuj ustvari na račun javne službe, le dobrih 5 % je lani predstavljala tržna dejavnost. V to so zajete samoplačniške storitve v zobozdravstvu, ženskem dispanzerju, izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvah, pa tudi storitve medicine dela, prometa in športa. Prav na tem segmentu v zadnjih letih beležijo največji porast števila pacientov, kljub temu pa je zaslužek iz tega naslova precej nizek. Tudi na področju zdravstvenega varstva prireditev še očitno imajo rezerve. Skupni prihodek ZD Ptuj lani je znašal 16,9 milijona evrov, od tega največji delež predstavlja opravljanje javne službe, 15,2 milijona evrov. Preostanek, približno 907 tisočakov prihodkov so ustvarili na račun tržne dejavnosti. A glede na poslovno poročilo je končni izkupiček nizek, zavodu je lani na tem segmentu ostalo le 33.727 evrov presežka prihodkov nad odhodki. To je krepko manj kot leto poprej, ko so zabeležili več prihodkov iz tržne dejavnosti in ob koncu leta zaslužili skoraj sto tisočakov. Te storitve ptujski Zdravstveni dom izvaja na različnih področjih, gre za dejavnost medicine dela, prometa in športa, samoplačniške storitve v zobozdravstvu, ženskem dispanzerju, izvajanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah (nogometne tekme, kurentovanje, maratoni ...), samoplačniške storitve, če pacient nima urejenega zavarovanja. V to so vkalkulirani tudi prihodki od zaračunavanja provizij, fotokopiranja dokumentacije in samoplačniško testiranje na covid-19. Tržna dejavnost je v letu 2022 predstavljala 5,63 %, javna služba 94,37 % delež. Zdravstveno varstvo na prireditvah ZD Ptuj je lani z izvajanjem zdravstvenega varstva na vseh prireditvah skupaj imel 9.732 evrov prihodkov. To je sicer nekaj več kot leta 2020 in 2021, a manj kot leta 2019. Takrat so samo za varstvo na kurentovanju prejeli dobrih pet tisočakov. Lani so organizatorji izbrali drugega ponudnika. Tudi z ostalimi koncerti so zaslužili manj, leta 2019 6.200 evrov, lani le 2.220 evrov. Primerljiv znesek ostaja le pri nogometnih tekmah, kjer vsako leto zabeležijo okrog 5.000 evrov prihodkov. »V skladu s pogodbami o poslovnem sodelovanju opravljamo tudi naročene storitve zasebnikom s področja osnovne dejavnosti, zobozdravstva, pulmologije. Storitve zasebnikom izvajajo naše servisne službe laboratorij za osnovno dejavnost, rentgen,« pojasni direktorica Metka Petek Uhan. Medicina dela izjemno uspešna Realizacija na področju medicine dela, prometa in športa je lani za dobrih 6 % presegla plan. Obravnavali so 6.392 pacientov, kar je za 400 pacientov več kot leta 2021. Leta 2020 so na medicini dela zabeležili 4.739 pacientov. »V letu 2022 je ekipo sestavljalo pet medicinskih sester, od tega ena s krajšim delovnim časom, psihologinja, specializantka specialistka medicine dela. Kljub pomanjkanju specialistov nam je v zadnjih dveh letih uspelo preseči predvideno realizacijo. Kadrovsko stisko rešujemo z vključevanjem upokojenih specialistov, ki pomagajo predvsem pri preventivnih pregledih. Število podjetij, s katerimi sodelujemo, se vztrajno povečuje. Nobeno podjetje ni prekinilo sodelovanja z nami. Ker je povpraševanje po naših storitvah veliko in presega trenutne zmogljivosti našega tima, Promocijsko sporočilo Ogromno razlogov za obisk Qcentra V največjem nakupovalnem centru na Ptuju, Qcentru v Puhovi, se zmeraj dogaja kaj zanimivega, ponudba paje pestra, privlačna in cenovno ugodna. V Vitapurju so pripravili velike sezonske popuste - cene več kot tisoč izdelkov so nižje tudi do 60 odstotkov. Plažne torbe in brisače, kovčke, posteljnino, vzglavnike, ležišča ter posodo pri njih sedaj dobite po super cenah sezonskih popustov. Pohitite v trgovino Vitapurv Qcenter Ptuj. Bags&More/Office&More praznuje in vas obdaruje s 30 % popusta na vse! Najlepše torbice, denarnice, izbrani kovčki in vse potovalne torbe ter dodatki, šolske torbe in potrebščine, igrače, nogavice, darila in še kaj. Zakaj ne bi izkoristili tako super prihrankov? Se vidimo v Bags&More/ Office&More v Qcentru Ptuj. Akcija velja do 11. 6. 2023. Akcija ne velja na kovčke (razen označenih), blagovno znamko Anekke, segment pisarne, delovne zvezke, učbenike in učne pripomočke. Se vidimo v Bags&More/Office&More v Qcentru Ptuj. Vtrgovini Mana so poskrbeli za starše, ki so ugotovili, da so njihovi otroci prerasli vsa oblačila prejšnje sezone. Pripravili so super akcijo, s pomočjo katere boste z lahkoto napolnili otroško omaro, in sicer akcijo 30 % popust na otroška in baby oblačila ob nakupu treh ali več kosov. Obiščite trgovino Mana v Qcentru Ptuj ter pripravite svoje najmlajše in malo starejše na dolgo in vroče poletje. Akcija traja od 5. do 11. junija. V teh dneh so izjemno ponosni tudi v Plesni šoli Samba, ki ima svoje prostore v Ocentru Ptuj. Samba je znana po tem, da se številni njihovi plesalci v različnih kategorijah uvrščajo na prestižna plesna tekmovanja in tam dosegajo izjemne rezultate. Med uspešne sodi tudi njihova ekipa mladih hip hop plesalcev, ki si je s talentom in trudom prislužila nastop na Evropskem prvenstvu v Makedoniji - tam se mudijo prav v teh dneh. Sicer pa v Sambi že vpisujejo kandidate za prihodnje šolsko leto. Oglasite se pri njih. Obiščite pa tudi Facebook profil Lifestyle studia, ki ga sicer najdete v Qcentru Ptuj. Za vas so namreč pripravili izjemno nagradno igro. Poletje je tik pred vrati, vi pa imate še vedno čas, da izgubite odvečne kilograme in naredite nekaj zase. Z novo tehnologijo naprav vam bodo pri tem z veseljem pomagali, z malo sreče pa lahko ujamete tudi lepo nagrado - na FB profilu Lifestyle studia poiščite objavo o nagradni igri in pod njo označite dve prijateljici ali prijatelja. Izmed sodelujočih bodo 18. junija izžrebali dva, ki bosta prejela lepi nagradi - 3-krat obisk za trening na kolesu ali stezi, bidon in športna torba Puma ter 10% popust ob nakupu paketa ali 3-krat obisk za terapijo z valjčkom, bidon in 5% popust ob nakupu paketa. Na področju medicine dela beleži ZD Ptuj v zadnjih letih več pregledov. si v prihodnje želimo zaposliti še enega specialista," stanje predstavi Dominika Verlak, predstojnica službe za zdravstveno varstvo zaposlenih. Nižji prihodki na račun zdravstvenega varstva Med tržne prihodke sodi tudi izvajanje zdravstvenega varstva, za kar morajo na prireditvah poskrbeti organizatorji. Med izvajal- ci te storitve je tudi Zdravstveni dom Ptuj, ki je lani iz tega naslova ustvaril le slabih deset tisočakov prihodkov, kar je krepko manj kot leta 2019. Za to imajo z lastnimi zaposlenimi sklenjene podjemne pogodbe. Nogometne tekme, maratoni, koncerti, pustovanje in podobno so javni dogodki, na katerih mora biti poskrbljeno za zdravstveno varstvo. Čeprav je prihodek iz tržne dejavnosti zdravstvenega varstva v lanskem letu znašal 9.732 evrov, kar je več kot zadnji dve leti, je to še vedno enkrat manj kot pred korono. Še največ prihodkov so zabeležili za prisotnost njihovih zdravstvenih delavcev na nogometnih tekmah, več kot polovico skupnega zneska. Razlog ni v tem, da je prireditev manj, očitno so cene, ki jih za te storitve postavijo konkurenti javnega zavoda, za organizatorje prijaznejše. Dženana Kmetec Ormož • V Podgorcih obeležili 21. krajevni praznik Podelili štiri plakete V Podgorcih so nedavno znova poskrbeli za srčen utrip v kraju ob praznovanju letošnjega, že 21. krajevnega praznika. Vrhunec prireditev je bila petkova osrednja proslava s podelitvijo plaket zaslužnim krajanom in krajankam. Prejemniki letošnjih plaket s predsednico Natalijo Volmut Zbrane je najprej pozdravil ormoški podžupan Zlatan Fafulic, ki se jim je ob tej priložnosti še zahvalil za njihov prispevek za urejen kraj ter lepše in boljše življenje v krajevni skupnosti. Kot je dejal, bo občina prisluhnila njihovi marsikateri želji na področju investicij. Predsednica krajevne skupnosti Natalija Volmut je spregovorila o dosedanjem delu in načrtih. Lani so odprli razširjen in povsem prenovljen vrtec, dobili so nov gasilski dom in prostor za viseče kegljanje. Prijavili se bodo na razpis za izgradnjo atletske steze, obljubljena je tudi sanacija kulturne dvorane. Ponosna je na številna domača društva, ki skrbijo za prepoznavnost kraja. Ob prijetnem kulturnem pro- gramu, kjer ni manjkalo recitiranja, petja, igranja in seveda plesa z vriskanjem, so zaslužnim krajanom in krajankam podelili plakete krajevne skupnosti. Za dolgoletno delovanje na številnih področjih jo je prejela Terezija Kokol, za aktivno delovanje v TD Podgorci Petra in Dušan Horvat, Janko Erhatič za vsestransko aktivno delo, ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in povezovanje ljudi ter Marko Janžič, ki je v več kot 12 letih kot strokovni vodja folklorno skupino dvignil na nivo resnega poustvarjanja, s katerim se je skupina v zadnjih desetih letih že trikrat uvrstila na državno srečanje. Z osrednjo slovesnostjo so odprli pestro dogajanje, ki je poteka- lo cel konec tedna. V soboto se je dogajanje preselilo na železniško postajo Stanica, kjer je bil turnir v odbojki na mivki, vrata je odprl tudi tamkajšnji muzej, pri tamkajšnji kulturni dvorani je bilo medobčinsko tekmovanje v visečem kegljanju, na voljo pa je bilo tudi kolesarjenje. Pestro je bilo tudi v nedeljo, ko so med drugim ekipe zavihtele kuhalnice in kuhale vaški pisker, ki je imel tudi dobrodelno noto. Dobrodelne prispevke - nabrali so okoli 1.730 evrov - bodo namreč namenili za nabavo defibrilatorja, tokrat za vas Ritmerk. V nadaljevanju so sledile vaške igre, po zaključku pa druženje ob živi glasbi. Vseh dogodkov se je udeležilo veliko krajanov. Monika Horvat Foto: DK Foto: M H petek • 9. junija 2023 Podjetništvo Štajerski 5 Ptuj • Marsikje bi bila dvigala zelo potrebna Dvigala so ogromen strošek Čeprav je v blokovskih naseljih precej stavb, ki bi glede na število nadstropij in trenutno veljavne zakonske zahteve morala imeti vgrajena dvigala, jih velika večina nima. Gre predvsem za objekte, grajene v prešnjem stoletju. Na Ptuju je pravzaprav zelo malo takšnih, ki dvigalo imajo. Upravniki večstanovanjskih stavb glede na vse višjo starost lastnikov stanovanj zaznavajo precejšen interes za vgradnjo. A ne gradnja ne vzdrževanje nista zanemarljiv strošek. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj določa, da je v stavbah s petimi etažami ali več vgrajeno najmanj eno osebno dvigalo,v stavbah z devetimi etažami pa najmanj dve. Dva največja upravnika večstanovanjskih objektov na Ptuju, Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj in Javne službe Ptuj, skupaj upravljata 13 objektov, v katerih so vgrajena dvigala. Seveda so potrebe bistveno večje in bi bilo potrebnih vsaj desetkrat več dvigal, a cene vgradnje nikakor niso nizke. Trenutno se gibljejo od 30.000 pa vse do 60.000 evrov. Dvigalo je sicer najenostavnejša rešitev za prevoz stanovalcev v višja nadstropja, ena izmed možnosti za premagovanje arhitekturnih ovir, kot so stopnice, pa je tudi vgradnja dvižne ploščadi. Za to gradbeno dovoljenje ni potrebno, kar pomeni, da del administrativnih stroškov odpade. Tudi vgradnja dvigala je pod določenimi pogoji možna brez gradbenega dovoljenja. V obeh primerih pa je za izvedbo investicije potrebno soglasje 75 % lastnikov stavbe. Zaradi dejstva, da se populacija stara in bo potreb po vgradnji bodisi dvigala bodisi dvižne ploščadi vedno več, bodo na tem področju potrebni tudi ukrepi ustreznih institucij. Pobude v smeri sofinanciranja so bile podane že večkrat, tako na občine kot na ministrstvo in Ekosklad. Leta 2021 je bil spremenjen stanovanjski zakon, olajšali so pridobivanje soglasij v primeru vgradnje dvigal. Pred spremembo je bilo za ta poseg potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov, zdaj zadostuje tri četrtine solastniških deležev. Na ta način je pot do iz- vedbe gradbenih del na skupnih delih večstanovanjskih objektov nekoliko lažja. Vprašanje morebitnega sofinanciranja bodisi iz državnih ali EU-sredstev pa še vedno ni rešeno. Vzdrževanje in pregledi precej dragi Podjetje Javne službe Ptuj upravlja dva objekta, ki imata dvigalo, in sicer večstanovanjsko zgradbo v Rabelčji vasi 28 in PC Domino. V primeru bloka v Rabelčji vasi lastnikom za vzdrževanje osebnih dvigal vsake tri mesece zaračunajo skupaj 54,90 evra, še 219,60 evra pa letno vsi skupaj prispevajo še za pregled. Eno tehnično kontrolo na leto opravi Zavod za varstvo pri delu, kar stane 164,70 evra na leto. V Poslovnem centru Domino na Trstenjakovi ulici vsake tri mesece za vzdrževanje osebnih dvigal plačajo 48,80 evra, letni pregled stane dodatnih 195 evrov, tehnična kontrola pa 183 evrov na leto. »Treba je prišteti še strošek elektrike, ki pa ga je težko določiti, saj je dvigalo vezano na skupen števec za skupne dele,« še pojasnijo v podjetju Javne službe Ptuj. Vedno več potreb stanovalcev za vgradnjo Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj (PSS) upravlja 11 objektov, v katerih so dvigala. Povprečni mesečni stroški skupaj po dvigalu (nekateri objekti imajo dve) znašajo okrog 300 evrov na mesec. Strošek se deli med vse etažne lastnike po deležu lastništva v stavbi. Najvišji strošek za poslovno stavbo znaša 350 na mesec, najnižji strošek (večstanovanjski objekt) pa 105 evrov. »Stroški zajemajo redni mesečni pregled dvigala, ki ga opravi izvajalec, redni letni pregled ZVD (Zavoda za varstvo pri delu), letni strošek zavarovanja - strojelom ter storitev klicnega centra in reševanje iz dvigala. Stroški so seveda odvisni od števila vgrajenih dvigal, velikosti in namembnosti dvigala, letnika dvigala (zavarovanje stro-jeloma) in »primerne« uporabe dvigala. Glede na vse višjo starost lastnikov stanovanj zaznavamo precejšen interes za vgradnjo dvigal, hkrati pa je vgradnja dvigal v novih objektih zakonska zahteva in posledično trend za vse ostale,« pravi Igor Vamberger iz PSS. Dženana Kmetec Tudi stanovalci v pritličju so dolžni plačevati stroške Tisti, ki stanujejo v objektih, kjer so vgrajena dvigala, poročajo o precej visokih stroških vzdrževanja in pregledov. Jezijo predvsem tiste, ki dvigal sploh ne uporabljajo, recimo lastnike pritličnih stanovanj. A ne glede na to, kako pogosto, če sploh dvigalo uporabljajo, so dolžni za vzdrževanje in preglede plačevati enako kot vsi drugi. Stanovanjski zakon določa, da vsi stroški upravljanja, razen obratovalnih stroškov, bremenijo etažne lastnike v skladu z njihovim solastniškim deležem, razen če se s pogodbo o medsebojnih razmerjih dogovorijo drugače. Ormož • Vrata kmalu odpira mestno kopališče Cene vstopnic nespremenjene Poletje je pred vrati, z njim pa se začenja tudi kopalna sezona. Ormožani in drugi se bodo lahko tudi letos namakali v ormoškem mestnem bazenu. Vrata bo odprl v sklopu občinskega praznika, in sicer v soboto, 10. junija. Kljub temu da tovrstna kopališča vsako leto ustvarjajo izgube, pa cene vstopnic na ormoškem kopališču tudi letos ostajajo nespremenjene. Lani je sicer leto končalo z dobrimi 33.000 evri izgube, ki jo je pokrila občina. Vroči dnevi Ormožane in tudi goste od drugod, med drugimi iz sosednje Hrvaške, spodbudijo k osvežitvi v tamkajšnjem bazenu, brez katerega si praktično ne predstavljajo poletja. Ta pa je ob vseh podražitvah letošnje poletje še toliko bolj dobrodošel. Toda mestni bazeni, ki predstavljajo prijetno in ugodno ponudbo za občane, tudi precej stanejo, še zlasti je drago njihovo vzdrževanje. Odprti so namreč le slabe tri mesece v letu, pa še to samo ob lepem vremenu, cene vstopnic so nizke, stroški vzdrževanja pa visoki, zaradi česar tudi ne morejo biti dobičkonosni. Toda gre za javni interes, je že večkrat poudaril Andrej Vršič, direktor ormoškega Zavoda za tu- Na dan odprtja prost vstop Bazen letos vrata prvič odpira v soboto, 10. junija. ob 9. uri. Na dan odprtja bo vstop prost, potekala bo tudi »mokra« zabava z didžeji do polnoči. Sicer se na kopanje lahko odpravite vsak dan med 9. in 20. uro. rizem, kulturo in šport, ki upravlja bazen. Ker tovrstni bazeni niso in ne morejo biti dobičkonosni, tudi interesa zasebnikov za najem seveda ni. Občinskemu vodstvu je sicer pred kopalno sezono 2019 uspelo najti najemnika Franca Škorjanca, ki je po dveh sezonah zaradi slabega poslovnega rezultata obupal, upravljanje z bazenom pa je prešlo na občinska pleča. Občina tudi krije izgubo, ki je lani znašala okoli 33.200 evrov, približno tolikšna je bila tudi leto poprej. Prihodki iz naslova prodanih vstopnic so bili nekoliko višji kot preteklo sezono, 23.400 evrov, odhodki pa so znašali 56.600 evrov. »Lansko leto je bilo kar uspešno. Bilo je več obiskovalcev,« je komentiral Vršič. Daleč največ Ormožanov, sledijo drugi Prodali so okoli 10.200 vstopnic, od tega največ popoldanskih in celodnevnih. Najmanj, le 16, pa je bilo prodanih mesečnih vstopnic za odrasle in 22 za otroke in dijake. Na bazenu se je osvežilo največ občanov Ormoža, ki so kupili več kot polovico vstopnic, 6.735, iz občine Sv. Tomaž jih je bilo 131, iz središke občine pa 320. Kopalcem iz drugih občin in držav pa so prodali okoli 3.300 vstopnic. Sicer pa cene vstopnic tudi letos ostajajo enake. Celodnevna za odrasle bo tako zgolj tri evre, za otroke od 6. do 14. leta, dijake, študente, upokojence in invalide pa dva evra. Cena popoldanske vstopnice (od 14. ure naprej) pa bo za odrasle dva ter en evro za ostale. V ponudbi je še precej drugih vrst vstopnic, od mesečnih, družinskih in skupinskih. Monika Horvat Ptuj • Selitev ptujske poslovalnice NLB Iz Prešernove ulice na Vinarski trg Ptujska poslovalnica NLB za zdaj še vedno posluje v Prešernovi ulici 6. Načrtujejo pa selitev v nove prostore na lokaciji Vinarski trg 1 (bivši garažni prostori Ptujske kleti vinarstva), predvidoma že septembra letos. Prostori v Prešernovi so v lasti NLB, po izpraznitvi jih bodo prodali oz. oddali v najem. Foto: Črtomir Goznik Na Vinarskem trgu 1 bo novi sedež ptujske poslovalnice NLB. „Prepričani smo, da bo nova lokacija s svežino in priročnostjo ter sodobno organizacijo bančnega okolja dodala novo vrednost našemu poslovanju s strankami, ki ostaja v enaki vsebini in obsegu, ki pa jo bomo še kakovostno nadgradili. Zaobsegala bo tako gotovinsko poslovanje kot svetovanje, možnost sklepanja naložbenih in zavarovalniških produktov NLB Skladov in Življenjske zavarovalnice Vita, premoženjska zavarovanja Zavarovalnice Generali, poslovanje z vrednostnimi papirji, pa tudi vsakodnevno poslovanje z malimi podjetji in podjetniki. Prostor bo tudi za bankomat in dnevno-nočni trezor. Veselimo se pridobitve. Stranke kot lokalno skupnost bomo o točnem datumu selitve pravočasno obvestili. Za vse bomo poskrbeli, tako da stranke s spremembo ne bodo imele nobenih stroškov ali dodatne porabe časa. Tudi zaposleni že nestrpno čakajo selitev na novo lokacijo v sodobne, strankam in zaposlenim prijazne prostore. Verjamemo, da bo nova lokacija dejansko izboljšala uporabniško izkušnjo za oboje, tako za stranke kot zaposlene," je o selitvi na novo lokacijo povedala Mojca Strojan iz NLB. MG 6 Štajerski V središču petek • 9. junija 2023 Podravje • Obletnica skrivnostnega umora Resnico je odnesel v grob V sredo je minilo 31 let od umora Ivana Krambergerja v Ju-rovskem Dolu. Znani »dobrotnik iz Negove« je na predsedniških volitvah leta 1990 dobil 18,5 odstotka glasov in se uvrstil na tretje mesto, za Milanom Kučanom in Jožetom Pučnikom. Za december leta 1992je spet napovedal kandidaturo in se že poleti lotil kampanje, ki pa je zaradi atentata na binko-štno nedeljo, 7. junija 1992, ni nikoli dokončal. Po 31 letih nasilna smrt dobrega Človeka z Negove še vedno buri duhove. Nastop je Kramberger tistega usodnega dne začel ob 18. uri, 40 minut pozneje je padel pod strelom, tako pravi sodišče, takrat 42-le-tnega domačina, kmeta in lovca Petra Rotarja, ki ga je s puško zadel v levo ramo. Krogla, ki je preiskovalci nikoli niso naši, mu je prestrelila eno glavnih žil, zaradi česar je med prevozom v bolnišnico izkrvavel. Je Krambergerja res ustrelil Rotar? Med lovci ni ravno slovel kot dober strelec, kaj šele ostrostrelec, bil pa je tudi močno pijan. Govori se, da je pil že vso noč in dan prej. »Najprej je reko, da ga je vstrelo, pol je pa reko, da ga ni vstrelo. Saj ne veš, kaj je res. Politika je noter,« so nam pred leti dejali domačini ob obisku Jurovskega Dola. Obsojenega zadela kap Na kraj atentata je takoj s helikopterjem priletel takratni notranji minister Igor Bavčar, ki je javnosti še isti dan sporočil, da je morilec priljubljenega Iveka prijet. Rotar je na sojenju priznal, da je streljal na Krambergerja, ker mu je šel na živce, v sklepni besedi pred izrekom sodbe pa je dejal, da je res streljal on, a da je morda v istem trenutku streljal še kdo drug. Domačini pravijo, da je Rotar govoril, da bo resnico razkril na smrtni postelji. Potem pa ga je januarja 2019, v 69. letu starosti, nenadoma zadela kap. Tudi možakar, ki je Krambergerja peljal na urgenco, si je hitro po tem sodil sam. Rotarjev hlapec, ki se je za »šankom« rad pohvalil, kako je na lastne oči videl »šajtrge, pune mark«, je tudi umrl v čudnih okoliščinah, hitro po atentatu, smo še izvedeli ob obisku Jurovskega Dola. Foto: Boris Vogrinec Izrek sodbe Petru Rotarju, morilcu Ivana Krambergerja, 31. 8.1992. Kakorkoli, Rotar je bil za umor pravnomočno obsojen na 12 let, v zaporu jih je prebil devet. Kandidiral po nareku Udbe? Lani, ob 30. obletnici atentata, je pri založbi Kulturni center Maribor izšla knjiga novinarja Igorja Kršinarja z naslovom Komu je bil na poti Ivan Kramberger. Z atentatom, razen v uvodu nekaj malega, se novinar v knjigi sicer ne ukvarja, pač pa s Krambergerjevim političnim programom, ki je bil blizu »desnosredinskim strankam«. Kršinar se v knjigi, za katero sta spremni besedi prispevala tudi Kučan in Lojze Peterle, dotakne tudi okoliščin Ivekove kandidature. »Pred petimi leti sem se pogovarjal z Marjanom Beraničem, ki je bil vodja Kramberger-jevega volilnega štaba. In zatrjuje, da ga je h kandidaturi nagovoril on, po navodilih Udbe. Do njega naj bi pristopila dva takratna sodelavca SDV in mu dejala, naj prepriča Krambergerja h kandidaturi, da bi na ta način jemal glasove Pučniku. /.../ Menim sicer, da se ta računica ne izide, ker je Kučan že v prvem krogu dobil več glasov kot Pučnik in Kramberger skupaj,« je Kršinar razkril ob izidu knjige. Juš Valentinič Kritiziral leve in desne Nekateri danes radi pozabljajo, da Kramberger ni kritiziral le komunistov (čeprav Kučana je imel rad). Rad je bentil čez notranjega ministra Bavčarja, pa obrambnega ministra Janšo, ki mu je med drugim očital, da na račun davkoplačevalcev obnavlja polkna na vojašnicah in kupuje orožje. Tudi Pučnika je imel v zobeh: »On je meni enkrat rekel: Kramberger,jaz ne verjamem v nič drugega kot v dobro vino in lepo žensko.' Pa sem mu rekel: ,Kaj boš ti, ubogi revež, ko komaj hodiš, z lepo žensko.'« Ormoško • Stanje je katastrofalno, z zlato trsno rumenico okuženi številni vinogradi »To bi lahko bilo za našo pokrajino in vinsko Zlata trsna rumenica nadaljuje svoj morilski napad in uničuje vinograde. Številni vinogradniki Ljutomersko-Ormoških goric, kjer je eno največjih žarišč te zahrbtne bolezni, so na trnih in s strahom pričakujejo simptome na novo okuženih trt, ki bodo vidni takoj po cvetenju. Največji prleški vinarje doslej moral uničiti že okoli 120.000 trt oz. 30 hektarjev vinogradov. Težava pa je tudi v tem, da predvsem starejši vinogradniki po odstranitvi manjkajočih trt ali celih vinogradov pogosto teh ne zasadijo znova. »To bi lahko bilo za našo pokrajino in vinsko destinacijo usodno,« brez dlake najeziku opozori vodja vinogradništva pri podjetju Puklavec Family Wines Branimir Žličar. Številnim vinogradnikom v Or-moško-Ljutomerskih goricah velike preglavice povzroča zlata trsna rumenica, ki je udarila z vso močjo. Širi se s pomočjo žuželčjega pre-našalca ameriškega škržatka. Okužene trte dajejo slabši pridelek ali pa sploh ne rodijo več ter v nekaj letih propadejo, neobvladana bolezen pa se v vinogradih zelo hitro širi. Ne prizanaša ne majhnim in ne velikim. Pred leti le posamezne trte, sedaj celotni vinogradi »Pred desetimi leti se je na tukajšnjem območju zlata trsna rumenica pojavila le tu in tam, posamezna trta, v zadnjih dveh letih pa so zaradi velike okuženosti nekateri morali izsekati tudi celotne Puklavec Family Wines z več 100.000 evri škode Zelo veliko škodo zaradi te neozdravljive bolezni je utrpelo ormoško podjetje Puklavec Family Wines, ki obdeluje 500 hektarjev vinogradov in velja za največjega prleškega vinarja. »Večji izbruh zlate trsne rumenice se je pojavil pred dvema letoma. Takrat so bili napadeni predvsem pinoji, še posebej modri pinot, in šardoneji, sedaj pa so dejansko ogrožene prav vse sorte, morda v manjši meri muškat otonel. Borimo se proti tej nadlogi. Sproti smo odstranili prav vse okužene trte, kar pa žal še ne pomeni, da smo to bolezen tudi izkoreninili. Potencial okuženih trsov je velik, vendar ti za zdaj še nimajo simptomov. S strahom pričakujemo konec junija, ko se bodo pojavili prvi vidni znaki. Nanje je treba biti pozoren in hitro odreagirati, da jim čimprej odstranimo in preprečimo širjenje,« je dejal vodja vinogradniške proizvodnje Branimir Žličar. Povedal je, da so doslej morali izkrčiti že okoli 30 hektarjev vinogradov oz. okoli 120.000 trt, kar presega škodo več 100.000 evrov. Več vzrokov Po njegovem so vzroki za tako alarmantno stanje glede okužb zlate trsne rumenice v vsej vinorodni deželi, da se ljudje sprva niso zavedali, za kako hudo nevarnost dejansko gre: »Zato je krivih več faktorjev. Na začetku premalo znanja, kasneje pa tudi to, da nekateri te bolezni niso jemali resno. Ko so postali okuženi celotni vinogradi, pa se je zlasti pri starejših vinogra- »Pred desetimi leti se je na tukajšnjem ob-velike okuženosti nekateri morali izsekati dnikih pojavila težava, da teh del enostavno fizično ne zmorejo. Tudi mi imamo velike izzive, da sproti izvajamo vse potrebne ukrepe. Težava pa je tudi v insekticidih. Ko so spremenili dovoljenje določenih in-sekticidov, smo rekli, da bo račun za to izstavljen čez tri leta in žal smo zadeli.« Območje razglasili za okuženo, ostali brez pomoči Kot je še dejal, so pričakovali več posluha države oz. pristojnega ministrstva. Lani, ko je rume-nica udarila najhuje, so območje razglasili za okuženo območje, vinogradniki pa so ostali prepuščeni bolj kot ne sami sebi. Leto pred tem so bili namreč v primeru, V dobrih dveh letih je skupna površina vinogradov na območju celotne UE Ormož padla z dobrih 1.500 na nekaj če je bila v nasadih okuženost več več kot 1.100 hektarjev, opozarja Simona Rajh iz ormoške kmetijske svetovalne službe. kot 20 %, zaradi česar je bilo treba vinograde. Gre za hudo bolezen. Na srečo za zdaj nismo zaznali toliko okužb. Pred leti sem opazil prvo okuženo trto, dosledno smo sproti odstranjevali obolele trte. Toda kljub temu se po izkušnjah sodeč vsako leto pojavijo nove okužbe. Precej je bila napadena sorta šipon, kjer smo doslej morali odstraniti vsega skupaj približno deset odstotkov trt, kljub temu da dosledno izvajamo zatiranje škržatka. Morda pa je težava tudi pri manj učinkovitih insekticidih -actara je bila veliko bolj učinkovita, a so jo ukinili. Na Hrvaškem imajo na voljo proti škržatku precej več škropiv. Zgodilo se mi je, da sem kupil in na novo zasadil pet trsov, a sem moral tri od njih že naslednje leto izsekati, saj so bili okuženi. Očitno so ponekod težave tudi v okuženih trsnih cepljenkah,« je dejal Miran Plemenič s Koga. Obdelujejo okoli dva hektarja vinogradov, na leto pridelajo okoli 15.OOO do Zlata trsna rumenica ne prizanaša nikomur. Veliko škodo je povzročila tudi pri največjem prleškem vinarju 16.000 litrov vina. že okoli 120.000 trt oziroma 30 hektarjev vinogradov. Puklavec torek • 6. junija 2023 V središču Štajerski 7 destinacijo usodno« Foto: MH močju zlata trsna rumenica pojavila le tu in tam, v zadnjih dveh letih pa so zaradi celotne vinograde,« je povedal vinogradnik Miran Plemenič s Koga. izkrčiti celoten vinograd, upravičeni do določenih odškodnin, lani pa zaradi razglašenega okuženega območja niso bili deležni nobene pomoči. »Dvignili so roke, mi pa smo ostali sami s še večjimi težavami. Sedaj se stvari na državni ravni počasi odvijajo na bolje, toda za nami je obdobje, ki bi ga lahko bolje izkoristili in v katerem bi nam lahko bolj pomagali. Izgubili smo letnik 2022. Sanacija škode zaradi bolezni pa bo dolgotrajna, draga in mukotrpna.« Ob tem pa Žličar še doda, da so obeti na splošno glede vinogradništva v domači destinaciji precej črni. Zlasti so zaskrbljeni zaradi opuščanja te dejavnosti, predvsem manjših starejših vinogradnikov. Že tako težko zmorejo odstraniti celotne okužene nasade, pogosto pa nato vinogradov znova več ne zasadijo: »Nekateri ne vidijo več Foto: MH Fcflnily Wines, kjer so doslej morali uničiti smisla vztrajati v tej dejavnosti, kar je za našo pokrajino in vinsko destinacijo lahko usodno.« Vse manj vinogradov Ormoška terenska kmetijska svetovalka Simona Rajh iz KGZ Ptuj je pritrdila, da vinogradi v zadnjih letih precej izginjajo. Medtem ko so leta 2021 na območju celotne UE Ormož, pod katero spadajo občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi, vinogradniki obdelovali več kot 1.500 hektarjev površin, jih po zadnjih letošnjih podatkih obdelujejo le še okoli 1.100 ha. Boji se, da se bo ta trend nadaljeval, zlasti pri manjših vinogradnikih, ki jim velike težave povzroča zlata trsna rumenica. Bolezen napadla na polno, nekateri pa še vedno ne ukrepajo Zatrdila je, da se je bolezen v zadnjih dveh letih katastrofalno razširila. Po njenih podatkih so najbolj prizadeta območja Kajžarja, Runča in Koga, sicer pa se okužbe pojavljajo v celotnih Ljutomersko--Ormoških goricah, ki veljajo za veliko žarišče. »Težav je več - od neučinkovitih fitofarmacevtskih sredstev do brajd, ki jih ne škropijo in s katerih se okužbe nato širijo na sosednje zdrave vinograde, pa okužen sadilni material in žal tudi, da se nekateri lastniki vinogradov še vedno ne zavedajo resnosti te bolezni in ne izvajajo potrebnih ukrepov - ne škropijo in ne odstranjujejo okuženih trt. Takoj, ko vidijo simptome bolezni, je treba najprej odstraniti zelene dele, jeseni pa izkoreniniti celotne okužene trse s koreninami vred, da ne pride do prenosa. Bolezen je mogoče obvladati le z doslednim in pravočasnim izvajanjem ukrepov,« je še poudarila. Monika Horvat Obnovljeni grajski prostori še vedno samevajo. Cirkulane • Kulturno ministrstvo ne vidi težav, grad pa je še vedno zaprt Kdo je kriv, da Bori ostaja skrit pred očmi javnosti? Za grad Borl bo zelo verjetno izgubljena še druga turistična sezona. Na Ministrstvu za kulturo, kije lastnik objekta, so še februarja letos napovedovali, da naj bi objekt odprli spomladi, vendar se vse do danes ni zgodilo prav nič. Med ljudmi je tako vse pogosteje slišati, da bi vsi postopki tekli precej hitreje, če bi grajski objekt stal kje bliže prestolnici ... Za haloški biser očitno lastnikom ni prav veliko mar, čeprav je njegova delna obnova stala dva milijona evrov. Nekaj več kot 1.200 kvadratnih metrov obnovljenih površin gradu že dve leti čaka na prve obiskovalce. Prostori so lepi, svetli in sodobno opremljeni. V dveh nadstropjih je privlačna naravoslovna razstava, ki bi prav gotovo privabila na grad turiste, pa tudi šolske skupine od blizu in daleč. Del prostorov bi lahko namenili tudi za organizacijo raznih tematskih delavnic in drugih dogodkov. Vse to pa, žal, do nadaljnjega ostaja skrito pred očmi javnostmi, saj Ministrstvu za kulturo v dveh letih ni uspelo ali ni hotelo najti primernega upravljavca tega kulturnega spomenika. Po njihovih besedah v smislu dostopnosti, razvoja lokalnih kulturnih programov in vpetosti v turistično ponudbo najboljše delujejo tisti kulturni objekti, ki jih upravljajo občinski javni kulturni zavodi. Če to drži, potem je čudno, da niso v vsem tem času upravljanja prenesli na Javni zavod Belana, ki ga je za ta namen ustanovila občina Cirkulane. Pogajanja med slednjo in kulturnim ministrstvom naj bi bila že pred meseci v zaključni fazi. Pa se zadeve niso premaknile nikamor ... ne pod prejšnjo vlado, pa tudi pod zdajšnjo ne. Novo pogodbo so pripravili komaj maja Na kulturnem ministrstvu so ponovno potrebovali štiri mesece, da so pripravili pogodbo o prenosu gradu Borl v upravljanje Javnemu zavodu Belana. Ali je v njej kaj novega ali pa je enaka prejšnji, ki jo je tik pred iztekom mandata pripravil - a ne tudi podpisal - bivši kulturni minister Vasko Simoniti, ostaja skrito pred javnostjo, saj ne občinsko vodstvo ne ministrstvo podrobnosti ne želita razkrivati. Občina Cirkulane je pogodbo prejela komaj v začetku maja, torej ravno takrat, ko bi se morala vratu gradu že na stežaj odpreti za obiskovalce. To so pričakovali številni podporniki gradu, pa tudi lokalni prebivalci. Problem je seveda -denar ... Kot kaže, pa se je tudi tokrat -kot marsikje drugje - zalomilo pri Pod vse večjim vprašajem je nadaljnja obnova gradu in ureditev terase oz. razgledne ploščadi. Na Ministrstvu za kulturo redkobesedni Na Ministrstvo za kulturo smo poslali vprašanja, kdaj se bo grad Borl odprl za širšo javnost. V odgovoru so bili kratki, da se bo to zgodilo takoj, ko bo končan postopek oddaje gradu v pogodbeno upravljanje. »Do podpisa še ni prišlo, ker postopek oddaje v pogodbeno upravljanje še ni končan,« so zapisali. Tudi na vprašanje, kje seje zalomilo, daje izgubljena še ena sezona, so pojasnili: »Ravnamo v skladu z dolgoročnimi cilji. V postopku je treba izvesti aktivnosti, ki terjajo svoj čas. Težav ni. Teče običajen postopek.« Se pa je ekipa Ministrstva za kulturo nedavno mudila na gradu Borl. Neuradno nam je uspelo izvedeti, da naj bi si prišli pogledat napake, ki so nastale v času izgradnje in bi jih morali izvajalci del odpraviti še v času garancije. Razstava, ki je izjemno vabljiva in poučna, ostaja brez obiskovalcev ... denarju oz. (so)financiranju. Ker v pogodbi ni bila predvidena finančna pomoč države, so na občinski upravi pripravili dodatna vprašanja in predloge ter jih do 15. maja posredovali predstavnikom ministrstva. Slednji so pred nekaj dnevi končno pripravili težko pričakovani odgovor, ki pa očitno, kot je razumeti med vrsticami, za občino oz. Javni zavod Belana problema sofinanciranja dejavnosti ne rešuje. Županja Antonija Žu-mbar se kljub želji, da bi se vrata gradu čimprej odprla za javnost, zelo dobro zaveda, da brez vsaj začetne finančne pomoči države poslovanje zavoda ne more biti pozitivno oz. rentabilno. Nikakor pa ne namerava zaradi gradu Borl zadolževati občine. Javni zavod Belana bo namreč moral zagotoviti zadostna sredstva za tekoče vzdrževanje, pa tudi morebitne zaposlitve. Ministrstvo za kulturo pa bo po črki zakona zagotavljalo pač le investicijsko vzdrževanje gradu. Žumbarjeva vseeno še vedno upa, da se ji bo s pristojnim ministrstvom vendarle uspelo dogovoriti za kakšno začetno obliko pomoči oz. sofinanciranja programa, ki bi ga Zavod Belana izvajal po prevzemu upravljanja gradu. Težave z iskanjem direktorja Zavoda Belana Občina Cirkulane je sicer pred kratkim razveljavila razpis za v. d. direktorja Zavoda Belana. Najprej sta se prijavila samo dva kandidata, tisti, ki je vlogo dopolnil, pa ni imel prav nobenih izkušenj s področja turizma. Pričakovati je, da bo občina imela precejšnje težave pri iskanju oz. zaposlitvi kadra, ki bo skrbel za odprtje gradu, dogodke in promocijo. Najprej pa bo seveda morala najti dogovor s kulturnim ministrstvom. Ker so pred vrati dopusti, se bodo zadeve zelo verjetno zamaknile še za nekaj mesecev, upati je le, da morda ne za nekaj let. Vsekakor pa je pod vse večjim vprašajem nadaljnja obnova gradu in ureditev terase oz. razgledne ploščadi. Estera Korošec Foto: EK 8 Štajerski Politika petek • 9. junija 2023 Cirkulane • O posredovanju interventnih služb Porabili izjemne količine folije V Cirkulanah so na prvi izredni seji občinskega sveta razpravljali o posledicah obsežnih neurij in poplav. Večina se je strinjala, da so pristojne službe delovale homogeno, sodelovalno in strokovno. Prav tako so izpostavili pravočasno obveščanje prebivalcev o zaprtih cestah in mostovih. Za to je preko socialnih omrežjih ažurno skrbela občinska uprava. Kristijan Kokot, predsednik PGD Cirkulane, in Zoran Dernikovič, poveljnik Štaba civilne zaščite Gasilci PGD Cirkulane so na terenu doživeli marsikaj. Po besedah predsednika Kristijana Kokota so občani marsikje od njih pričakovali, da bodo lahko naredili čudeže. »Mi zemlje ne moremo ustaviti, saj ima ta svojo pot. Smo pa naredili vse, kar je bilo v naši moči. Terene smo povsod zaščitili in ljudi pomirili. Marsikje smo naleteli ne starejše posameznike, ki živijo sami. Poleg tega je bila tema, ko je strah še toliko večji,« je pojasnil Kokot in dodal, da je skupno v intervencijah sodelovalo okoli 70 gasilcev, na pomoč pa so jim priskočili tudi sosednja okoliška gasilska društva: PGD Bukovci, PGD Stojnci in PGD Nova vas pri Markovcih. V petih dnih so potrošili nenormalne količine folije, in sicer več okoli 340 kilogram, od tega so je od ptujske Civilne zaščite prejeli okoli 100 kilogramov. Napolnili so tudi večje število protipoplavnih vreč. Zaradi izjemno zahtevnih intervencij so svoj davek zahtevala tudi gasilska vozila, na manjšem avtomobilu so ostali brez sklopke, manjša okvara je tudi na večjem avtomobilu. Med drugim so oprali veliko cest, na nekaterih lokacijah so delali tudi po več ur skupaj, včasih ob tem niso več čutili rok. Foto: PGD Cirkulane __9H m Pranje ceste Gradišča-Dravci Zaradi lažne prijave bi se lahko tudi kaj hudega zgodilo Kokot je izpostavil lažne prijave, ki so prav gotovo v takih izrednih razmerah vredne obsojanja in graje. »Zgodilo se je, da smo na lokacijo poslali 20 gasilcev s tremi gasilskimi vozili, teren je bil težko dostopen, na vsako stran strm breg, cisterna pa težka 15 ton. Na koncu pa smo ugotovili, da tam plazu sploh ni. Tudi za gasilce z veliko izkušnjami so taki dogodki lahko zelo nevarni, prisoten je strah in seveda bi se lahko komu kaj zgodilo,« je dejal Kokot. Zaradi preobremenjenosti dispečer-skega centra snemanje klicev ni delovalo, zato tistih, ki so prijavili lažni dogodek, ne bodo mogli najti. Po drugi strani pa ni nujno, da je to kdo storil namenoma. Med klicateljem in operaterjem lahko pride tudi do nesporazuma glede lokacije nesreče, še posebej v primerih, ko se imena krajev ponavljajo. Zoran Dernikovič, poveljnik Štaba civilne zaščite Cirkulane, je ob tem dodal, da so se odločili za štabno vodenje. Pokazalo se je, da bi nujno potrebovali večje število radijskih postaj za medsebojno komunikacijo. Zelo prav pa bi jim prišli tudi diktafoni, saj za pisanje ni bilo veliko časa. Določene informacije, ki bi jih kasneje nujno potrebovali, so se namreč med posredovanjem izgubile. Predstavniki tako gasilcev kot civilne zaščite so na terenu še marsikje opazili neprimerno odvodnjavanje meteornih vod, tudi po sredi brega. Prav zato pozivajo ljudi, da vodo pravilno speljejo s svojih parcel, hkrati pa poskrbijo za čiščenje muld oz. jarkov. Tistim, ki tega ne zmorejo sami, bodo na pomoč priskočili gasilci, samo obvestiti jih je treba. Plazove naj bi tokrat v največji meri povzročile ogromne količine padavin, poleg tega so bili lani zaradi suše številni bregove razpokani. Še dodatno pa bi lahko po besedah Dernikoviča težave povzročala voda, ki pušča iz vodovodnega sistema. Ta je v veliki večini speljana ravno pod lokalnimi cestami ali v njihovi bližini. Estera Korošec Slovenske gorice • Po manj kot letu dni »mariborska« voda znova dražja Nelogično: cena elektrike na borzi pada, pri nas raste Šest občin lenarške upravne enote je lani avgusta sicer potrdilo dvig cene vodarine, a ne za toliko, kot je pričakoval Mariborski vodovod (M V). Zato je koncesionar »pridelal« primanjkljaj v višini dobrih 53.000 evrov in predlagal novo podražitev. Simon Kos (v sredini) ne vidi logike v elaboratu Mariborskega vodovoda, kjer napovedujejo 35-odstotni dvig elektrike do konca leta, medtem ko je cena električne energije na svetovnih borzah padla za 40 odstotkov. Občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica so se leta 2019 dogovorile, da za pitno vodo ponovno plačujejo enotno ceno, medtem ko cena omrežnine ostaja različna od občine do občine. Izhajajoč iz povprečne cene vodarine v letu 2021 v sistemu Mariborskega vodovoda in povečanih stroškov zaradi dviga cene električne energije so lani predlagali ceno vode v višini dobrega evra za kubični meter, kar bi pomenilo povišanje za 37,48 odstotka, a so slovenjegoriške občine nato pristale na 22,64-odstotno, torej za štiričlansko družino, ki mesečno porabi 12 m3 vode, približno 2,5 evra več. Lani za 2,5, zdaj še za dva evra Manj kot leto zatem, kot rečeno, pa imajo svetniki na dnevnem redu ponovno ceno vode, glavni razlog za dvig pa ostajajo cene električne energije. Župani šestih občin so se na kolegiju dogovorili, da bodo predlog podprli, a zadnjo besedo imajo seveda svetniki. Katerih roke pa so v bistvu zvezane, saj so takorekoč primorani v dvig rok za podražitev, če ne želijo dodatno obremeniti občinskih proračunov s subvencijami, ki bi jih morali v nasprotnem primeru sprejeti za gospodinjstva. Občine zdaj druga za drugo potrjujejo novo ceno vo-darine, ki se je za kubični meter z 1,03 dvignila na 1,14 evra brez DDV, kar se bo pri povprečnem gospodinjstvu na položnici poznalo z dvema dodatnima evroma. Cena omrežnine ostaja nespremenjena, in sicer znaša 10,02 evra na mesec za priključek. Trojiškega svetnika Simona Kosa, sicer specialista za energetiko, je zanimalo, ali se letos obeta še kakšna podražitev vode. »V elaboratu namreč piše, da trendi nakazujejo še 35-odstotni dvig cene elektrike do konca leta. Od kod pravzaprav Mariborskemu vodovodu takšne številke, ko pa vemo, da je cena električne energije na svetovnih borzah padla za 40 odstotkov? Tu ne vidim logike.« Sergej Danč: »Zavezani smo k javnim naročilom in posledično odvisni od cen, ki jih prijavitelji ponudijo, te pa se pogosto precej razlikujejo od tistih na borzi.« Ptujska voda cenejša in še dodatno znižana Elektriko zakupijo za določeno obdobje in ceno, mu je pojasnil Sergej Danč iz MV. »Zavezani smo k javnim naročilom in posledično odvisni od cen, ki jih prijavitelji ponudijo. Slovenija je majhna, ponujene cene se zato pogosto precej razlikujejo od tistih na borzi.« Da bo treba v prihodnje ravnati bolj strateško in gospodarno ter predvsem fleksibilno, mu je odvrnil Kos, Branko Druzovič pa dodal, da ni podjetnika, ki bi pristal na kakršnokoli ceno, ampak bi naredil vse, da zmanjša stroške, tudi če bi moral menjati dobavitelja na tri mesece; Mariborski vodovod pa je javna ustanova, ki ji racionalizacija očitno ni prioriteta. »V preteklosti smo dobavitelja elektrike izbirali na tri leta, zdaj smo to obdobje skrajšali na 13 mesecev, saj je nabavna služba Javnega holdinga Maribor, pod katerega spadamo, prešla na dinamično metodo naročanja, kaže pa, da bo v prihodnje treba še več narediti glede fleksibilnosti pri nabavah in skrajšanju nakupov, kar bo najbrž poseben izziv za nabavno službo. Dogovorili smo se tudi za skupen razpis preko Skupnosti občin Slovenije in morda bo čez nekaj mesecev cena vode celo nižja,« je dejal Danč. Ta je že zdaj nižja pri Komu- nali Ptuj, ki pokriva Spodnje Podravje in tudi del »lenarških« občin, namreč nekaj naselij v Sveti Trojici in Cerkvenjaku. Ptujski distributer je vodarino znižal z dosedanjih 1,17 na 1,08 evra, kar so svetniki zelo pohvalili in Mariborskemu vodovodu predlagali, da kdaj sledi temu vzoru. Očitki o netransparentnosti poslovanja Župan David Klobasa je spomnil, da je mariborska voda ves čas dražja zlasti zato, ker je vodovodni sistem boljši in je upravljavec v njegovo posodobitev v zadnjih letih skupaj z občinami vložil že veliko sredstev, medtem ko je ptujski vodovod zastarel in ga nujno potrebna sanacija šele čaka. Direktorica občinske uprave Darja Slivnjak pa je dodala, da stroški naraščajo tudi zaradi ustanovitve omenjenega holdinga. Slovenjegoriške občine so že nekaj let v »sporu« z Mariborskim vodovodom, ki mu očitajo netranspa-rentnost poslovanja. Leta 2019 niso hotele povišati predlaganih cen vode, prepričane, da predlog ni bil nikdar ustrezno utemeljen, še več, Mariborski vodovod so ves čas opozarjale, da mora prilagoditi poslovanje obstoječemu stanju, saj občine niso več pripravljene kriti vseh nera- cionalnosti, ki naj bi se takrat dogajale v podjetju. Mariborski vodovod je namreč dolga leta približno 40 odstotkov vseh prihodkov, letno je šlo za štiri do devet milijonov evrov, pridobival na trgu preko tržne dejavnosti, iz prihodkov katere se je delno pokrivala tudi javna služba. Ta dejavnost je leta 2019 skoraj zamrla, zato tudi tovrstnih prihodkov ni bilo več, število zaposlenih pa se je kljub temu celo povečalo, občine pa so takrat odločno nasprotovale predlogom o višjih cenah vode, s katerimi bi morale plačevati za napake vodenja izvajalca javne oskrbe s pitno vodo. Holding je vse skupaj še podražil Kasneje se jim je zdelo nesprejemljivo, da podjetje v krizi iz naslova javne službe ustvarja dobičke. Ta je namreč za leto 2021 znašal 476.541, dobiček iz tržne dejavnosti pa 442.989 evrov. »V skladu z 11. členom Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb (GJS) varstva okolja je določeno, da se s tržnimi storitvami, ki jih izvaja GJS, znižujejo cene javne storitve, v čemer je tudi smisel tržne dejavnosti GJS. Ker gre za izjemne in nepredvidene dogodke, saj na energetsko draginjo ne moremo vplivati, bi bilo po našem mnenju korektno, da se za leto 2022 načrtovani dobiček iz javne službe in tržne dejavnosti porabi za delno kritje stroška električne energije,« je takrat predlagal lenarški župan Janez Kram-berger, ki so ga župani pooblastili za komunikacijo z Mariborskim vodovodom. Na kar so opozarjali že lani, je aktualno tudi letos, saj še vedno zahtevajo podrobnejšo specifikacijo stroškov in natančnejše izračune. Po njihovem namreč iz elaboratov ni dovolj pojasnjeno, kako so pripravljavci sploh prišli do navedenih številk. Vedno znova, a za zdaj neuspešno, zahtevajo cene vode za primerljiva območja pa tudi podatke o posledicah prehoda Mariborskega vodovoda pod okrilje Javnega holdinga Maribor, ki gotovo vpliva na ceno vodarine. Senka Dreu Foto: EK Foto: SD Foto: SD petek • 9. junija 2023 Podravje Štajerski 9 Podravje, Pomurje • Končno zelena luč za izvajanje protitočne letalske obrambe Letalo proti toči bo le vzletelo Kljub temu daje toča pri nas že klestila, je edino protitočno letalo ostalo na tleh. Kmetijsko ministrstvo je v teh dneh vendarle zaključilo drugi letošnji razpis in izbralo izvajalca. To je tako kot vsa leta doslej Letalski center Maribor. Izmed vseh 71 občin, ki ležijo na hranjenem območju, letos samo štiri te obrambe ne bodo financirale, med njimi kot edina v Spodnjem Podravju občina letale. Prispevki občin v evrih (z DDV) Ne mine leto brez zapletov glede izvajanja protitočne letalske obrambe, tudi letošnje ni bilo izjema. Na prvi razpis oz. naročilo ministrstva za kmetijstvo se namreč sploh ni prijavil nihče. Eden od razlogov naj bi bil denar. Med pogoji so namreč na ministrstvu navedli, da ponudba ne sme preseči slabih 283.000 evrov, kar je ob vseh podražitvah daleč premalo, je takrat komentiral vodja izvajanja protitočne letalske obrambe Darko Kralj. Ministrstvo je v drugi polovici aprila nato objavilo novo naročilo, ki pa se finančno ni bistveno spremenilo. Kljub temu so se v letalskem centru nanj vendarle prijavili in bili kot edini ponudnik seveda izbrani. »Zaradi lokalnih skupnosti, ki nas vsa leta podpirajo, in državljank in državljanov, ki živijo na tem območju,« je še pred prijavo napovedal Kralj in dodal, da bodo v primeru nepovišanega obsega sredstev obrambo izvajali v manjšem obsegu. Hajdina le 622 evrov, manjši Sv. Andraž dvakrat toliko Dobrih 347.000 evrov (z DDV) težko pogodbo poleg države, ki prispeva 120.000 evrov, v veliki meri sofinancirajo občine. Izmed vseh bosta največ prispevali MO Maribor (okoli 11.000 evrov) in Slovenska Bistrica (okoli 10.500 evrov), najmanj pa Kobilje (550 evrov). Spodnjepodravske Foto: Pexels Tudi letos občina Žetale ni pristopila k sofinanciranju 347.000 evrov težke letalske protitočne obrambe, saj, kot pravijo, dokazov o učinkovitosti ni. občine zanjo plačale vsega skupaj dobrih 55.000 evrov, od tega daleč največ občini Ormož (6.800 evrov) in Videm (5.500 evrov), najmanj pa Hajdina (tako kot lani le 662 evrov). Razrez sredstev, ki jih prispevajo občine v ta namen, je še vedno precej čuden. Izstopa prav primer hajdinske občine, ki meri okoli 22 km2 in šteje okoli 3.900 prebivalcev, plača pa 662 evrov, medtem ko manjša občina Sveti Andraž (18 km2) z občutno manj prebivalci (okoli 1.190) plača kar dvakrat toliko, 1.300 evrov. Butolen: »Ko bodo potrdili učinkovitost, bomo financirali« Branjeno območje zajema 71 občin, projekt protitočne obrambe pa letos podpira 67 občin, kar je nekaj več kot leto poprej. Vsako leto je sicer nekaj občin, ki protitočne obrambe, kljub temu da so na branjenem območju, ne financirajo. Med redkimi tovrstnimi občinami so ponovno Žetale. »Kot sem že v preteklosti pojasnil, smo takšno določitev sprejeli, ker stroka ni naklonjena tej letalski protitočni obrambi. Že leta 2004 so podali jasno sporočilo, da se za ta namen naj ne namenja javnih sredstev. Poleg tega je bilo rečeno, da bodo naredili poskusno analizo in ugotovili, ali je tovrstna obramba zares učinkovita, česar pa še vedno niso izvedli. Če pa bodo potrdili njeno učinkovitost, bomo k temu zagotovo pristopili,« je dejal žetalski župan Anton Butolen. Benedikt 1.900 Cerkvenjak 1.400 Cirkulane 900 Destrnik 2.774 Dornava 1.000 Gorišnica 2.500 Hajdina 662 Juršinci 1.500 Kidričevo 3.000 Lenart 3.650 Majšperk 1.500 Markovci 2.700 Ormož 6.800 Podlehnik 3.100 MO Ptuj 3.500 Središče ob Dravi 2.500 Sv. Andraž v Slov. goricah 1.300 Sveti Tomaž 2.858 Sveta Ana 1.982 Sv. Trojica v Slov. goricah 1.800 Trnovska vas 1.500 Videm 5.500 Zavrč 1.520 Skupaj 55.846 Skupaj vseh 67 občin 227.257 MKGP 120.000 Celoten znesek 347.257 I • V V • »V I • I Središcani znižali znesek sofinanciranja Vodja protitočne letalske obrambe Kralj iz Letalskega centra Maribor je sicer pred časom zatrdil, da nimajo nič z razrezom sredstev in da celoten postopek vodi kmetijsko ministrstvo. Po njegovih besedah naj bi bil kriterij velikost občine, razen v primeru, ko ima ta več kot 50 % gozdnih površin. Takrat naj bi se zaračunal polovični znesek (tak primer je občina Slovenska Bistrica). Toda glede na zgoraj izpostavljen primer to pojasnilo ne drži. Na ministrstvu na drugi strani pojasnjujejo, da naj bi vsaka občina določila znesek za sofinanciranje obrambe sama. Kot kaže, je res tako. Namreč skoraj 1.000 evrov manj kot lani letos prispeva občina Središče ob Dravi, in sicer 2.500 evrov, kar je približno toliko, kolikor prispeva sosednja občina Sv. Tomaž (dobrih 2.800 evrov), ki je po velikosti malenkost večja. »Ker so večje občine plačevale manj kot Vir: Portal javnih naročil mi, smo se odločili za nižji znesek za sofinanciranje obrambe, določen sorazmerno glede na prispevek podobno velikih občin,« je pritrdil središki župan Toni Jelovica. Medtem pa večina občin prispeva približno enako višino denarja kot preteklo leto. Za Avstrijce obramba dobra, za nas ne? Mnenja o učinkovitosti obrambe so sicer deljena. Pri republiški agenciji za okolje (Arso) vztrajajo, da so edina prava preventiva zaščitne mreže in zavarovanja, pri letalskem centru pa menijo, da kar je dobro za Avstrijce, bi moralo biti tudi za nas. Monika Horvat Podlehnik, Žetale • Težki gozdni tovornjaki povzročajo škodo na lokalnih cestah Državi denar, občinam poškodovane ceste V gozdnatih haloških občinah se soočajo z razpokami, posedi občinskih cest, ki popuščajo pod težo (pre)težkih gozdarskih tovornjakov. Prst krivde so župani in svetniki že večkrat uperili proti družbi Slovenski državni gozdovi, ki s podizvajalci skrbi za sečnjo in spravilo lesa iz državnih gozdov na območju Haloz. »Situacija glede težkih gozdnih tovornjakov se je z ustanovitvijo družbe Slovenski državni gozdovi še poslabšala, saj dela oddajo tudi bolj oddaljenim izvajalcem, ki v želji po čim večji ekonomičnosti vozijo večje količine lesa naenkrat. S tem uničujejo naše ceste, ki so ozke in niso grajene za takšne omejitve,« je izpostavil župan Žetal Anton Butolen. Prometni znaki glede osne ali splošne obremenitve odsekov in mostov so ponekod postavljeni, a brez nadzora oz. samo odgovornosti prevoznikov so le pozabljeni prometni spomeniki, opozarjajo v Žetalah. Občine od države sicer prejmejo določen del sredstev, a le za vzdrževanje gozdne infrastrukture. Družba SiDG namreč ne izplačuje odškodnin ali nadomestil občinam, temveč v državni proračun oz. v gozdni sklad nakaže 20 odstotkov prihodkov od prodaje lesa iz državnih gozdov, kar letos pomeni 23,45 milijona evrov. Z denar- jem Gozdnega sklada upravlja in razpolaga kmetijsko ministrstvo, na podlagi letnega programa porabe sredstev, ki ga na predlog ministrstva sprejme vlada. Letni program določa razdelitev sredstev po določenih namenih v posameznem letu, med drugim tudi za obveznost do občin. Slednje naj bi v skladu z zakonodajo prejele okrog četrtino tega denarja, torej letos slabih šest milijonov evrov. Kmetijsko ministrstvo denar nakaže občinam (glede na posek na posameznem območju), te pa ga morajo porabiti za gradnjo in vzdrževanje gozdne cestne infrastrukture po načrtu Zavoda za gozdove. »Denar, ki ga občine prejmemo, ne zadošča za popravilo škod, poleg tega je sporno tudi to, da nam denar razporeja Zavod za gozdove, čeprav gre za sredstva integralnega dela proračuna, o katerih bi moral odločati občinski svet,« je še dodal Butolen. Kljub nezadovoljstvu lokalnih skupnosti (haloške občine pri tem niso osamljene) na SiDG sodelovanje z občinami ocenjujejo kot dobro. Ob tem zagotavljajo, da se pri prevozu lesa držijo predpisanih omejitev, tudi glede osnih obremenitev. Toda slednje je enako kot Butolen zavrnil tudi župan Podleh-nika Sebastian Toplak: »Na razpise, s katerimi SiDG izbira izvajalce, se prijavljajo podjetja iz vse Slovenije in žal izbrani izvajalci običajno nimajo lokalnega sočutja, kar pa je prej bilo, ko so za sečnjo in prevoz skrbela lokalna gozdna gospodarstva.« Lani je občina Podlehnik tudi financirala tehtanje tovornjakov, a izplen ni bil takšen, kot bi si ga želeli. Saj kot je slišati, se prevozniki na vožnjo podajo zgodaj zjutraj ali proti večeru, med seboj pa se tudi nemudoma obvestijo o morebitnih kontrolah. »Morda bi moral SiDG oblikovati ceno, pod katero ponudniki ne bi mogli iti in bi bili po drugi strani primorani k uporabi manjših vozil, manjšim obremenit- Foto: PU Maribor Voznik z okolice Celja je lani v jeseni naložil za 10 ton preveč hlodovine. Župana Anton Butolen in Sebastian Toplak ugotavljata, da zadnja leta narašča število prevoznikov, ki v želji po čim večjem dobičku, tudi s prekomerno naloženimi tovornjaki, preobremenjujejo občinske ceste vam,« razmišlja Toplak. Uspešnost občin pri odpravi poškodb na cestah, ki jo povzročajo izvajalci in prevozniki, pa temelji tudi na pogajalski moči in iznajdljivosti občinskih uprav. Iz družbe SiDG so glede sodelovanja z lokalnimi skupnostmi še dodali: »V primerih, kjer vnaprej pričakujemo, da bi zaradi gospodarjenja z državnimi gozdovi lahko prišlo do poškodovanja cestišča, pred samim prevozom lesa ugotovimo dejansko stanje cestne infrastrukture ter po opravljenem prevozu lesa preverimo, ali je prišlo do kakšnih poškodb. Primeri, ko pride do poškodovanja cestne infrastrukture zaradi izredno povečanega prevoza lesa, so bolj izjema.« Podlehniški župan Sebastian Toplak je priznal, da pred sečnjo in po njej v sodelovanju s SiDG opravijo nadzor nad stanjem cestne infra- strukture. »Uspeli smo si iz pogajati odškodnino v obliki materiala in delovnih ur, vendar pa je škoda večja, kot nam jo priznajo. Težave pa imamo žal tudi z zasebniki, ki pogosto sodelujejo s podjetjem, ki deluje tudi za državno družbo, s tem da so ti podjetniki tako vešči, da vso odgovornost za povzročeno škodo pripišejo lastnikom gozdov.« Mojca Vtič 10 Štajerski Kultura petek • 9. junija 2023 Knjigarnica RASTE V začetku tedna je bilo na police Mladinskega oddelka vaše najbližje knjižnice postavljenih sedemdeset novih knjig, seveda je teh novih knjižnih naslovov manj, saj so izbrane knjige v večjem številu. No, ne tako velikem, kot bi si za nekatere želeli in jih bodo morali bralci rezervirati ter nanje še nekoliko počakati. Tokrat je bila večina novosti mlajše založbe Morfemplus in večina knjig so prevodi za cicibane in učence prve triade. Tu je nekaj naslovov mikavnih slikanic: Kako izdelati ptico, Čudo je padlo z neba, Morje sreča nebo, Kaj se skriva na nočnem nebu?, Klasični balet, Kdaj bom dočakal tudi kaj lepega? Slednja ni slikanica, marveč sodi med poučne priročnike s področja psihologije. Prav tako sodi med poučne knjige ta, tako pisana, ki tudi daje naslov današnje Knjigarnice. Dragi bralci, če vas je ta naslov, torej Raste, nekoliko zmotil, vam priznam, da je tudi mene. Tako sem natančno pogledala naslovno ilustracijo, ali sem morebiti spregledala nekoliko skriven začetek knjižnega naslova, na primer kaj, kje, kako, kdo ... Pa nisem našla nič oprijemljivega in sem se zatekla k CIP (Kataložni zapis o publikaciji) in tam piše: Raste. Te besede ni v SSKJ (Slovar slovenskega knjižnega jezika), je pa glagol rasti, ki lahko dobi, seveda, glede na poved in druge slovnične zapovedi in pravopis, še druge oblike. Knjiga je prevedena iz angleškega jezika, kjer se naslov glasi Grow (Prevod Mojca Žnidarič). Morda sem zaradi dežja in vsega ostalega le ena tečna stara knjižničarka, a ob »raste« me je spomnilo na kraste, pa rastafarijance ... Knjigo, ki jo najdete z UDK oznako 58 (botanika) v vrhnji etaži Mladinskega oddelka, je napisala Riz Reyes, ilustrirala pa Sara Boccaccini Meadows in je izšla leta 2022 pri Magic Catpublishing. Je večjega formata in pripoveduje mnoge zanimivosti iz sveta rastlinja kakor tudi podaja osnove botanike znanih, priljubljenih zelišč, zelenjave, sadja, okrasnih rastlin. Slikanica je primerna tudi za večje ljubitelje rastlin, saj predstavlja tudi razvrstitev v posamezne družine, čeprav priznam, da so se mi nekatere zdele nenavadne na prvi pogled. Tu so naslovi poglavij: Meta - Junakinja vonja in zdravilo, Solata -Junakinja raznovrstnosti in vsestranskosti, Gobe - Junakinje sporazumevanja in skupnosti, Narcise - Junakinje ponovnega rojstva in obnavljanja, Ananas - Junak okusa in prijateljstva, paradižniki - Junaki rodovitnosti in opraševanja, Jabolka - Junaki dediščine in zgodovine, Kodrolistni ohrovt - Junak vitaminov in vitalnosti . Na zadnji zunanji platnici je pojasnjeno, da raste lepota, da raste prijateljstvo, pa okus in življenje. Bralce vabi k spoznavanju presenetljivih sorodnikov v rastlinskem svetu. Okusen paradižnik je na primer bratranec smrtonosne volčje češnje. In ja, izvedeli boste o zelenjavi, ki je bila prva vzgojena v vesolju. Ker je avtor knjige vrtnar po poklicu, je v njej najti tudi navodila za vzgojo in oskrbo rastlin na vrtu ali na okenski polici. Ce ste vrtoljubi, dragi bralci, pa bi želeli, da tudi vaši ta mladi in najmlajši vzljubijo vrtnarjenje, je to knjiga, ki vam bo prišla prav. Veliko veselja s knjigami želim. Liljana Klemenčič Ptuj, Podravje • Pomemben jubilej: 20 let Bibliobusa Knjige že 20 let dostavljajo praktično na dom Začetki potujoče knjižnice na Ptuju segajo 64 let nazaj. Takrat so knjige do uporabnikov prenašali s kolesom v kovčkih, nato so nabavili kombi, danes pa imajo v ta namen urejen, sodoben velik avtobus. Te dni v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj obeležujejo 20 let Bibliobusa. Tjaša Mrgole Jukič, vodja oddelka potujoče knjižnice, je bila v času, ko so kupovali prvi avtobus, namenjen prevozu knjig, direktorica ptujske knjižnice. Ob nabavi te investicije se ji najbrž niti sanjalo ni, da bo prav ta potujoča knjižnica vrsto let njeno delovno mesto. Na njem se počuti odlično, vesela, da lahko skupaj s sodelavci knjige dostavljajo praktično na domove tistih, ki bi sicer v knjižnico prišli težje ali redkeje. »Obiskujemo 42 javnih zavodov, od vrtcev in osnovnih šol do zavodov, v katerih so osebe s posebnimi potrebami, po novem smo prisotni tudi v vseh štirih enotah Domov upokojencev. V državnem merilu izposodimo največ gradiva na terenu,« je zadovoljna Mrgole Jukičeva. Ugotavlja, da je več bralk kot bralcev, slednji berejo večinoma zgodovino in krimi-nalke, ženske imajo najraje ljube-ženske romane. Zelo veliko je tudi otrok, ki si radi ogledajo Bibliobus in si na njem izposodijo kakšno knjigo. V lanskem letu so izposodili 74 tisoč enot gradiva, opravljenih je bilo 180.000 transakcij. Število članov narašča, trenutno je okrog 2.500 rednih. Knjižnični avtobus se Tjaša Mrgole Jukič ustavi na 56 postajališčih v 16 občinah Spodnjega Podravja. Izjemen pomen potujoče knjižnice Direktorica ptujske knjižnice Milena Doberšek pravi, da je izbira gradiva na vozilu precejšnja, ponujajo 7.000 enot gradiva, v skladišču jih je še 55.000. Skrbijo, da je kolekcija aktualna, prilagojena letnim časom in povpraševanju: »Odzivi bralcev kažejo, da je Bibliobus zelo pomemben, predvsem za tiste, ki težko pridejo v mesto. Knjige jim pripeljemo dobesedno do domov. V času korone je Bibliobus odigral posebno vlogo, ker je bilo prepovedano gibanje med občinami, potujoča knjižnica pa je vozila po terenu in mnogim takrat zelo pomagala.« Tudi izkušnje bralcev in obiskovalcev Bibliobusa so izjemno pozitivne. Viktorija Dabič je ena najstarejših obiskovalk ptujske knjižnice: »S knjižnico živim, ko smo obiskovali gimnazijo in je bila v dominikanskem samostanu, je bila naš Dogajanje v petek je bilo pred ptujsko knjižnico izjemno pestro in razgibano. drugi dom. Tam smo se sestajali, biti med knjigami je vedno nekaj posebnega. Spominjam se tudi prve potujoče knjižnice na kolesu, ki ga je vozil Simon Petrovič. Bil je maskota potujoče knjižnice, imel je veliko željo približati knjige tistim, ki sami niso mogli v mesto. Včasih je to bilo še pomembnejše kot danes.« Tudi Vojka Havlas meni, da je potujoča knjižnica izjemno pomembna, sploh v današnjem tempu, ko si težko vzamemo čas za sprostit-vene dejavnosti, kot je branje: »To, da približajo knjige bralcu, se mi zdi nujno.« 20 let Bibliobusa na Ptuju so obeležili v petek, s številnimi dogodki, med drugim z vodstvom po knjižnici, pripovedovanjem pravljic, razstavo, slikarsko delavnico, nastopi mladih bralcev, obiskali pa so jih tudi številni vrtčevski otroci in šolarji. Bibliobus si je ogledalo več kot 500 udeležencev. Tudi Ptu-jčani, ki sicer morda nimajo ali pa ne izkoristijo priložnosti, da bi se podali na potujočo knjižnico in si jo ogledali. Dženana Kmetec Hajdina • Prvi samostojni koncert MePz Gandin Navdušili so s pesmijo in ubranimi glasovi Mešani pevski zbor (MePz) Gandin Hajdina seje minulo soboto širši javnosti predstavil na prvem samostojnem koncertu. V cerkvi sv. Martina na Hajdini so pevci pod vodstvom profesorja glasbe Uroša Sagadina navdušili obiskovalce tako z izbranim programom, odlično izvedbo kot interpretacijo. Njihovi ubrani glasovi in odpete pesmi so marsikoga ganili vse do solz. V uro in pol trajajočem koncertu so zapeli enajst skladb tako domačih kot tujih avtorjev. Prevladovale so slovenske pesmi, ki govorijo o ljubezni, prijateljstvu, domovini, hrepenenju, ... Koncertni večer so obogatili z več glasbenimi vložki. Na citre sta zaigrali Marinka Paho-le, članica zbora, in njena profesorica Doroteja Bedenik. V nadaljevanju sta na citrah spremljali ženski in nato še moški del zbora. Sledila je nepričakovana izmenjava rož, pevke so z njimi presenetile pevce in obratno. Eva Kosi, ki se je prav tako pred časom priključila MePz Gandin, je samostojno zapela dve skladbi, Orion in Kje je tista trava, ter požela bučen aplavz publike. S svojim nastopom je občinstvo navdušila tudi mlada pevka Lana Kostanjevec. Na klavirski spremljavi je glasbene nastope spremljal profesor glasbe Tom Hajšek. Program je z izbranimi bese- Mešani pevski zbor Gandin v cerkvi sv. Martina na Hajdini dami povezovala Saška Serec, ki odgovorno opravlja tudi vlogo predsednice. Člani zbora so se ji ob koncu večera zahvalili za vso organizacijo, predanost in pomoč. Prav tako so besede zahvale namenili zborovodji Urošu Sagadinu, ki je pred dvema letoma z veliko mero odgovornosti in delovnega elana sprejel vodenje MePz Gan- din. Slednji pomembno bogati kulturno dogajanje v hajdinski občini, hkrati pa prispeva k popularizaciji zborovskega petja med ljudmi. Estera Korošec Foto: CG torek • 6. junija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ormož • 58. krajevni praznik počastili z odličnim obiskom Plakete za KORK Vinski Vrh, Fekonja in Kralja Minuli konec tedna je bilo nadvse živahno tudi v Miklavžu pri Ormožu, kjer so praznovali že 58. krajevni praznik. Z obiskom so izjemno zadovoljni, saj so na vseh dogodkih našteli skupaj kar od 800 do 1.000 obiskovalcev. Lepo zaseden je bil tamkajšnji kulturni dom v petek zvečer na svečani proslavi, kjer so podelili priznanja krajevne skupnosti zaslužnim krajanom in krajankam. Krajane je v uvodu nagovoril predsednik KS Boštjan Kosajnč, ki se je zahvalil vsem za trud za dobrobit domačega kraja ter čestital nagrajencem. V nadaljevanju je izpostavil nekaj večjih zadnjih pridobitev, med drugim modernizacijo cestnih odsekov, sanacijo plazu na javni poti v Hermancih, izgradnjo objekta na športnem igrišču, obnovo kapele v Velikem Brebrov-niku, vlaganja v gasilska društva ter v objekte in opremo osnovne šole in vrtca. Hkrati je izpostavil začetek obnove in dozidave tamkajšnjega vrtca, vrednega okoli 1,5 milijona evrov, za kar se je zahvalil občinski upravi, še posebej pa županu. Večje načrte in dogodke tako v domači krajevni skupnosti kot celotni občini je izpostavil tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak. »V tej finančni perspektivi želimo uresničiti velik preboj naše občine. Kljub temu da občinski proračun zadnja leta šteje med 20 in 25 milijonov evrov, smo si zadali, da uresničimo investicijski cikel, vreden več kot 150 milijonov evrov. Pri tem računamo predvsem na projekte iz dogovora za razvoj regij. Ena Foto: arhiv KTV Ormož Prejemniki plaket in posebnih priznanj u družbi ormoškega župana Danijela Vrbnjaka, predsednika krajevne skupnosti Boštjana Kosajnča in predsednice komisije za odlikovanja in priznanja Irme Murad. izmed pomembnejših zadev v tem mandatu je reševanje stanovanjske politike. Želimo zgraditi 150 stanovanj v tem mandatu. Veliko vlagamo tudi v razvoj turizma,« je med drugim dejal in se zahvalil še vsem, ki prispevajo k razvoju kraja. Sledil je vrhunec slovesnosti. Najvišjo, zlato plaketo KS Miklavž pri Ormožu je prejela Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Vinski Vrh ob 70-letnici delovanja. Srebrna plaketa je romala v roke gasilca, zbiralca in vodja gasilskega muzeja Mirka Fekonja, bronasto pa so podelili poveljniku PGD Her-manci Mihu Kralju. V nadaljevanju so podelili še osem posebnih pri- znanj, ki so jih prejeli: Blaž Pukla-vec, Nada Rožman in Cvetka Šut, Milan Kolbl, Stanko Čurin, Timotej Fekonja, Matej Kralj in Anton Ke-renčič starejši. Za prijeten kulturni program je poskrbela domača šola in kulturniki oz. folklorna skupina. Sicer pa se s tem prijetno druženje še ni končalo. Po končani proslavi so položili cvetje k spominskemu obeležju ter se družili ob kozarcu rujnega domačih vinarjev in pokušini slanega peciva. V soboto so zavihteli pedale in se odpravili na kolesarjenje, popoldan je na Kajžarju potekala prireditev Od vasi do vasi z vaškimi igra- mi. Zmagali so Vuzmetinci, ki jim je pripadla ta čast, da bodo prihodnje leto organizirali omenjeno prireditev. Izjemno pestra je bila nedelja, ko se je našlo za vsakega nekaj -od kulinarične razstave, razstave pridnih rok, razstave KORK Vinski Vrh ob 70-letnici delovanja do odprtih vrat gasilskega muzeja, mednarodnega srečanja starodob-nikov, košnje na star način in še in še ... »Z obiskom smo izjemno zadovoljni, kajti na vseh prireditvah smo zabeležili lep obisk - vsega skupaj smo našteli od 800 do 1.000 obiskovalcev,« je komentiral predsednik Kosajnč. Monika Horvat Žalec • Državno srečanje folklornikov Med najboljšimi tudi Markovci in Dolena V Žalcu bo jutri, v soboto, praznik folklore. Na državnem Maroltovem srečanju 2023 se bodo pomerile najboljše odrasle folklorne skupine, ki so se na zaključno tekmovanje uvrstile preko območnih in regijskih srečanj. Med njimi sta skupini iz Markovcev in Dolene v občini Videm. Folklorniki FD Antona Jožeta Štrafela Markovci in FD Rožmarin Dolena bodo jutri v Žalcu nastopih v eminentni družbi najboljših folklornih skupin v Sloveniji. V dveh polfinalnih nastopih se bo na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu predstavilo 13 skupin, najboljše med njimi bodo zaplesale še na večerni finalni prireditvi. Tekmovanje bo spremljala tričlanska strokovna žirija v sestavi Klavdija Žabot, Tadej Teran in Matej Jevnišek. Na zaključnem srečanju v Žalcu se bodo predstavile skupine, ki so uspešno prešle tristopenjski sistem selekcije. Med njimi so tudi folklorniki Folklornega društva Antona Jožeta Štrafela Markovci in Folklornega društva Rožmarin Dolena. Oboji se bodo predstavili v prvem delu polfinalnega nastopa, ki se začne ob 12.30. V prvem polfinalu bodo poleg Markovča-nov in Videmčanov nastopili še Celjska folklorna skupina, Mladinska folklorna skupina Karavanke, Akademska folklorna skupina KUD Študent Maribor - 1. skupina, Akademska folklorna skupina Ozara Kranj in Akademska folklorna skupina Franceta Marolta. Druga pol-finalna skupina bo nastop začela ob 16.30, pomerili se bodo Folklorna skupina ŽKUD Tineta Rožanca, Folklorna skupina KD Marko Bel- tinci, Folklorna skupina Klas Horjul, Folklorna skupina Šumnik Borovnica, Akademska folklorna skupina KUD Študent Maribor - 2. skupina, Folklorna skupina Leščeček KD Slavka Osterca Veržej in Mladinska folklorna skupina Mengeš. Dvema polfinalnima prireditvama, ki ju bo spremljala tričlanska strokovna žirija, bo sledil finalni nastop izbranih skupin. Najboljše skupine se bodo potegovale za prva tri mesta po strokovnem mnenju žirije ter za nagrado občinstva. Ogled obeh polfinalnih nastopov je brezplačen, za večerni finale, ki se bo začel ob 19.30, so na voljo vstopnice po osem evrov. Na žalskem odru se bo poleg trinajstih tekmovalnih skupin v posebnem revijalnem programu predstavil še Varaždinski folklorni ansambel iz Hrvaške. Maroltovo srečanje v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti je namenjeno predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov odraslih folklornih skupin, ki poustvarjajo plesno in z njim povezano izročilo oziroma oblikujejo svoj program na kakovosten in inovativen način. MZ Ptuj • 20 let Društva gospodinj in gospodinjcev Bogastvo ustvarjalnosti • IV« in druženja Društvo gospodinj in gospodinjcev Budina-Brstjeje svojo pot začelo 15. februarja 2002 kot Društvo gospodinj Jezero. Leta 2018 seje preimenovalo v Društvo gospodinj in gospodinjcev Budina-Brstje. Vseh 21 let je društvo vodila Marija Cvetko, ki bo na bližnjem volilnem občnem zboru funkcijo predala svojemu nasledniku. Člani Društva gospodinj in gospodinjcev Budina-Brstje so ob jubileju pripravili manjšo razstavo o svojem delovanju. Tudi sladkih dobrot ni manjkalo. Na jubilejni prireditvi so se zbrali v Domu krajanov Budina-Brstje. Ptujska županja Nuška Gajšek je ob tej priložnosti predsednici izročila malo statuo kot priznanje MO Ptuj za uspešno delovanje društva v teh dveh desetletjih, s katerim je bogatilo delovanje in utrip ČS Jezero in širše. Čestitala jim je tudi predsednica sveta ČS Jezero Viktorija Bezjak. V tem obdobju je društvo uspešno odprlo vrsto poglavij o vsebinah iz preteklosti, da bi tako tradicija živela še naprej, hkrati pa so dediščino nadgrajevali tudi z novimi oblikami. Vsakoletno razstavo ročnih del je vedno spremljala razstava kulinarike. Z zgodbo o kruhu so prebujali davno zavest Slovencev o pomenu kruha za življenje in preživetje. Ukvarjali so se tudi z zeliščarstvom, spoznavali pomen zelišč v vsakdanji prehrani, domačega vrta za zdravje, kulinarično bogastvo preteklosti, nič manj pa ni bilo pomembno ročno delo, ki so se mu posvečali z veliko mero ustvarjalnosti in veselja. Pri vsem delu pa je bilo najpomembnejše zavedanje, da imajo drug drugega, da so prijatelji. t B * Ob 20-letnici je društvo prejelo malo statuo, ki jo je ptujska županja Nuška Gajšek izročila v imenu MO Ptuj predsednici Mariji Cvetko. Predsednica Marija Cvetko se je zahvalila za vsa skupna leta ustvarjalnosti in druženja, za bogat mozaik, ki ga sestavljajo dogodki, ljudje, spomini, trenutki, občutki, obrazi, ustvarjalnost in življenjska moč, z željo, da bi bilo tako še naprej, da bi društvo povezovalo ljudi različnih spolov in starosti, da bi ga z delom obogatili tudi mladi. „Nekatere stvari in dogodke je čas obrusil tako, da zmorejo znova sejati, nekatere prekril prah, nekatere debelo pokril s peskom pozabe. Praznovanje 20. obletnice ustanovitve in delovanja Društva gospodinj in gospodinjcev Budina-Brstje smo zaradi korone prestavili v letošnje leto. Za nami je dobrih 21 let našega skupnega delovanja in mojega predsedovanja društvu. Prišel je čas, da to poslanstvo predam," se je z izbranimi besedami Marija Cvetko iskreno zahvalila za vsa skupna leta ustvarjalnosti in druženja ter za vso podporo in dobro voljo. Ob jubileju sta slavljencem in obiskovalcem posebnega praznovanja ob 20-letnici delovanja Društva gospodinj in gospodinjcev Budina--Brstje zapela MPZ Jezero in otroški zbor Mladika, na harmoniko je zaigral Nino Šafar z Grosuplja. Prireditev je povezovala Nada Kotar. Zaključili so jo s prazničnim večerom s kulinaričnimi in tekočimi dobrotami ter glasbo. Polna dvorana Doma krajanov Budina-Brstje pa je bila samo dokaz več, da si ljudje takšna druženja želijo, ne samo jubilejna, temveč tudi druga, saj je vsako zgodba zase, predvsem pa zgodba o povezovanju z vsebino, ki je vselej povezana tudi z razvojem. MG Foto: MG Foto: CG. FB 12 Štajerski Kronika petek • 9. junija 2023 Spuhlja • Prometna nesreča, vozili pristali v živi meji »Smo pet minut do katastrofe« V ponedeljek zjutraj so na glavni cesti na začetku naselja Spuhlja trčila tri vozila. Skupili sta jo pločevina in živa meja iz cipres, udeleženci so jo odnesli z lahkimi poškodbami. Sreča v nesreči je bila, da na cesti ni bilo pešca ali kolesarja, ker bi lahko bile posledice bistveno hujše. Kaj, če bi v šolo pešačil otrok? Ker je to šolska pot, do avtobusnega postajališča pa ob cesti ni niti pločnika. UB Ali nesreča, ki se je zgodila junija lani na tej isti cesti, ko je tovornjak na mostu v Markovcih do smrti povozil 13-letno deklico, ni bila za odločevalce dovolj velika „šola", da bo treba nujno ukrepati? Pa je minilo leto, zgodilo se ni nič ... V ponedeljek zjutraj so se okoliščine ponovno zložile tako, da bi se lahko tragedija ponovila. Trčili so tovornjak in dve osebni vozili, tovornjak in avtomobil sta pristala v živi meji. Za živo mejo je zelenica, na njej pa igrala za otroke. Kako dolgo bodo morali krajani in civilna iniciativa še opozarjati, da se bo kaj spremenilo? Ponedeljkovo jutro bi lahko Ptuj ponovno ovilo v globoko žalost, kot je to bilo pred letom dni v Markovcih. Sicer pa je bilo v zadnjih letih nesreč tovornih vozil na glavnih cestah, ki pripeljeta v Spuhljo, več. Država pravi, da je prometa manj, a izkušnje temu ne pritrjujejo Krajani so upravičeno v skrbeh, cesta je dejansko preobremenjena, še posebej s težkim tovornim prometom, ki prihaja iz hrvaške strani. „To so dejstva, na katera opozarjamo vseskozi. Smo pet minut do katastrofe, država se na naše potrebe ne odziva, sploh ne znam najti izraza, kako še opisati situacijo in stanje na cesti, ki ga živimo vsak dan. Zadnji odgovor, ki smo ga v civilni iniciativi dobili iz Direktorata za ceste in promet, jasno kaže na to, da se resnosti problematike ne zavedajo. Med drugim so navedli, da se po njihovih podatkih promet, ki prihaja čez nekdanja mejna prehoda Zavrč in Središče ob Dravi, zmanjšuje, medtem naše empirične izkušnje govorijo drugače. Tudi posnetki televizijskih kamer ne lažejo, večkrat smo bili s televizijskimi ekipami na terenu in so posneli stanje na glavni cesti. Živimo ob tej cesti in zmanjšanja prometa ne opazimo, kvečjemu ga je še več. Zakaj bi prevoznik iz Medžimurske pokrajine peljal proti Zagrebu na avtocesto, če lahko ubere krajšo in cenejšo (necestninsko) traso skozi Ptuj?" je poudarila vodja civilne iniciative za ptujsko obvoznico Sergeja Puppis Freebairn. Ponovno je izpostavila skrb, kaj V ponedeljek zjutraj je bila cesta v Spuhlji zaradi prometne nesreče za promet zaprta. Tovornjak in osebni avtomobil sta pristala v živi meji, sreča v nesreči je bila, da nesreča ni stregla po življenjih. se bo zgodilo, ko bo Hrvaška do meje s Slovenijo pripeljala novo hitro cesto Podravino. „Za to cesto v Ljubljani vedo že dve leti. V odgovoru naši iniciativi navajajo, da bo tranzitni promet usmerjen na avtocesto. Ampak kako, če so Hrvati jasno povedali, da nameravajo hitro cesto pripeljati do Ormoža. Kako bi potem šli tovornjaki na avtocesto, če vemo, kje je Ormož in kje Gruškovje. Sprašujemo se tudi, ali bo Puhov most vzdržal ves ta tranzit." Se v Ljubljani ne zavedajo resnosti situacije? Sogovornica je še navedla, da se ne morejo znebiti občutka, da država z obnovo Ormoške ceste namerno zavlačuje. „S prvimi načrti se nismo strinjali, ker bi Ormo- Krajani: „Kaj bi se še moralo zgoditi?!" Spuhljani in Budinčani, ki živijo ob problematični cesti, se upravičeno sprašujejo, ali državi in lokalni skupnosti ni mar za varnost otrok. „Kaj bi se še moralo zgoditi, da bodo naredili korak naprej? Koristno bi bilo, če bi že zmanjšali hitrost iz Budine proti Spuhlji s 70 na 50 km/h, poostrili nadzor prometa in jasneje označili avtobusno postajališče," so povedali starši šoloobveznih otrok iz Spuhlje. Ptuj glede na gostoto prometa (tudi tovornega), ki v mesto prihaja z vzhodne strani, urgentno potrebuje obvoznico in obnovljeno glavno cesto skozi Spuhljo in Budino (Ormoška). ška postala obvoznica in ker tudi s strokovnega vidika cesta ni bila ustrezno projektirana, kar smo dokazali. Med drugim je bil problem v odvodnjavanju. Letos smo videli, kaj se je zgodilo na obnovljeni SIo-venjegoriški, ki je bila pod vodo... Zdaj v projekt obnove Ormoške vključujejo protihrupne ograje, kar ponovno premika njegovo časovnico. Ne morem se znebiti občutka, da so vse to manevri za izmikanje projektu. Trenutno izvajajo parcelacijo. Bo na terenu pri izmerah tudi predstavnik DRSI, kot smo se dogovorili? Za zdaj ni videti tako. Vsekakor smo mnenja, da je treba nujno ukrepati. Nekaterih stališč in pojasnil države tudi ne razumem, in sicer ne vem, ali se ne zavedajo resnosti naše situacije ali pa nimajo pravih informacij. Nad zadnjim odgovorom države smo globoko razočarani, ker kaže na nepoznavanje problematike. Kamioni so še vedno tukaj in vse več jih je." Puppis Freebairnova se sprašuje, kaj bo čez teden ali dva in čez celo poletje, ko se bodo skozi Pod-ravje začele valiti kolone osebnih vozil na poti proti hrvaški obali. „Res je, da več ni mejnih kontrol, ampak so na Hrvaškem cestninske postaje, kjer se lahko ustvari gneča in bodo tujci iskali vse možne alternative, tudi po poljskih cestah." Mojca Zemljane Ptuj • Obnova Slovenjegoriške traja celo večnost Dosedanji rezultat poplavljena cesta Slovenjegoriško cesto, ki iz mesta Ptuj pelje v smeri De-strnika, Trnovske vasi in Lenarta, država obnavlja že več kot desetletje. Začeli so v času nekdanjega župana Štefana Čelana, vmes je bil na čelu Ptuja en mandat Miran Sen-čar, sedaj mesto že drugi mandat vodi Nuška Gajšek. Slovenjegori-ška medtem še vedno ni v celoti obnovljena ter opremljena s pločniki in kolesarsko stezo. Ob širitvi naselja Žabjak se zdaj že poraja potreba za varnejše in učinkovitejše vključevanje prometa iz lokalne na glavno cesto, kar pomeni, da bi bilo treba križišče smiselno preurediti. Predvidoma bi ga razširili in opremili s semaforji. V minulem mandatu vlade in občinskega sveta so dela stekla, a obnovili so le odsek ceste. Ker projekt celostno ni končan, ostajajo na cesti še naprej odprti žulji oziroma so se celo pojavili novi. Pred mesecem dni, ko je bilo Spodnje Podrav-je zaradi obilice padavin na vodi, je padavinska voda prvič poplavila tudi Slovenjegoriško cesto. „V zadnjem neurju smo imeli priložnost videti, kaj si je dovolila država, da je rekonstrukcijo Slovenjegori-ške ustavila pri etapi dve in ni šla v etapo ena. Pustila je en veliki problem, in sicer se vse meteorne vode zlijejo pred Mercatorjevo trgovino v Rogoznici. Prvič se je zgodilo, da je padavinska voda poplavila glavno cesto vse do semafo-riziranega krožišča pri Kroni in ga zalila. To križišče ni bilo še nikoli zalito. Za Slovenjegoriško cesto na Ptuju ni posluha že desetletja. Ne desetletje, ampak desetletja. Predvidevam, da celovite obnove ne bomo končali niti v tem mandatu" je na seji mestnega sveta izpostavil svetnik Alen Iljevec. Ob robu sprejetja enotnega sklepa za nujnost gradnje obvozne ceste je izrazil pričakovanje za še več tovrstnih skupnih akcij mestnih svetnikov. „Še več takšnih akcij, da stopimo skupaj, ker imamo na Ptuju odprtih več perečih točk. Kar pogumno naprej pri takšnih akcijah, očitno jih bo še več." MZ Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Po Slovenjegoriški cesti je v torek, 16. maja, pozno popoldan tekla reka vode. Križišče pri Kroni pa je bilo kot jezero. Ce Anton (13.) seje proso, gre Vid (15.) tretji dan pogledat, če z njim Šta/mfo'TEDNIK www.tednik.si Danes bo sprva precej jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Čez dan bo spet spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 22 do 27 °C. OBETI V soboto se bo nadaljevalo nestanovitno vreme s krajevnimi plohami in nevihtami. Napoved za Podravje Nedelja 11.6. I Panedeljek12.fi. pretežno jasno u Foto: CG Vir: ARSO Footgolf Novak in Emeršič vse do finalnih obračunov Stran 14 Judo Karameta in Pak na DP U-23 do bronastih kolajn Stran 14 Padalstvo Balta drugi, Slovenija četrta, Ptujčani devetnajsti Stran 16 Nogomet Aluminij cup 2023 privabil več kot 120 ekip Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik E-mail: sport@radlo-tednlk.sl Rokomet • Liga NLB, sezona 2022/23 Celje znova prvak, Krka največje presenečenje, Jeruzalem znova obstal Za nami je sezona 2022/23 v Ligi NLB, ki se je končala bolj ali manj brez večjih pretresov in presenečenj. Celjani so odigrali skoraj popolno sezono in so na 26 tekmah doživeli le en poraz - v 7. krogu so jih kot edini v sezoni premagali rokometaši Trima iz Trebnjega (31:20). Naslov državnih prvakov je Celjanom prinesel uvrstitev v evropsko Ligo prvakov. Iz vrst Celja prihaja tudi najboljši igralec lige Aleks Vlah, ki pa se seli v danski Aalborg. Velenjčani so na koncu osvojili 2. mesto, ki prinaša neposredno uvrstitev v Evropsko ligo EHF. Najboljši igralec Gorenja v tem prvenstvu je bil organizator igre, 22-letni Domen Tajnik. Dres Gorenja je letos nosil Or-možan Tinček Hebar, ki je na osemnajstih tekmah dosegel 12 zadetkov. Zagotovo bistveno manj, kot je 22-le-tni Tinček sposoben. Kot bronasti so letos sezono končali rokometaši Trima, ki so si zagotovo želeli uvrstitve vsaj mesto višje, če ne celo na sam vrh. Finančni vložek Trima je bil izjemno visok in tretje mesto je rahlo razočaranje. Bron jih vseeno vodi v kvalifikacije za uvrstitev v Evropsko ligo EHF. Za naj igralca sezone pri Trimu smo razglasili hrvaško reprezentančno desno krilo Filipa Glavaša. V dresu trebanjskih levov smo letos pričakovali pravi »boom« visokega Ormoža-na Gašperja Horvata, ki pa tudi po zaslugi trenerja Uroša Zormana ni imel prave možnosti pokazati pravega potenciala. Največje presenečenje sezone so pripravili rokometaši Krke, še lani Naj sedmerica državnega prvenstva 2022/23: vratar: Jure Blaževič (Krka Novo mesto), levo krilo: Uroš Knavs (Krka Novo mesto), desno krilo: Tim Cokan (Celje Pivovarna Laško), levi zunanji: Aleks Vlah (Celje Pivovarna Laško), desni zunanji: Gašper Hrastnik (Riko Ribnica), srednji zunanji: Rok Cvetko (Slovenj Gradec), krožni napadalec: Matic Suholežnik (Celje Pivovarna Laško), trener: Mirko Skoko (Krka Novo mesto). Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se z odlično sezono okronali tako v prvenstvu kot v pokalu. Tudi Ormožanom je šlo v Pokalu odlično, v prvenstvu pa precej slabše. člani 1. B-lige. Sicer je Krka, ki tudi finančno stoji v naši ligi izjemno visoko, sestavila zelo močno zasedbo, v svojih vrstah pa je imela dva vrhunska posameznika. To sta prvi strelec lige Uroš Knavs, igralec na levem krilu, in vratar Jure Blaževič, najboljši vratar letošnje elitne lige. Tudi Krka si je priborila mesto v Evropi, natančneje uvrstitev v evropski Pokal EHF. S petim mestom zagotovo niso zadovoljni pri Riku Ribnici. Kot najboljšega igralca pri „suhorobar- jih" lahko izpostavimo levorokega Gašperja Hrastnika. Ribničani upajo, da bodo na račun posebnega povabila Evropske rokometne zveze (EHF) igrali v Evropi, v Pokalu EHF. Glede na finančni vložek in igralski kader so po tihem na uvrstitev v Evropo upali tudi pri šestouvršče-nem Slovenj Gradcu. Korošci so bili dolgo časa v igri za četrto mesto, a so na koncu popustili in ostali brez Evrope. Najboljši igralec ponosa Koroške je bil dirigent igre Rok Cvetko. Koper je pred sezono ciljal na zla- to sredino in to jim je z osvojitvijo 7. mesta tudi uspelo. Brez dvomov najboljši strelec ter igralec Primorcev je bil v tej sezoni Tine Poklar. Škofleločani so s pretežno domačim kadrom mešali štrene tudi najboljšim ekipam v državi. Odlično sezono je odigral Mark Batagelj na desnem krilu. Ljubljanski Slovan je s trenerjem Borisom Denicem končal na 9. mestu, kar je zadovoljilo apetite ekipe iz glavnega mesta v državi. Kot zanimiv obraz na slovenski rokometni sceni pa se je v dresu Slovana letos predstavil mladi srednji zunanji igralec Alex Peric, a vseeno za naj igralca sezone pri Slovanu lahko določimo Aleksa Tufegdžica, drugega strelca lige, ki odhaja na Madžarsko. Sviškoti so pred začetkom sezone ciljali na obstanek v ligi in to jim je tudi brez večjih težav na koncu uspelo. Marko Marojevič je tisti, ki je bil glavni nosilec igre pri klubu iz Ivančne Gorice. Ormoški Jeruzalem je na koncu končal na 11. mestu. Realno bi ekipa lahko osvojila vsaj 8. mesto, ampak je pokalni Final 4 ekipi pobral vso moč, tako fizično kot psihično. Or-možani so po srebru v pokalnem tekmovanju sezono končali s štirimi porazi, ki so jih stali višje uvrstitve na lestvici. Za naj igralca sezone na Har-deku lahko razglasimo Tilna Kosija, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na Nika Čirovica, ki je bil tudi prvi strelec ormoške ekipe. Oba omenjena igralca zapuščata ormoško barko. Ormožani po tihem še vedno upajo, da bodo kot drugi v pokalnem tekmovanju nastopili v Evropi, natančneje v Pokalu EHF, seveda s posebnim povabilom EHF. Dobova je do zadnjega trepeta- la za obstanek, čeprav si glede na kakovost zasedbe tega ne bi smela privoščiti. Junak sezone pri Dobovi je bil Ignjat Nešic, igralec na desnem krilu, ki se seli v trebanjski Trimo. Ekipe Maribora zagotovo nismo pričakovali tako nizko, kaj šele, da bi izpadla. Klub je zapadel v hude škripce in seveda posledično s tem je ekipa padala iz treninga v trening, iz tekme v tekmo. Prvo ime vijoličastih je bil izkušeni kapetan Tadej Sok, ki bo svojo športno pot nadaljeval in končal v Ormožu. Iz lige se poslavlja tudi Krško, ki je bilo še do zadnjega v igri za obstanek. Predstave Krčanov so bile skozi celotno sezono pod nivojem in izpad iz lige je bil neizbežen. Najboljši igralec Krškega po našem okusu je bil Marko Sintič. Končni vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 50 (državni prvaki), 2. Gorenje Velenje 45, 3. Trimo Trebnje 44, 4. Krka Novo mesto 36, 5. Riko Ribnica 32, 6. Slovenj Gradec 28, 7. Koper 24, 8. Urbanscape Loka 20, 9. Grosist Slovan Ljubljana 19, 10. Sviš Ivančna Gorica 19, 11. Jeruzalem Ormož 17, 12. Dobova 13, 13. Maribor Branik 9, 14. Krško 8 (izpadla iz Lige NLB). Uroš Krstič Karting Pester dirkaški konec tedna v Slovenji vasi Center kartinga in moto športa v Slovenji vasi je bil konec tedna v znamenju kartinga. Vrhunec je bil v nedeljo, ko so bile dirke v konkurenci za Centralno evropsko cono, Sportstil pokal in slovensko državno prvenstvo. Organizator tekmovanja - Avto moto društvo Ptuj - je v sedmih različnih dirkaških razredih skupno gostil 74 voznikov iz Hrvaške, Avstrije, Srbije, Madžarske in Slovenije. Na 1.005 metrov dolgi progi so lahko gledalci videli pestro dirkaško dogajanje, ki ga je ocenil predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc: „Sprejeli smo izziv organizacije večje mednarodne dirke, ki je štela tudi za Centralno evropsko cono. Zaradi tega je prišlo na tekmovanje nekaj več voznikov in z njimi se je dvignila tudi kakovost tekmovanja, saj so iz sodelujočih držav prišli tudi nekateri najboljši vozniki kartinga. Za vse voznike smo se kot organizatorji, kljub vedno večjim zahtevam, zelo potrudili, da je tekmovanje potekalo na visokem nivoju. Organizacija takšne dirke je morala biti brezhibna, da smo 'obdržali dobro ime' tudi za naslednjo dirko, ki bo v Slovenji vasi na sporedu v septembru." Ob organizacijskem delu je Lan-gerholc spremljal tudi dogajanje na stezi in vožnje predstavnikov AMD Ptuj. V razredu Rotax Mini je skupno zmago na dirki za državno prvenstvo dosegel Maj Rakuša, medtem ko je bil drugi njegov klubski kolega Maj Tušek Haladea. Svoj dirkaški talent je Rakuša pokazal na stezi, saj je pokazal tri odlične vožnje in je bil bistveno hitrejši od vseh drugih voznikov. Dobro sta svoje delo v razredu Rotax Senior opravila še dva člana ptujskega kluba, ki sta prišla na stopničke: drugo mesto si je privozil Nik Trobec, tretje pa Taj Kovačič, peta je bila še Anja Levar. Še ena voznica iz Foto: Črtomir Goznik Zanimive vožnje so prikazali najmlajši vozniki. Foto: Črtomir Goznik Utrinek z dirke v razredu KZ2, kjer sta visoki mesti zasedla Dimitrij Mlakar (726) in Jan Skledar (706). AMD Ptuj je nastopila na domači dirki, to je bila Kaja Kralj, ki je v razredu Rotax DD2 osvojila četrto mesto. Mesto višje si je v razredu KZ2 pri-vozil izkušeni Karim Greblo, ob njem so se v tem razredu visoko zvrstili še trije vozniki AMD Ptuj, četrti je bil Jan Skledar, šesti Primož Gardelin in sedmi Amadej Kmetec. Od voznikov z našega območja so uspešno nastopili tudi člani Avto moto društva Hajdina. Njihov najboljši voznik Dimitrij Mlakar je prikazal tri suverene vožnje za prvo mesto v razredu KZ2. V razredu Rotax Micro Max si je drugo mesto privozil Filip Ferk Žerak. Med ekipami je tokrat zmagalo AMD Šlander, Ptujčani so bili tretji in Hajdinčani četrti. V Centru kartinga in moto športa v Slovenji vasi so izpeljali drugo letošnjo karting dirko v Sloveniji, na sporedu bosta še dve. Prva voznike kartinga čaka 16. julija na Vranskem, druga pa bo na sporedu 24. septembra ponovno v Slovenji vasi. Ekipni vrstni red: 1- AMD Šlander 257 točk 2. AKK Sportstil 230 točk 3. AMD Ptuj 181 točk 4. AMD Hajdina 140 točk David Breznik 14 Štajerski Šport petek • 9. junija 2023 Footgolf • Svetovno prvenstvo na Floridi Novak in Emeršič vse do finalnih obračunov Letošnje svetovno prvenstvo v Orlandu je bilo za slovensko ekipo nedvomno prelomno. Medtem ko so na prvem v Marakešu šele spoznavali veličino tekmovanja, so na Floridi že imeli tudi tekmovalne cilje. Z uvrstitvijo v četrti, finalni krog tekmovanja, kjer nastopi 100 najboljših posameznikov v članski in 42 v veteranski kategoriji, je to uspelo kar četverici, še nekaj pa jih je ostalo tik za to mejo. „Golf tereni v Cypress Golf Resort in Disney's Magnolia Golf Course so zagotovo najlepše urejeni tereni, na katerih smo do sedaj imeli možnost nastopati v mednarodni konkurenci," so iz ZDA sporočili iz slovenske odprave. Razmere za igro so bile kljub vsemu izjemno zahtevne, saj so visoke temperature in vlažnost ter nevihte s spreminjajočim vetrom krojile vrstni red. Kdor se je znal najbolje prilagoditi vsemu temu, je imel večje možnosti ... V naši vrsti sta bila v članski konkurenci najboljša člana footgolf kluba Ptuj Dejan Novak in Ian Emeršič, ki sta se med 577 nastopajočimi iz 39 držav z rezultatoma -15 oz. -11 prebila v TOP 100 igralcev sveta! Na koncu sta zasedla 60., oz. 88. mesto in povsem upravičila pričakovanja. Zelo blizu jima je bil tudi tretji član ptujskega kluba Uroš Krajnc (-9), a mu je za TOP 100 malenkost zmanjkalo ... Pri veteranih nad 45 let sta „cut" (uvrstitev v finalni nastop) med 265 nastopajočimi dosegla Leon Šuntner (Olimje) in Simon Sladič (Bovec), prvi je na koncu zasedel zavidanja vredno 29. mesto. Slovenska vrsta je v Orlandu pokazala močan ekipni duh. Foto: Matija Brodnjak in vedno neugodno Irsko. Vse tri tekmice slovenske ekipe so bile številčno mnogo močnejše, tako da so se lahko posamezni igralci menjavali na skoraj vsaki luknji. Naši fantje so kljub vsemu dali vse od sebe in prikazali hrabro igro, kar pa tokrat ni bilo nagrajeno s kakšno zmago. Rezultati Match Playa: ZDA - Slovenija 6,5:0,5 (pol točke je osvojila dvojica Damijan Turk/Ad-mir Ičanovič) Anglija - Slovenija 6:1 (točko je os- vojil lan Emeršič) Irska - Slovenija 4,5:2,5 (po točko sta osvojila lan Emeršič in dvojica Nani F. Matjašič/Simon Dettelbach, pol točke pa še dvojica Damjan Turk/ Dejan Novak z zamenjavo Aleksander Stojanovič) JM Foto: Matija Brodnjak Dejan Novak in Ian Emeršič (oba FGK Ptuj) sta se uvrstila v finalni del svetovnega prvenstva v Orlandu, med najboljših 100 footgolfistov sveta. Ekipne Match Play tekme Za uvrstitev na ekipno tekmo so šteli rezultati štirih najboljših predstavnikov iz vsake države v prvih dveh tekmovalnih dneh. Slovenci so si nastop zagotovili v članski in veteranski konkurenci. Veterani so igrali na izpadanje, kjer so jih ustavili favorizirani Italijani. Člani so v ekipni tekmi igrali v skupini E, skupaj z evropskimi prvaki Angleži, domačo reprezentanco ZDA Končni vrstni red v vseh treh kategorijah in uvrstitve slovenskih finalistov: - člani: 1. Bence Bacskai (Madžarska) - 37, 2. Gonzalo Novosad (Argentina) - 33, 3. Simon Rigaud (Francija) - 30 ... 60. Dejan Novak - 18 ... 88. lan Emeršič (oba Ptuj) - 13 ... - veterani: 1. Jan Aksel Odden (Norveška) - 31, 2. Sebastian Godoy (Argentina) - 29, 3. Gabriel Garcia (Mehika) - 28 ... 29. Leon Šuntner (Olimje)- 14, ... 45. Simon Sladič (Bovec) - 8 ... - dekleta: 1. Lucia Cermakova (Slovaška) - 20, 2. Marit Schaap (Nizozemska) - 15, 3. Naoko Miura (Japonska) - 10 ... Judo • DP mlajših äanov in äanic Andi Karameta in Mai Pak do bronastih kolajn Foto: Matija Brodnjak V redkih prostih dneh so si člani odprave ogledali različne športne objekte po Floridi. Kikhoks • Pokal Slovenije na Ptuju y Člani KBV Ptuj ponovno odlični V soboto, 3. 6., je na Ptuju v dvorani Šolskega centra na Ptuju potekalo pokalno prvenstvo Slovenije v tatami disciplinah v point-fightingu, light kontaktu in kick lightu. Na tekmovanje se je prijavilo 189 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov. Organizator tekmovanja Klub borilnih veščin Ptuj je skupaj s Kikboks zvezo Slovenije še enkrat več opravil odlično delo. Na odprtju prvenstva sta prisotne pozdravila predsednik KBV Ptuj Edvard Štegar in predsednik Kikboks zveze Slovenije Vladimir Sitar, ki je tudi uradno odprl prvenstvo. Ptujčani (polovica jih je nastopala v dveh kategorijah) so osvojili 7 prvih, 7 drugih in 5 tretjih mest. 1. mesto so osvojili: - Doris Šulek med starejšimi ka-detinjami do 60 kg in do 65 kg v point fightingu -Tilen Repina med mladinci do 89 kg v point fightingu - Taja Šibila med starejšimi kadet-injami nad 65 kg v point fightingu in light kontaktu - Tia Rodošek med mlajšimi kadet-injami do 47 kg v point fightingu - Lea Skledar med mlajšimi kadet-injami do 42 kg v point fightingu 2. mesto so osvojili: - Pia Kozel med deklicami do 33 kg v point fightingu - Jure Kristovič med starejšimi kadeti do 37 kg in do 42 kg v point fightingu - Maj Štrud med starejšimi kadeti nad 69 kg v point fightingu - Larisa Vidovič med starejšimi kadetinjami do 65 kg in nad 65 kg v point fightingu - Filip Janžekovič med člani do 74 kg v point fightingu 3. mesto so osvojili: - Jaka Kozel med mlajšimi kadeti do 42 kg in do 47 kg v point fightingu - Tim Arnuš med mlajšimi kadeti do 47 kg v point fightingu -Tia Rodošek med mlajšimi kadet-injami do 42 kg v point fightingu - Lea Skledar med mlajšimi kadet-injami do 47 kg v point fightingu Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Matej Šibila, Franc Vrbančič, Aleš Skledar, Mateja Er-lač in Edvard Štegar, ekipo Ptuja pa sta uspešno vodila Timi Sitar in Filip Janžekovič. Franc Slodnjak Lendava je gostila člansko državno prvenstvo do 23 let, na katerem smo dobili po sedem novih državnih prvakinj in prvakov. Prvenstva se je udeležilo 81 tekmovalcev iz 19 klubov, prikazanih je bilo veliko odličnih borb. Naslovi državnih prvakov in prvakinj so odšli v Maribor, Slovensko Bistrico, Slovenj Gradec, Ljubljano, Celje in Križevce. Dve bronasti medalji sta za Judo klub Drava priborila Andi Karameta v kategoriji do 90 kg in Mai Pak v kategoriji do 66 kg. Prvi je izgubil prvi dvoboj z Andražem Oblakom (GIB Šiška), nato pa je za tretje mesto vknjižil dve zmagi proti Kora-bu Totaju (Apolon Maribor) in Galu Miheliču (Triglav Kranj). Pak je za tretje mesto zabeležil zmago in dva poraza. Iz ptujskega kluba sta peti mesti osvojila Lan Milošič in Žanet Polanec, medtem ko je bil sedmi Rene Kloar. Iz Judo kluba Ormož se je na državnem prvenstvu izkazal Rene Vor-šič. V kategoriji do 60 kg je za tretje mesto na blazinah dosegel zmago in dva poraza. Andi Karameta, JK Drava Ptuj: „Zelo sem vesel bronaste kolajne, dveh zmag in tretjega mesta, ki mi je prineslo tudi kategorizacijo OKS. Dobre uvrstitve sem še posebej vesel, ker sem imel kar nekaj težav s poškodbo kolena. Letos me čaka še več nastopov na mladinskih tekmovanjih, seveda se bom že preizkusil tudi v konkurenci članov, kjer sem doslej osvojil več kolajn na tekmah za slovenski pokal." Vlado Čuš, glavni trener JK Drava Ptuj: „Vesel sem dveh kolajn v kategorijah, ki so izjemno konkurenčne. V juniju nas čaka še tekma za evropski pokal v Podčetrtku, kjer največ pričakujem od Luke Perkoviča, ter evropsko prvenstvo za veterane, na katerem bosta nastopila Miran Ploši-njak v kategoriji nad 100 kg in Milan Bezjak v kategoriji do 100 kg, seveda vsak v svoji starostni skupini." Štefan Cuk, uradni delegat Judo zveze Slovenije: „Čestitke organizatorju J K Lendava, ki je poskrbel, da smo prvenstvo izpeljali na optimalni organizacijsko-tehnični ravni. Na prvenstvu so nastopili mlajši tekmovalci in tekmovalke, med katerimi jih kar nekaj trka na vrata reprezentance. V JZS se bomo potrudili, da jim zagotovimo vse potrebno za nadaljnji napredek." David Breznik Tekmovalci in organizacijski odbor iz Ptuja Foto: arhiv JK Drava Ptuj Andi Karameta in Mai Pak (leuo) sta se okitila z bronastima medaljama, desno je trener Vlado Čuš. petek • 9. junija 2023 Šport, šport mladih Štajerski 15 Tenis • Ekipno poletno DP 2023 Šolski šport • Nogomet Presenetili močnega Slovana z bratoma Bedene Po končanem rednem delu letošnje članske državne lige so se ekipe podale v končnico, kjer se je tekmovanje nadaljevalo na izpadanje. Ptujska ekipa TK Terme Ptuj (3. na vzhodu) se je v četrtfinalu merila z drugouvrščeno ekipo zahodne skupine Slovanom. Na Kodeljevo so varovanci trenerja Luka Hazdovca odšli z mislijo na presenečenje, ki jim je po izenačenih in zahtevnih obračunih tudi uspelo. V domači ekipi sta nastopila tudi brata Bedene, Aljaž in Andraž, ki pa sta ju Filip Jeff Planinšek in Žiga Kovačič ugnala. Tretjo zmago med posamezniki je prispeval Maks Meh, blizu pa je bil tudi Toni Hazdovac, a je na razliko izgubil master tie-break. Odločilno točko sta med dvojicami vknjižila Planinšek in Kovačič, ki sta premagala Aljaža Bedeneta in Bora Schweigerja Mužarja. Že naslednji dan so se člani ptujske ekipe podali na polfinalni dvoboj s spočitimi igralci ŽTK Maribor, ki so bili v polfinale uvrščeni neposredno (osvojili so 1. mesto v skupini). Do rezultata 2:2 je bil dvoboj izenačen, nato pa je Gal Emeršič Potočnik v podaljšani igri drugega niza ugnal Tina Krstuloviča in prevesil tehtnico na stran gostiteljev. Ti so nato dobili oba dvoboja dvojic. „Proti Slovanu bi se nam lahko izšlo že po dvobojih posameznikov, saj je imel tudi Toni pri vodstvu 9:7 v master tie-breaku že zaključne žoge za zmago, ki pa ju je tekmec ubranil. Filip in Žiga sta v dvojicah zmogla dovolj moči za zaključno točko in lepo ekipno zmago. Proti ŽTK Mariboru se nam žal ni izšlo, utrujenost je naredila svo- TK Terme Ptuj je. Morda bi bilo drugače z Blažem Rolo, ki zaradi poškodbe ni mogel zaigrati, je pa vendarle pomagal z navijanjem. Kljub temu smo z nastopi v letošnji ligi zadovoljni, uvrstitev med najboljše štiri ekipe je celo več Končnica, rezultati: četrtfinale: Slovan - Terme Ptuj 3:4, Branik Maribor -Spin Medvode 7:0; polfinale: Triglav Kranj - Branik Maribor 4:3, ŽTK Maribor - Terme Ptuj 5:2; finale: Triglav Kranj - ŽTK Maribor (10. 6.). Slovan - Terme Ptuj 3:4 Al. Bedene - Planinšek 2:6, 5:7 Žitnik - Meh 6:1, 0:6, 5:10; Mužar Schweiger - Krstulovič 6:3, 6:2 An. Bedene - Kovačič 4:6, 6:7(7) Beliš - T. Hazdovac 6:4, 4:6, 12:10 Al. Bedene/Mužar Schweiger - Planinšek/Kovačič 7:5, 4:6, 7:10 Žitnik/Beliš - Meh/Krstulovič 7:6(4), 3:3 - predaja ŽTK Maribor - Terme Ptuj 5:2 Dominko - Planinšek 4:6, 6:3, 6:10 Kovačič - Meh 1:6, 3:6 Emeršič-Potočnik/Krstulovič 6:1, 7:682) Žnuderl - Kovačič 6:2, 6:1 Kegl - T. Hazdovac 7:5, 6:0 Dominko/Kupčič - Kovačič/Planinšek 6:3, 6:2 Kovačič/Žnuderl - Krstulovic/Meh 6:3, 3:4 - predaja Rokomet • Mlajše selekcije RKJeruzalem Ormož Zadovoljiva sezona mladih Ormožanov Rokometni klub Jeruzalem Ormož je v letošnjem državnem prvenstvu mladih nastopil z osmimi različnimi selekcijami, od mladincev do mini rokometašev je to znašalo okrog 120 mladih športnikov. Najvidnejši vlogi sta igrali ekipi kadetov (letniki 2006/07) in starejših dečkov B (letniki 2009/10). Kadeti sedmi v državi Kadetska ekipa, ki je igrala v 1. SRL, je tekmovanje končala na 7. mestu v državi. „Osnovni cilj je bil preko kvalifikacij se uvrstiti v 1. kadetsko SRL, v njej pa odigrati čim več močnih tekem, ki prinašajo tako posamezni kot ekipni napredek. Na koncu smo sezono končali v zlati sredini, nekaj posameznikov, ki so tudi pridno trenirali, je vidno napredovalo, imamo pa še nekaj fantov, ki so daleč od svojih zmožnosti. Če potegnemo črto čez leto, bi sezono ocenil z oceno med tri in štiri. Rezerv imajo ti fantje še ogromno. Tudi v novi sezoni ciljamo na uvrstitev v 1. kadetsko SRL," je o sezoni kadetov povedal trener Damir Turkovič. Ekipa še vedno trenira, v soboto, 17. junija, pa jih čaka udeležba na mednarodnem turnirju v Vidovcu. Ekipa RK Jeruzalem Ormož: Matej Bezjak (2006), Žan Majdič (2007); Tit Grabovac (2006), Jan Žuran (2007), Kevin Meško (2007), Blaž Majhen (2006), Luka Potočnjak (2007), Benjamin Lah (2006), Vid Kovačec (2006), Gabi Škorjanec (2006), Mi-hajlo Timarac (2007), Žan Brenholc (2006), Jaka Prapotnik (2006), Vid Kovačec Lesar, strokovni štab Damir Turkovič in Mladen Grabovac. Starejši dečki B državni podprvaki Najuspešnejši med igralci Jeruza- lema v tej sezoni so bili starejši dečki B, ki so skozi celo leto igrali odlično in na koncu postali državni podprva-ki. Ekipa je že pri mlajših dečkih kazala velik potencial, dokazala pa ga je letos v konkurenci starejših dečkov B. Odigrali so dvajset tekem, zmagali devetnajstkrat in doživeli le en poraz. Na žalost v velikem finalu proti Krki, a gre za zasluženi poraz. Na zaključnem Final 4 so Ormoža-ni v polfinalu premagali Riko Ribnico (24:19) in v velikem finalu izgubili proti Novomeščanom (17:21). V naj sedmerico turnirja sta bila iz vrst Prlekov izbrana Tai Žuran in Mihael Zagorec, naj strelec turnirja je s štirinajstimi zadetki postal Taras Rajh. „Ekipa je zelo talentirana in ima kar precej visokih posameznikov. Glede na ostale ekipe v tej generaciji imajo naši igralci še veliko rezerv glede fizične moči in tudi v prihodnosti se lahko nadejamo napredka pri tej generaciji. Seveda pa je najpomemb- —éàŒim wsm T V izenačenem dvoboju Juršinčani uspešnejši od Hajdinčanov Foto: Črtomir Goznik od pričakovanega," je dejal Luka Hazdovac. JM Ekipa OŠ Juršinci je osvojila naslov medobčinskih prvakov v malem nogometu. Starejši dečki B Jeruzalema Ormoža - državni podprvaki nejša stvar, da iz te ekipe v prihodnosti izluščimo vsaj dva ali tri igralce za člansko moštvo Jeruzalema. Večje število igralcev v članski 1. A-ligi je glede na naše izkušnje v preteklosti utopija. Ekipo sestavljajo športniki iz šestih različnih osnovnih šol (OŠ Ormož, OŠ Ivanjkovci, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Cestica na Hrvaškem, OŠ Gorišnica, OŠ Kidričevo)," je srebrno generacijo mladih Jeruzalema opisal trener Uroš Krstič. V soboto, 10. junija, se bodo starejši dečki B na turnirju mladih Fagus GIS 2023, ki bo potekal v Ormožu in pri Veliki Nedelji, predstavili z dvema ekipama. Ekipo RK Jeruzalem Ormož so na Final 4 v Novem mestu zastopali: David Jurčec (2009), Lucas Kumpuš (2010); Stiven Prapotnik (2009), Taras Rajh, Tino Grabovac (2009), Bastian Peteršič (2009), Vid Korpar (2009), Gašper Niedorfer (2010), Nejc Jurkovič (2011), Rožle Jurčec (2009), Teo Rubin (2010), Vasja Ba-šelj (2009), Mihael Zagorec (2009), Anže Plohi (2009), Jaša Žunec (2010), Maks Majhen (2009), Tai Žuran (2009), strokovni štab Uroš Krstič, Mladen Grabovac, Denis Jurčec. Tudi ostale selekcije marljive Glede marljivosti na treningih je treba izpostaviti tudi ekipo mlajših dečkov A (letniki 2010/11), mlajših deklic A (letnice 2010/11) in mini roko-metašev (2013/14/15). V ormoškem klubu si želijo tudi v prihodnje v svoje vrste zvabiti čim več mladih športnic in športnikov, obenem pa korektno sodelovati s sosednjimi klubi v pod-ravsko-pomurski regiji. Otrok je glede na številčnost vedno manj v športu, veliko slabega je naredila tudi sodobna bolezen oz. tehnologija, ki otroke po efektu padajočih domin privablja k računalnikom ter telefonom, oddaljuje pa jih od življenjskega bistva, ki pa je telesna dejavnost oz. gibanje. Vse klube čaka ogromno dela, da mlade sploh privabijo k športu... JM Zavod za šport Ptuj je organiziral medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za učence in učenke letnika 2012 in mlajše. V dveh predtekmo-valnih skupinah je nastopilo osem ekip, po dve najboljši iz vsake sta se uvrstili na zaključni turnir, ki je bil v tem tednu v Juršincih. Med četverico finalistov sta izstopali ekipi OŠ Juršinci in OŠ Hajdina, ki sta se do medsebojnega zaključnega srečanja prebili brez poraza. V napetem obračunu so se minimalne zmage in naslova medobčinskih prvakov veselili domačini. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Podlehnik): Pod-lehnik - Gorišnica 2:0, Destrnik-Trno-vska vas - Juršinci 0:2, Gorišnica - Juršinci 1:1, Podlehnik - Destrnik--Trnovska vas 4:0, Destrnik-Trnovska vas - Gorišnica 0:3, Juršinci - Podleh-nik 3:0; skupina B (ŠD Cirkulane): Cirku-lane-Zavrč - Hajdina 0:3, Kidričevo - Markovci 3:0, Hajdina - Markovci 7:0, Cirkulane-Zavrč - Kidričevo 2:1, Kidričevo - Hajdina 0:6, Markovci -Cirkulane-Zavrč 1:4. Finale (ŠD Juršinci): Juršinci - Podlehnik 4:1, Cirkulane--Zavrč - Hajdina 2:5, Podlehnik - Haj-dina 0:3, Juršinci - Cirkulane-Zavrč 5:0, Cirkulane-Zavrč - Podlehnik 1:1, Hajdina - Juršinci 1:2. Vrstni red: 1. OŠ Juršinci 2. OŠ Hajdina 3. OŠ Podlehnik 4. OŠ Cirkulane-Zavrč 5. OŠ Gorišnica 6. OŠ Kidričevo 7. OŠ Destrnik-Trnovska vas 8. OŠ Markovci UR Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto so osvojili učenci OŠ Hajdina. am m$ m mm mm mh Foto: Črtomir Goznik Tretje mesto je osvojila ekipa OŠ Podlehnik. 16 Štajerski TEDNIK Šport, šport mladih petek • 9. junija 2023 Padalstvo • Tekma za svetovni pokal na Reki Balta drugi, Slovenija četrta, Ptujčani devetnajsti Uvodni obračun najboljših padalcev sveta v skokih na cilj so minuli konec tedna pripravili na Reki, kjer se je akcija dogajala na letališču Crobnik. Na Hrvaškem so izvedli prvo izmed šestih letošnjih tekem svetovnega pokala. Finale tekmovanja bo v Du-baju, kjer bo sodelovalo deset najbolje uvrščenih in nekaj povabljenih ekip. Tokrat je na Reki tekmovalo 28 ekip oz. 140 padalcev. Zaradi spreminjajočih se vetrovnih razmer je organizatorjem uspelo izpeljati le štiri serije, kar je tudi minimum, da je tekma priznana. V takšnih pogojih se je tokrat najbolje znašla ekipa nemške vojske Sportfordergruppe Bw Team 1, saj so njeni padalci nabrali le 26 kazenskih centimetrov. Slovenska reprezentanca, ki je prav tako sestavljena iz profesionalnih padalcev slovenske vojske, je prišla do 4. mesta in je nabrala 40 kazenskih centimetrov (Uroš Grilc 8, Peter Balta 2, Roman Karun 2, Matej Bečan 21 in Matej Kostanjevec 7 kazenskih centimetrov). Z rezultati sta vidno izstopala Balta in Karun, ki sta tudi med posamezniki zasedla prvo in drugo mesto. Ptujčan je bil drugi, po serijah je imel rezultate o, o, o in 2 kazenska centimetra. O svojem nastopu na Reki je Peter Balta povedal: „Zadovoljen sem s svojimi skoki. Videlo se je, da sem letos že opravil kar veliko skokov in sem bil dobro pripravljen za to tekmo. Na njej sem v zahtevnih vetrovnih pogojih unovčil svoje Foto: osebni arhiv Peter Balta je na Reki osvojil 2. mesto, zmagal je klubski kolega iz reprezentance Roman Korun. izkušnje in sem naredil tri vrhunske skoke. Zadnji skok se mi je malo ponesrečil, saj sem ga upočasnil in sem bil v zaključku malo prekratek ter sem si žal priskakal dva kazenska centimetra.« Peter Balta je tako z vrhunskim rezultatom odprl novo tekmovalno sezono, drugo mesto med svetov- no elito bo dodatna spodbuda za našega odličnega padalca. Ob njem je treba pohvaliti še enega reprezen-tanta iz naših koncev, in sicer Mateja Kostanjevca. Gorišničan je opravil štiri konstantne skoke in je skupno zbral sedem kazenskih centimetrov (3, o, 2, 2), kar je zadostovalo za končno 28. mesto. Nogomet • Aluminij cup 2023 V dveh dneh nastopilo več kot 1200 nadobudnežev iz 120 ekip Prvi konec tedna v juniju N K Aluminij tradicionalno organizira turnir mlajših selekcij, letos je potekal pod uradnim imenom Nova KBM Aluminij cup 2023. V dveh dneh so na zelenice športnega parka Aluminij stopili igralci 121 ekip iz Slovenije in Hrvaške v starostnih kategorijah od U-7 do U-14. Skupno je na turnirju nastopilo več kot 1200 igralcev, s spremstvom trenerjev in staršev pa je bila številka še bistveno večja. V soboto je nastopajoče razvajalo sončno vreme, nastopile pa so selekcije U-7, U- 9, U-11 in U-13. V nedeljo so priložnost za druženje in dokazovanje dobile ekipe starostnih kategorij U-8, U-10, U-12 in U-14. Zmagovalce so razglasili v sedmih kategorijah, le ekipe iz selekcije U-8 zaradi nevihte niso dokončale svojih nastopov. Člani domačega kluba so se izkazali v organizacijskem smislu, mladi Utrinek s tekme u konkurenci U-12 šumarji pa so na bili uspešni tudi na igriščih, saj so doma zadržali kar tri lovorike (U-11, U-13 in U-14). Posebno presenečenje so pripravili mladi Go-rišničani, saj so zmagali v kategoriji Aeroklub Ptuj se je vrnil med elito Aeroklub Ptuj je imel lansko leto težave z letalom, kar je posledično pomenilo, da so manj trenirali in so nastopali le na nekaterih manjših tekmovanjih. V marcu so v klubu ponovno dobili letalo, s katerega sedaj padalci redno opravljajo skoke za trening. To je pomenilo, da so pred odhodom na Reko kar nekaj časa posvetili treniranju. Ob treh »ptujskih« padalcih Matevžu Cestniku, Aleksandru Čušu in Marku Veseliču so v ekipi tokrat gostili Leščana Jaka Kofola in Srba Slobodana Terzica. Po skupno 20 opravljenih skokih je imel Aeroklub Ptuj 85 kazenskih centimetrov, kar jim je prineslo 19. mesto. Najbolje se je tokrat na Hrvaškem odrezal izkušeni Aleksander Čus z 12 kazenskimi centimetri, le centimeter več je zbral Matevž Cestnik, ki se je po nekaj letih vrnil v padalski šport. V Aeroklubu Ptuj imajo v načrtu tekmovati še na treh tekmah za svetovni pokal. Prva izmed teh bo pri nas v Lescah in ta bo štela tudi za državno prvenstvo. Želja je nastopiti še na kakšni regionalni tekmi in v septembru na domači tekmi za Pokal Ptuja 2023. David Breznik Športni napovednik Nogomet • Zaključna prireditev MNZ Ptuj letos v Podvincih Ob zaključku sezone MNZ Ptuj tradicionalno pripravi zaključno prireditev s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim. Letos bo izvedena v petek, 9.6., v Podvincih. Program prireditve: ob 17.00: tekma mlajših dečkov za prvaka 2. razreda: Apače - Cir-kulane-Zavrč; ob 18.30: tekma za prvaka med veterani +35: Podvinci (prvaki vzhodne skupine) - Hajdina (prvaki zahodne skupine); ob 20.00: slovesna podelitev pokalov in priznanj za TL 2022/23 Mali nogomet • 22. Sandijev memorial Med 7. in 11. junijem na igrišču pri OŠ Vitomarci poteka že 22. izvedba Sandijevega memoriala. Spored: PETEK, 9. junij 2023 - ob 18.00 - revijalna tekma v spomin na prvega predsednika Jožeta Bračka, igralca Franca Fekonja in vratarja Silvestra Kronika, - ob 18.30 - asfaltno igrišče, veteranski turnir 35 + (igrajo lahko letniki 1986 in starejši, število ekip omejeno na 9, prijavnina 30 €, vključen obrok hrane, nagradni sklad 1.000 evrov), - ob 20.00 - ekshibicijska tekma ženskih ekip. SOBOTA, 10. junij 2023 - od 11.00 - otroški nogometni turnir (v telovadnici) - predšolski otroci, U8, U10, U12, U14 in U16, - ob 13.00 - članski turnir na asfaltnem igrišču (predtekmovanje v skupinah), - ob 17.00 - veteranski turnir 45 + (igrajo lahko letniki 1978 in starejši, asfaltno igrišče) - ob 20.00 - članski turnir (nadaljevanje predtekmovanja) in finalni del turnirja. Finale ob 24. uri, za zaključek ognjemet. Bogate nagrade za najboljšega igralca, strelca, vratarja in peterko turnirja. Nagrade so zagotovljene, število ekip je omejeno na 18. JM, DB Kasaški šport • Šampionat Slovenije v Krškem: Sagajev Don Saxo dobil prestižno dirko Kasaški klub Krško je na hipodromu Brege minulo nedeljo pripravil prvi vrhunec sezone. Šest trenutno naših najboljših kasačev se je pomerilo v prestižni, rejski dirki za šampionat Slovenije. Tekmo v dveh tekih je dobil sedemletni Don Saxo (Jože Sagaj ml., KK Ljutomer) in s tem ubranil lansko zmago iz Šentjerneja. Prvi tek je pripadel Premalu MS z Mitjem Slavičem (KK Ljutomer) - kilometrski čas 1:16,3, le za desetin-sko pa je na drugem mestu zaostal Don Saxo. Odločilni tek je prepričljivo dobil Don Saxo (1:14,9), z drugim mestom v drugem teku pa si je skupno tretje priborila Chiara TŠ z Dušanom Zorkom (KK Ljutomer). Premal MS je s četrtim mestom v drugi dirki skupno osvojil drugo mesto. Šampionat Slovenije je Sagajevim pripadel že četrto leto zapored - pred Don Saxojem je dvakrat s Tars Starsem slavil Jože-tov brat Janko. NŠ Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme u konkurenci U-8 U-10. Preostale tri zmagovalne pokale so domov odnesli Celjani (U-7), Velenjčani (U-9) in Novomeščani (U-12). Končni vrstni red: U-7 (16 ekip): 1. Celje, 2. Šampion, 3. Aluminij, 4. Gorišnica - modri; U-8 (20 ekip): zmagovalne ekipe predtekmovalnih skupin: Maribor, Celje, Lumen Varaždin - rdeči, Nafta; U-9 (18 ekip): 1. Rudar Velenje -beli, 2. Celje, 3. Pobrežje, 4. NŠ Galič; U-10 (15 ekip): 1. Gorišnica, 2. Olim-pija - zeleni, 3. Olimpija - beli, 4. Radlje; U-11 (20 ekip): 1. Aluminij B, 2. Dra-vinja, 3. Slivnica,4. Jurovski Dol; U-12 (8 ekip): 1. Krka, 2. Slovan, 3. Aluminij B, 4. Bravo 2; U-13 (19 ekip): 1. Aluminij - rdeči, 2. Celje, 3. Drava, 4. Malečnik; U-14 (5 ekip): 1. Aluminij, 2. Olimpija, 3. Bistrica, 4. Celje. JM petek • 9. junija 2023 Za kratek čas Štajerski 17 avtor: janez presečnik L ' I I bivališče grascaka službeno mesto lektorja zliti glas reka v angliji □□H režiserka i zenerling trta z velikimi modrimi grozdi monokel kitajski umetnik in aktivist (aj) stane mancini rastlina, ki "ne pozebe" Človekova zavest zver iz družine psov nas klarinetist (ernest) jakob aljaž bitje v sholast. filozofiji pravljičarka peroci kraj na kočevskem večja vojaška enota acid kopica pravoslavni duhovnik kurir prekla, fižolovka lantan učitelj (star.) politik ganlc jap.smuc. skakalec (noriaki) pocelo taoizma tepec, osle mesto na tirolskem nosilec vrat (žarg.) iridij direktna potomka prožne primorska gubev modra grlu za trta tvorjenje in rdeče glasov vino hvundaiev avto domnevno bitje v himalaji smučarska skakalka klihec tračnice delavec ki lomi kamenje v kamnolomu arhold tovornik tatinska ptica glavno mesto gane potrebno število trojk za poker trojk panj ignacij po domaČe reka v turčiji telica (ljubkov.) sol aluminijevega hidroksida induska zvezna država strokovnjak za iranske jezike tocaj puščava na severu čila H V letu 2020 vas čaka veliko obveznosti, tako poslovne kot osebne narave, med njimi tudi novi dogodki na romantičnem področju. Sredi leta boste spoznali osebo, ob kateri se boste počutili prijetno in mogoče se boste odločili za resno zvezo. Tisti, ki ste v zvezi, pa boste partnerju stali ob strani v težavnem obdobju, kar bo še bolj utrdilo in poglobilo vajin odnos. Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) Sreča se skriva na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Tokrat se boste dobro in ugodno počutili doma. Prav možno je, da nekaj prenavljate, stvari se bodo odvijale tako, da imate od vsega korist. Čas je, da se odpravite na izlet. Služba - nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. BIK (21. 4. - 20. 5.) Korak za korakom delate na samozavesti in na pogovoru. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo tako ali drugače osrečili. Čez vikend se sprostite in uživajte, modro je, da se odpravite na kakšen izlet ali krajše počitnice. Na delovnem mestu pa prijetno s koristnim. Ä Zdelo se bo, da preprosto cvetite in da kjer se pojavite, vnesete neko pozitivno in romantično energijo. Mnogi predstavniki se lahko zaljubijo in tako še popestrijo teden. Zvezde bodo na vaši strani v službi in še največje zadovoljstvo bo vaše denarno stanje. Vplačajte loto! cO" TEHTNICA (23. S. - 23. 10.) Planeti in zvezde se bodo obrnili tako, da boste imeli od tega korist. Čeprav vas bo življenje učilo, da se počasi daleč pride, ne boste odnehali toliko časa, dokler ne dosežete svojega. Prijatelji bodo kot sol in aroma vašega življenja. Srečo boste našli v ljubezni. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Žarki usode vas bodo razsvetlili v ljubezni. Pravzaprav si boste upravičeno upali priznati, da ste srečni. Seveda se bo to izrazilo v vašem življenju. Pričakovati je, da se boste odpravili na pot in srečno roko boste imeli pri nakupovanju. Okrepila se bo samozavest in duhovna znanja. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) # / STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Privlačile vas bodo skrivnostni in zdelo se bo, da nekoliko odstopate. Ne boste se ozirali toliko na druge ljudi, ampak sledili osebni legendi. Novosti vas čakajo v ljubezni in sledila bo prijetna poletna romanca. Pogumno se soočite z obveznostmi na delovnem mestu! AKRA - glavno mesto Gane, IMST - tirolsko mesto v dolini Inna, 50 km zahodno od Innsbrucka, SOAR - reka v Angliji, desni pritok reke Trent Ptuj • Na 46. Igrah dobre volje več kot 100 otrok in mladostnikov Vsi prvi, vsi zmagovalci Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami iz vse Slovenije, ki med šolanjem bivajo v domovih ter centrih za rehabilitacijo in usposabljanje, se vsako leto srečajo na Igrah dobre volje. Letos jih je prvič gostila ptujska OŠ dr. Ljudevita Pivka. Gre za dogodek, katerega začetki segajo že v daljno leto 1977, organizacijo pa vsako leto prevzame drugi slovenski zavod z domsko oskrbo. Na tekmovanju ni v ospredju tekmovalni duh, ampak predvsem druženje in zabava. Tudi na Ptuju so sledili temu vodilu, saj je bilo v šolski telovadnici OŠ dr. Ljudevita Pivka zelo sproščeno in prijetno vzdušje. Kot je pri Igrah dobre volje v navadi, je bil vsebinski poudarek na medsebojnem sodelovanju in pomoči. Na letošnjem dogodku se je med seboj družilo in širilo dobro voljo okoli 100 otrok in mladostnikov s spremljevalci iz sedmih ekip domskih zavodov v Sloveniji (Maribor, Slovenska Bistrica, Celje, Dobrna, Murska Sobota, Ljubljana in Ptuj). Učitelji OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj so pripravili zanimive in predvsem zelo zabavne igre, skozi katere so tekmovalci krepili svoje gibalne in komunikacijske sposobnosti. Ena izmed prednosti tekmovanja je tudi ta, da lahko udeleženci pokažejo, kaj znajo in zmorejo. Marsikdo tako prepozna svoja močna področja in pridobi občutek pripadnosti skupini. Po Veselo druženje otrok in mladostnikov na 46. Igrah dobre volje besedah ravnateljice Lidije Marin je glavni namen dogodka druženje sovrstnikov in spodbujanje pozitivne samopodobe. Mlade je s svojo prisotnostjo navdušil tudi nekdanji nogometaš Marcos Ta- vares, z njimi je delil svojo življenjsko zgodbo, nato pa je sledilo sproščeno druženje in deljenje av-togramov. Pred začetkom dogodka je vse sodelujoče nagovoril tudi ptujski podžupan Boštjan Šeruga in jim zaželel prijetno druženje. OŠ dr. Ljudevita Pivka je domsko oskrbo oz. vzgojno skupino prevzela pred nekaj leti od Dijaškega doma Ptuj. Estera Korošec rtf^ RAK (21. 6. - 22. 7.) Ljubezen bo tista, ki vam bo dajala upanje in pokazala pravo pot. Razgrnili boste tančico skrivnostni in tako v svoje življenje privabili prijetne in harmonične stvari. Pravzaprav boste imeli tudi ogromno dela in obveznosti. Vzemite si čas zase in za tiste reči, ki so vam blizu. L>' LEV W77 (23. 7. - 22. 8.) Spremljale vas bodo skrivnosti in stvari bodo šle po tisti poti, ki vam je namenjena. Nasvet tedna se skriva v tem, da se prepustite in uživate. Odpravite se lahko tudi na sprehod po gozdu in na gozdni jasi izpoveste ljubezen. Služba: vzemite si dopust! t DEVICA )1 (23. 8. - 22. 9.) Na delovnem mestu prihaja vaš čas in trud iz preteklosti se bo izplačal. Resnica je ta, da boste imeli ogromno motivacije in tako še lažje prišli do cilja. V ljubezni se bo dogodilo, da boste spoznali, da so iskre sreče večne. Čakajo vas nove poti in ugodni premiki na bolje. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.] Ljubezen je nekaj, kar slehernega človeka na tej preljubi Zemlji osreči. Zdelo se bo, da vas čakajo premiki na bolje. Modri ljudje so celo prepričani, da kdor čaka, dočaka. V vaše življenje bodo prihajali prijetni ljudje. Sprostite se in za trenutek ali dva uživajte. > > VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Čaka vas prijeten in dinamičen čas. Zdi se, da tudi sami prepoznate ugodnosti prave poti. Še največ dela boste imeli s tem, da si izberete primerna oblačila za poletje. Po majhnih korakih boste doživeli velike uspehe. V čustvenem življenju boste združili določene ugodnosti. RIBI (1S. 2. - 20. 3.) Sledili boste svojim sanjam in nakazano je, da bo vaše srce tako nežno kot jutranja rosa. Dobro vam bodo šla od rok vsa kreativna dela. Ugodno je, če negujete svojega notranjega otroka. Na delovnem mestu bo potrebno več akcije in v ljubezni več romantike. 18 Štajerski Na sceni petek • 9. junija 2023 Skrinja domačih viž - Ansambel Svizci Obogatili narodno-zabavno sceno Člani rosno mladega ansambla Svizci prihajajo iz Gorenjske (iz Begunj na Gorenjskem, Gorij, Planine pod Golico in iz Pod-blice). Harmoniko igra Aleš Jakopič, kitaro njegov brat Gašper Jakopič, bariton Boštjan Vidic, klarinet Enej Valjavec, trobento Dejan Zupan, ki obenem tudi poje z Urško Borovinšek, najlepšo članico ansambla. Sicer pa tudi najbolj prepoznaven glasbenik mladega ansambla, ki je pred tem igral pri Veselih Begunjča-nih, v Ansamblu Saša Avsenika ter Petovia kvintetu s Ptuja, kjer je pel skupaj z Lariso Majcen. „Brata Aleš in Gašper prihajata s Planine pod Golico, svoje gene pa sta podedovala od očeta in dedka, ki sta igrala klarinet in kitaro. Aleš je 20-letni študent glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Gašper pa 24-letni gostinec, ki ima na Planini pod Golico svoj bar Žičnica. 29-letni baritonist Boštjan prihaja iz Pod-blice, je samostojni podjetnik, ki obvlada in zna vse, česar se loti. Klarinetist Enej je 22-letni študent gradbeništva iz Begunj na Gorenjskem, ki mu je bila glasba položena že v zibelko, saj je njegov oče Jure Valjavec, prekaljeni glasbeni maček, komponist, aranžer, klarine- tist in član ansambla Gašperji. Poleg njegove zveste sopotnice glasbe pa se v prostem času rad ukvarja z nogometom. Najbolj prepoznaven obraz našega ansambla je 35-letni Dejan Zupan, ki si je bogate glasbene izkušnje nabiral pri Veselih Begunjčanih, v Ansamblu Saša Avsenika ter Petovia kvintetu. Prav tako kot Enej pa je Dejan strasten nogometni navdušenec. Najlepša in najbolj simpatična članica naše- ga ansambla je 26-letna Urška, ki zna tudi spretno vrteti kuhalnico v eni izmed najboljših restavracij pri nas na Gorenjskem. V prostem času rada zahaja v hribe, saj je velika ljubiteljica gora," so se predstavili člani mladega narodno-zabav-nega ansambla Svizci. V preteklem letu so se spoznali v Bršci, nedaleč od Begunj na Gorenjskem, kjer se občasno zbirajo glasbeniki iz bližnje in daljne okolice. Tako se je porodila tudi ideja o novem naro-dno-zabavnem ansamblu. „Vsi člani ansambla smo zelo sladkosnedi. Na eni izmed prvih vaj smo jedli čokolado in se v šali primerjali s svizci iz reklame, tako smo prišli do imena. Šalo na stran. Želeli smo kratko, zabavno, a hkrati prepoznavno unikatno ime," so obrazložili poimenovanje ansambla. Za glasbo in s tem tudi za na-rodno-zabavno glasbo pa pravijo, da je način življenja. Kar nekaj njihovih članov je glasbeni dar dobilo že z rojstvom, položen jim je bil v zibko. Narodno-zabavna glasba povezuje vse ljudi, tudi njih, ki jo igrajo. Na nastopih pa vidijo, da jo sprejema tudi vedno več mladih, tako da se za njeno prihodnost ni bati. V večini preigravajo glasbo Ansambla bratov Avsenik, Alpskega kvinteta, Ansambla Saša Avsenika, Slovenskih muzikantov in skladbe nekaterih priznanih tujih ansamblov. Od ostalih narodno-zabavnih ansamblov jih prav zagotovo loči njihova zagnanost, mladost in želja po ustvarjanju avtorske glasbe. Se Foto: zasebni arhiv Ansambel Svizci letos bodo izdali avtorsko skladbo, ki je že v nastajanju. Kot novopeče-ni narodno-zabavni ansambel Svizci so premierno v gostilni Avsenik igrali članom in članicam Evropske zveze združenja medicinskih sester v gostilni. Decembra 2022 so nastopili na blejski promenadi v okviru Zimske pravljice na Bledu. V letošnjem letu pa so že igrali v Kampu Šobec, kjer so obiskovalcem polepšali sončno popoldne, prav tako pa so popestrili kar nekaj zasebnih zabav. V kratkem se odpravljajo na gostovanje v Nemčijo, bolj natančno Oberstaufen, v bližini jezera Bodensee. Njihovi termini se ob pomoči njihove managerke Nike Pogačar, naše »mame svizec«, kot ji pravijo, že hitro polnijo, tako da že komaj čakajo, da bodo s svojimi nastopi obogatili dogajanje, prinesli veselje številnim ljubiteljem narodno-zabavne glasbe, tako na Gorenjskem kot drugje. Za festivale narodno-zabavne glasbe pa pravijo, da so odlična priložnost za predstavitev novih in zagnanih ansamblov, ki šele začenjajo pot na narodno-zabavni sceni in so željni nastopanja. „Naši načrti so predvsem ostati zvesti narodno-zabavni glasbi in jo zastopati tako na slovenskih kot tudi tujih odrih. Močno pa si želimo ustvariti nekaj hitov, tako da bi nas lahko kdaj slišali tudi na radiu in še na drugih medijih," so še povedali „sladkosnedni" Svizci. MG Podlehnik • Šmarnice 2023 Kliče nas venčani maj Mesec maj že od nekdaj vzbuja praznično razpoloženje zaradi naglo prebujajoče se narave, v katoliški cerkvi je posvečen življenju Marije. V tem mesecu se vrsti vsakodnevna šmarnična pobožnost, v cerkvah, pri križih ali kapelicah. Ta pobožnost je dobila ime šmarnice po cvetlicah šmarnicah, ki cvetijo maja v gozdovih in vrtovih. Na Slovenskem je šmarnično pobožnost uvedel blaženi Anton Martin Slomšek. Na binkoštno nedeljo so se tradicionalno zbrali člani ŽK, sosedje in župljani pri Horvatovi kapeli v Strajni. Domači duhovnik p. Jože Petek je pričel z litanijami, nato so se prepevale prelepe Marijine pesmi in šmarnično branje. Foto: ZG Pri Horvatovi kapeli v Strojni Zbrali smo se ob kapeli, za katero je vzorno skrbela vsa leta 92-letna Ana Horvat. Zadnja leta, ko je priklenjena na posteljo, pa zanjo skrbi Beti z družino. Ana se je rodila 23. 7. 1931 v Strajni 1. Vedno je delala prav vse, kar je bilo potrebno na haloškem hribu - bregu. V glavnem je bila gospodinja in mati, drugače pa je tudi kosila, sušila krmo, redila svinje, krave in kokoši. Veliko dela je opravila v vinogradu. Dolga leta je vdova, moč so ji dajali sinova družina in seveda vnuki ter pravnuki, ki jih ima neizmerno rada. Za bolno Ano skrbi snaha Beti z družino. Vsak večer moli, v nedeljo pa preko radija ali televizije spremlja mašo. Veseli se obiskov duhovnikov. Upa, da je ljubezen in vero prenesla na svoje drage, da bodo tudi oni nadaljevali in skrbeli za kapelo. Vsi zbrani smo se po šmarnicah zadržali na krajšem družabnem srečanju in zakuski, ki sta jo pripravila člana Karitas Franc in Beti z družino. Zdenka Golub Ptuj • Razstava Katje Bednarik Sudec »Narava je hrana in stabilnost« Prvo polletje v Miheličevi galeriji na Ptuju zaključuje razstava akademske slikarke Katje Bednarik Sudec, mednarodne umetnice, ki deluje tudi kot galerijska pedagoginja, pod naslovom Korenine in krila ter tisto usodno „jabolko" in kako gnezdo vmes. Rodila se je v Rakičanu, otroštvo preživela v Ljutomeru in na obronkih slovensko-hrvaške meje. Likovno pedagogiko je študirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Končala je magistrski študij slikarstva in se podiplomsko izpolnjevala v tujini. Drugi magistrski študij je končala na Inštitutu Art Context, UDK v Berlinu. Prejela je študentsko Prešernovo nagrado za grafiko. Je prejemnica več nagrad, doslej je razstavljala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Motiviko za svoja dela črpa iz narave, ki je njen navdih, medčloveških odnosov, še posebej tistih v ožji in širši družini, pri čemer jo vodijo spoštljivi odnosi do sočloveka in narave. Ptujsko likovno in galerijsko občinstvo navdušuje s svojim najnovejšim slikarskim opusom z letnico 2023. Razstavo spremlja katalog, v katerem njeno ustvarjanje opisuje Robert Inhof, s prevodi v angleščino, nemščino in francoščino. Uredila ga je Stanka Gačnik, skupaj z avtorico pa tudi opravila izbor in postavitev razstave. „Korenine in krila ter tisto usodno 'jabolko' in kako gnezdo vmes je naslov moje ptujske razstave. Korenine so naše korenine, zgodovina, družina pa tisto, kar občutimo pod nogami, ko iščemo svojo stabilnost. Gre za moj najnovejši slikarski opus, ideje so intenzivno rasle dve leti. Verjetno so rasle že od samega otroštva, ko sem opazovala družinske fotoalbume, se pogovarjala z babicami in dedki, ko so govorili o tem, kdo so, kaj so, kako iščejo svojo moč in kako naj tu mi s to močjo poletimo, zato krila. Nekaj me je vmes zaustavljajo, različni pripetljaji, zdravstvene težave, obiskalo nas je tudi pet dušic. Odločila sem se vse to vizualizirati, v bistvu maratonsko, od letošnjega januarja naprej za tako veliko razstavišče, kot je Miheličeva galerija. Narava je dejansko tista, s katero moramo imeti stik. Sodobni svet ga ima morda premalo. Vsake toliko časa se moramo spomniti, da so to tiste naše korenine, s katerimi se moramo povezovati. Narava je naša hrana, naša stabilnost, zato sem skušala to motiviko tudi vnašati v vse te podobe. Hkrati so vse ženske v naši družini ljubiteljice vrtov, kjer po moje vsaka ženska hodi hranit svojo dušo. Pri ustvarjanju izhajam iz sebe, sebe tudi najbolje poznam. Četudi se lotim vsebin, ki niso toliko ženske, jih vseeno mo- ram kot ženska ponotranjiti. Nekoč mi je zelo dober kustos, umetnostni zgodovinar, ki je tudi avtor besedila v katalogu, dr. Robert Inhof dejal, da naj ostanem pri tej ženski tematiki, četudi v umetnosti velja, da ženska na nek način ne more ženstveno delovati. Jaz pa še vedno vztrajam pri tem," je o svojem najnovejšem likovnem opusu povedala umetnica. Odprtje razstave, ki bo na ogled še mesec dni, do 2. julija, je pospremil duo Beročka, Selma Franov in Marinka Prelog. MG petek • 9. junija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ormoško • Odprtje kampa Hupkač na kmetiji Perc v Vodrancih »Ljudje sprašujejo, za koliko avtobusov je prostora« Krajevna skupnost Kog v ormoški občini je bogatejša še za eno privlačno atrakcijo. V soboto, 3. junija, je bilo namreč na kmetiji Perc v Vodrancih odprtje kampa Hupkač, katerega namen ob pisanju nove zgodbe je, da se ljudje vsaj za trenutek odklopijo od vsakdanjega vrveža, se povežejo z neokrnjeno naravo in živalmi na kmetiji ter uživajo na svežem zraku ob kozarcu vina lokalnih vinogradnikov in domačih dobrotah, kijih pridelujeta in predelujeta zakonca Perc. »Marca letos je poteklo dve leti, odkar smo pridobili gradbeno dovoljenje, nakar smo z lastnimi sredstvi in lastnim delom udejanjili načrtovano,« je v uvodu povedal lastnik posestva Slavko Perc. Tako je na terenu, kjer je bil nekoč pašnik, nastalo parkirišče za tri do štiri av-todome, prostor za šest do osem šotorov in kmečka lopa z letno kuhinjo, sanitarijami in hupkačovim gnezdom - ležiščem v mansardi neposredno pod streho lope. »Od hvala in kako je tu fajn se ne da živeti« »Naš cilj je, da bi ljudje začutili stik z naravo, se umirili od vrveža, ki nas obdaja na vsakem koraku, in vsaj enkrat na dan jedli, kar je zraslo na našem gruntu. Našim gostom je na voljo kulinarični paket z dobrotami iz naše predelave: klobase, tunka, razni siri in kruh. Tako lahko vsak zajtrkuje, malica ali večerja ob svojem idealnem času,« je dodala Romana Perc. »Opažamo, da je ljudi težko dobiti na naš konec, ko pa človeka privabiš, mu moraš ponuditi dva- do tri-, včasih tudi petdnevni program. Gost bo ostal tako dolgo, dokler bo imel kaj početi. Nobeden tu ni tako lep, niti naša krava nima tako lepe riti, niti hupkač tako lepo ne poje, da bi nekdo samo na tem mestu . r j ■___■ : -¿si i- ' JFmL* Kamp Hupkač se razprostira u varnem in mirnem okolju ob robu gozda. sedel teden dni. Sedel bo uro, dve, potem pa bo priletel komar ...,« se je pošalil Perc. »Ljudje potrebujejo gibanje, sprehod,zato gostom v programu predstavimo, kaj lahko tukaj vidijo, doživijo, kje in kaj lahko jejo, kje degustirajo.« Tako je posameznemu gostu na voljo raziskovanje celotne Prlekije in Medžimurja: od degustacij vin okoliških vinogradnikov, izletov po okolici Koga, Jeruzalema, Ormoža in Ljutomera, kolesarjenja, pohodništva, jahanja, doživetij na Dravi, raftinga na Muri, obiska oljarne Središče ob Dravi, do ter term v Banovcih, pri Mali Nedelji in v Sv. Martinu na Muri. Foto: Janez Skrlec Šotorišče, kjer je prostora za šest do osem šotorov Okolje tukaj ni naklonjeno množičnemu turizmu »Ljudje ves čas sprašujejo, za koliko avtobusov je prostora v kam-pu,« je povedal Perc in dodal, da je njihov kamp butičnega značaja, zato še vedno iščejo ciljne skupine obiskovalcev, ki bodo v času svojega bivanja sposobni živeti s pristno naravo, obenem pa jo takšno ob odhodu tudi zapustiti. »V naravo moraš vstopiti z občutkom« »Tukaj sem se srečal s prijaznimi ljudmi, ki dejansko razmišljajo o neokrnjeni naravi, zato vanjo ne posegajo. Tako na travnikih in pašnikih ostajajo tudi podrta drevesa, da se lahko življenjski ciklus obnavlja. V naravo moraš vstopiti z občutkom, ne pa samo priti in vzeti,« je o Perčevih in njihovem posestvu povedal ljubiteljski fotograf Marko Zabavnik, prav tako velik ljubitelj narave, ki je tamkajšnje gozdove in travnike poimenoval raj, saj mu je ravno zaradi neokrnjenosti uspelo fotografirati 40 različnih vrst ptic, med njimi ri - 9. - H '.HMlol Foto: Janez Skrlec tudi hupkača, po katerem je kamp dobil ime. Dvorišče je polno kmečkih živali Del življenja na Perčevi kmetiji predstavljajo tudi domače živali. »Krave so dobile imena po snahah,« sta v smehu povedala zakonca Perc in predstavila še ovci Ado in Evo, pa svilenki Dragico in Stanka, račko Nadico in psičko Etno. Po kom je dobil ime osel Miran, pa nam Perčeva nista hotela zaupati. »Naznanilo je dokončno!« »Skrbnik in skrbnica kampa Hupkač sta žena Romana Perc in sin Luka Perc. Uradno se v kampu Hupkač guči po prleško in slovensko. V kampu Hupkač se pozdravlja: in sicer dvakrat hup-hup in odzdravi trikrat hup-hup-hup,« je ob koncu sproščenega otvoritvenega nagovora naznanil Slavko Perc ter obenem vse prisotne imenoval za ambasadorje kampa Hupkač, z nalogo, da nosijo lepo besedo o kam-pu Hupkač po celem svetu, dokler bodo živi. Darja Žganec Horvat Sveta Trojica • Bliža se festival Trojicafest 2023 Koncerti so brezplačni Med 15. in 18. junijem bo Trojiški trg znova prizorišče dobre glasbe, zabave in kulinarike. Na osrednjem odru tradicionalnega Trojicafesta bodo letos nastopili Nina Pušlar, Žan Serčič, MI2 in Kvatropirci. »Veseli me, da je Trojicafest zrasla v enega večjih festivalov v severovzhodni Sloveniji. Mnogi me kličejo ali pišejo in prosijo za karte, a jim jih ne morem 'zrihtati1, ker vstopnine ni, saj so vsi koncerti brezplačni,« pravi župan David Klobasa. »Občinski praznik naj bo za ljudi, smo si rekli, a tega seveda ne bi mogli izpeljati brez sponzorjev in donatorjev, saj gre vendarle za bogato štiridnevno dogajanje, s kakovostjo katerega se lahko, sem prepričan, kosamo z veliko večjimi kraji od naše Trojice.« Poleg omenjenih koncertov tudi letos pripravljajo Ulico okusov z Vinsko galerijo iz Štajerskega Lani je na Trojicafestu nastopila ukrajinska pevka Jamala, nekdanja evro-vizijska zmagovalka. vinorodnega okoliša in Kiblflajšfe-stom, na katerem bodo ponujali domače meso iz kible. Znani DJ-i bodo v Skrivnostnem vrtu vsak večer skrbeli za nepozabno zabavo, organizatorji pa niso pozabili niti na najmlajše, ki jim je namenjena Pomlad na jasi. Poleg občine oziroma njenega zavoda za turizem ter sponzorjev in donatorjev je Trojicafest 2023 sofinanciran tudi preko Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG) je namreč del festivalskega programa uspešno »zapakirala« v dobrih 45.000 evrov vreden razpis z naslovom Kulturno kolesarjenje in zanj pridobila nekaj več kot 31.000 evrov. V projektu je združila občino Šentilj in Zavod za turizem Sveta Trojica, in to s ciljem spodbuditi športni turizem, obenem pa spoznavati naravno in kulturno dediščino obeh občin, zlasti njuna festivala Trojicafest in KULfest. Hkrati z izvedbo obeh prireditev bodo postavili polnilne postaje za električna kolesa, organizirali kolesarske ture za različne ciljne skupine in promovirali obisk naravne in dediščine s kolesi. SD Sv. Trojica • V PGD Gočova z novim vozilom Cisterno dobili iz Voličine Kdor se je minulo soboto popoldan ali zvečer peljal od Ptuja proti Lenartu, se je v Gočovi najbrž prestrašil, da se je zgodila kakšna nesreča. Foto: PGD Gočova Gočovski gasilci so z veselico pozdravili novo cisterno, ki so jo odkupili od voličinskih kolegov. Povsod so namreč stali avtomobili, med njimi številni gasilski. A razlog za gnečo je bil veselje ob novi pridobitvi gočovskih gasilcev, in sicer gasilskega vozila GVC 16/24. Kot se za takšno priložnost spodobi, so pripravili svečano povorko s slavnostnim mimohodom praporščakov in celotnega zbora članov, od najmlajšega do najstarejšega. Poleg ostalih gostov je povorko spremljalo tudi 13 okoliških prostovoljnih gasilskih društev, sledili pa so proslava s kulturnim programom, blagoslov vozila in podelitev priznanj ter v šotoru nato še veselica s Srčnimi muzikanti, ki je trajala pozno v noč. Čeprav je gasilska cisterna v resnici stara že 23 let, gočovski gasilci pa so jo odkupili od voličinskih kolegov, predsednik PGD Gočova Matjaž Šalamun pravi, da je zanje kot povsem nova, saj jim predstavlja veliko pridobitev. Doslej so na intervencije hiteli s 35 let starim vozilom, ki ga bodo odslej uporabljali hrvaški gasilci z otoka Brač. Spomnimo, da so v PGD Voličina pred kratkim dobili nov gasilski dom, v katerega so sprejeli tudi povsem novo vozilo. Staro gasilsko vozilo se je zdaj torej iz občine Lenart preselilo v sosednjo občino - Sveta Trojica, še naprej pa ostaja znotraj Gasilske zveze Lenart. Polovico od dobrih 50.000 evrov za nakup in posodobitev je prispevala trojiška občina, ostalo pa so gasilci zbrali s prispevki. SD Ptuj • Art atelje z novo razstavo Figuralika Igorja Nemca V najmlajši ptujski galeriji, Art atelje, bodo do konca junija gostili razstavo slikarja Igorja Nemca iz Kamnika. Na ogled so tudi stalne postavitve slikarskih del, naprodaj pa tudi številni drugi umetniški izdelki. 08 * Ë g V Art ateljeju razstavlja Igor Nemec iz Kamnika. Foto: Črtomir Goznik Igor Nemec je začel slikati že v osnovni šoli, šolanje je nadaljeval na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer je končal grafično oblikovanje. Študij je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost, smer Restavratorstvo, ga absolviral, ne pa tudi zaključil z diplomo. Zaposlitve ni dobil, povsod za restavratorstvo zaposlujejo le zunanje sodelavce, tako je že 30 let. Četudi je prodal že veliko svojih slik in risb, od tega ne bi mogel živeti, pove. Deset let je imel lastno slikopleskarsko podjetje z osmimi zaposlenimi, ki pa je končalo v stečaju, ker za opravljeno delo ni dobil plačila. Trenutno se preživlja z restavriranjem starega pohištva za enega od italijanskih naročnikov, ki ima starinarnico. Veliko pa tudi slika. V ospredju njegovih slik je fi-guralika v prevladujoči tehniki olja na platno. Najprej ga je zaposloval realizem, zatem ga je pritegnil impresionizem, kasneje kubizem. Na ptujski razstavi je združil zgodbo kubizma in barve impresionizma, ki so bolj žive, v figuraliki pa je ohranil realno figuro. Slike so velike, veliko je pravokotnih oblik v sliki. V zadnjem času pa pravokotne oblike spreminja v bolj zaobljene oblike. Razstavljal je že tudi v Pragi, večkrat v Ljubljani, na gradu in v Empo-riovem razstavišču, Dubaju, tudi preko Art ateljeja Murn International, kjer je tudi član njihovega Salvadorjevega kluba. MG Foto: SD 20 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 9. junija 2023 Destrnik • Kmalu dokončano optično omrežje Na vrsti le še dve vasi Gradnja širokopasovnega interneta je na Destrniku letos znova stekla s polno paro. Foto: arhiv občine Pred kratkim so dostop do širokopasovnega interneta dobili na Pla-carju. Po načrtih bi morali optično omrežje sicer dokončati že sredi lanskega leta, a so dela zastala, ko sta se politično razšla dotedanja zaveznika nekdanji župan Franc Pukšič in njegov podžupan Robert Si-monič. Brez optike sta tako danes le še dve vasi: Zasadi in Svetinci; ko jo bodo napeljali še tam, pa bo občina v celoti pokrita z internetom visoke kakovosti. Kot je povedala županja Vlasta Tetičkovič Toplak, so poleg optike marsikje postavljali še javno razsvetljavo, do nekaterih hiš uredili priklop na javni vodovod, hkrati pa asfaltirali oziroma sanirali nujno potrebne cestne odseke. Že pred dvema letoma so v okviru evropskega projekta WiFi4EU po občini postavili sedem točk, ki občanom in obiskovalcem na glavnih javnih mestih omogočajo brezplačen dostop do hitrega interneta. SD Destrnik • Koncert moške komorne skupine KD Destrnik Pesmi tam na vrtu Praznovanje ob 25. rojstnem dnevu občine so na Destrniku zaključili s kulturno prireditvijo. Foto: KDD Ob koncu letošnjega praznovanja občinskega praznika so na Destrniku pripravili koncert Tam na vrtu. V Volkmerjevem domu kulture je namreč minulo nedeljo odmevalo ob zvokih slovenske glasbe; svoj koncert z naslovom Tam na vrtu so namreč pripravili pevci moške komorne skupine, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Destrnik. Natopili pa niso sami, pač pa so medse povabili goste: Nino Horvat, Špelo Čuš, Damjano Žampa in pevke Ženske vokalne skupine Enigma. Kulturno društvo Destrnik, ki je bilo uradno ustanovljeno leta 1978, ima svoje korenine v prosvetnem društvu bratov Reš, ki je začelo delovati davnega leta 1937. Poleg že omenjene moške komorne skupine so danes v društvu, ki ga vodi Simon Fridl, aktivne še otroška folklorna, vokalna in likovna skupina. SD Sv. Andraž • Količina odpadkov na prebivalca ostaja enaka Porast bioloških odpadkov Čisto mesto Ptuj je lani v občini Sveti Andraž zbralo dobrih 253 ton vseh odpadkov iz gospodinjstev, kar je 1,89 tone ali 0,8 odstotka več kot v 2021. Zbrane količine so se povečale pri mešanih komunalnih odpadkih: za 6,27 tone oziroma 6,3 odstotka in pri bioloških odpadkih, in sicer za 4,45 tone oziroma 13,2 odstotka. Vseh ostalih odpadkov je bilo manj, kosovnih celo za 37,6 in nevarnih za 29,2 odstotka manj. Andraška gospodinjstva so v povprečju zbrala skoraj 211 kilogramov vseh odpadkov, oziroma le malenkost več. Koliko odpadkov prebivalci 11 občin Spodnjega Podravja odpeljejo v zbirne centre Čistega mesta, ne vodijo posebej za vsako občino. Iz poročila izhaja, da letna količina zbranih odpadkov v gospodinjstvih in zbirnih centrih znaša 255,97 kilograma na prebivalca. To pomeni, da so prebivalci Svetega Andraža lani približno 45 kilogramov na prebivalca odpeljali še v zbirne centre. SD Ptuj • 18. Mihčev festival Spodbujanje ustvarjalnosti mladih Osemnajstega Mihčevega festivala, ki je potekal v letu 2022, se je udeležilo skupaj 25 osnovnošolcev. Udejstvovali so se v likovnih, gledaliških in literarnih delavnicah. Bolj ali manj gre za stalne udeležence tega festivala, nekateri med njimi so sodelovali celo v dveh delavnicah. Četudi je že polnoleten, je še vedno zelo razigran, navihan, klepetov, predvsem pav sako leto poln presenečenj, pa naj gre za ideje mentorjev ali domišljijo osnovnošolcev, o Mihcu pove Jure Meško, vodja festivala, ki ima samo eno željo, naj se ustvarjalnost nikoli ne konča. Spodbuditi želijo čim več mladih, da bi svoj čas posvetili ustvarjalnosti, s katero bodo bogatili sebe in okolje okrog sebe. Na zaključni slovesnosti 18. Mihčevega festivala, 1. junija, so njegovim udeležencem podelili priznanja, skupaj s knjižico, v kateri so predstavljene delavnice in ustvarjalnost mladih, mentorji pa so spomnili na njihovo vsebino in potek. Mentorji v likovni delavnici so bili Samo Kralj, Lea Kralj in Nuša Jurkovič. Potekala je v času, ki je bil blizu noči čarovnic, zato so, ker je Ptuj neločljivo povezan s pustom in maškarami, tudi izbrali nekaj na to temo, izdelali so obrazne maske, ki so jih na zaključni slovesnosti tudi razstavili. Vsi pa komaj čakajo, da si jih bodo v pustnem času tudi nadeli. V gledališki delavnici, posvetili so jo lutki in njenim čarobnim lastnostim, je bila mentorica Mojca Prigl. Spoznali so, da lutka lahko leti, se kotali, pošasti spodi - lutka preprosto oživi! Poskušali pa so tudi odigrati krajše dele dramskih predstavic. Zelo dobro so odigrali nekatere prizore z lutkami, ki so si jih sami zamislili. „S spodbujanjem k improvizaciji z lutkami vplivamo na otrokovo ustvarjalnost, uresni- čujemo tudi vzgojno-izobraževal-ne cilje, domišljijo in sodelovanje," je poudarila in že povabila tudi na Mihčeve delavnice 2023, ki bodo imele še četrto delavnico, delavnico plesa. V literarni delavnici so osnovnošolci pod vodstvom Davida Bedrača gradili različne svetove, fizične, mentalne, domi- šljijske, kot se tudi žanrsko niso ustavljali pred ničimer. Tematsko je bila usmerjena v pogovor o tem, kaj vse lahko gradimo, od hiš, blokov, cest, parkov in mostov, do odnosov med ljudmi, ki pa so vezi med nami, ki nas povezujejo, in na kakšne načine. MG Ptuj • Tehnološki park Zmagovalec OHS 2023 Tehnološki park Ptuj, v katerem so poslovni prostori podjetij Intera in Databox,je zasluženo prejel prestižno nagrado OHS, prvo slovensko nagrado javnosti za realizirane arhitekturne dosežke. Nagrado podeljujejo v okviru festivala Odprte hiše Slovenije (OHS), ki dobro arhitekturo in pomen kakovostno grajenega prostora približuje najširši javnosti. Največji slovenski festival arhitekture in kakovostnih prostorskih ureditev Odprte hiše Slovenije je letos potekal med 14. in 16. aprilom po vsej državi. Obiskovalci so si lahko ogledali 80 projektov različnih arhitekturnih tipologij, ki jih je v program uvrstila strokovna žirija, in glasovali za najboljši javni in zasebni objekt. Inovativen koncept Tehnološkega parka Ptuj, njegova estetska dovršenost in usklajenost z okoljem so prepričali tako strokovno žirijo kot tudi obiskovalce festivala. Gre za prostor, ki spodbuja tehnološki razvoj, inovacije in podjetništvo, hkrati pa se zlije z naravnim okoljem in prispeva k ustvarjanju privlačnega urbanega prostora. Slikovita zgodovinska stavba pod ptujskim gradom, ki je nazadnje spadala v kompleks nekdanje vojašnice, je zadnja tri desetletja klavrno propadala. Leta 2019 jo je kupilo podjetje Intera in s prenovo uresničilo vizijo o tehnološkem parku na Ptuju. Projekt prenove je Foto: OHS in M. Lozar trajal dve leti, nedavno so obeležili prvo obletnico selitve v nove prostore. Maša Sajko Prejeli smo Lahkotnost poenostavljanja problematike Včasih so se visoke vode vodotokov razlile v razlivna območja. Danes, ko teh območij skoraj ni več, saj si je človek prilastil skoraj vse, pa se ob poplavah išče različne vzroke zanje, tudi nepokošeno travo brežin sredi meseca maja. Tako članek v Štajerskem tedniku dne 19. 5. 2023 govori o visoki travi in poplavah, v motivacijskem uvodu pa pove, da je bistveno premalo, da se košnjo brežin ob potokih Rogoznica, Grajena in Studenčnica izvaja dvakrat letno. Članek med drugim pravi, da sprehajalci, še bolj pa stanovalci ob teh vodotokih ugotavljajo, da bi bilo košnjo smiselno začeti prej in jo izvajati pogosteje. V današnjem odtujenem svetu od narave se želi imeti sterilno urejeno okolje, kjer je vse neprestano pokošeno, življenjski prostor drugih živih bitij pa večine ne zanima. Glede na to, da se podnebne spremembe dogajajo in da lahko namesto čim enakomernejše razporeditve padavin pričakujemo vse več hipnih nalivov, bi morali poskrbeti, da bi viške vode zadržali v zadrževalnikih, potem pa bi ti zadržani viški vode bili v pomoč v sušnejših delih leta. Včasih, ko še ni bilo vodovodov, so ljudje znali živeti z naravo. Vodo so zadržali v mlakah, potem pa so jo lahko uporabili tudi izven časa padavinskega obdobja. Tako kot so včasih poskrbeli za mlake, bi danes morali poskrbeti za zadrževalnike vode — večje in manjše, skladno s potrebami nekega konkretnega območja. Območja za zadrževanje vode pa bi obenem lahko predstavljala čudovite ambiente —prostore z vodo in obvodnim rastjem. Tudi v poseljenem prostoru bi manjša zbirna območja za zbiranje meteorne vode lahko uredili kot urbane elemente z vodo in obvodno vegetacijo, vse to bi dodatno popestrilo prostor — še zlasti v času cvetenja ljudje občudujejo vodne perunike in rogozo. Način, kako se uspešno zoperstaviti poplavam, ni način s čim večjim kanalom za hipni odtok vode, temveč je treba poskrbeti, da se vodo zadrži na razlivnih površinah. Iz primerov iz drugih krajev bi se morali naučiti, da do neke razdalje še pomaga večji volumen odvodnega kanala, ko pa so količine vode prevelike, pa niso več obvladljive. Zato je treba postopoma vode preusmerjati na vmesna razlivna območja. Hipnih nalivov bo vedno več, s pogosto košnjo trave ob vodotokih pa ne bo moč preprečiti nevšečnosti zaradi poplav. Danica Hren, Hajdina torek • 6. junija 2023 Naše prireditve Štajerski 21 enakost, prijateljstvo, sopomoč... 21. junija ob 17.00 v Termah Ptuj < O ^ TcradioPTUI Terme Ptuj štajerski SAVA HOTELS & RESORTS D triglav 9 SEZONA . PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Generalni pokrovitelj 1. polfinala 1. POLFINALE Petek, 9. junij, ob 17. uri Europark Maribor Glasbena gostja: Ditka I tU ¡HI ¡1:1! Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. ♦ h • BIT * IT rešitve S \ sazas Štajerski TEDNIK ^radioptui novi tednik ■ rad io celje SILKEM 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 6. junija 2023 SVET ZAVODA OŠ IVANJKOVCI Ivanjkovci 71a 2259 IVANJKOVCI razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 -popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U-l-269/1 2-24, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. 25/17 - ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 - ZZNŠPP 141/22 in 158/22 - ZDoh - ZAA; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI) Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda (neobvezna sestavina). Predvideni začetek dela bo 1. 11. 2023. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ IVANJKOVCI, Ivanjkovci 71 a, 2259 IVANJKOVCI, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja". Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Svet zavoda OŠ Ivanjkovci Lepo vabljeni na blagoslov novih orgel v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju v torek, 13. junija 2023, ob 19. uri. Sv. mašo bo daroval in nove orgle blagoslovil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ. M^j^irodno Tabovne ^ l«sbe Mestni trg Ptuj, 1. septembra 2023, ob 19.30 KOLOFON FINALE 9. SEZONE PVC okna, vrata, senčila OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA Mestni trg Ptuj, 2. septembra 2G23, ob 18.GG S. RADIOPTUJ Štajerski" novi tednik PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com E23 Main KAJ NARAVNO VITKE LJUDI NAREDI WTKE? - I LA+IKOTUDIVJ POSPiSlTE SVOJ METABOLZEM? RECEPTI IN NASVETI 7x lahke solate, poletna kosila, enostavne sladice in afriška kuhinja KATJA L. PAULI »Rekla sem si, če ne morem brati, bom pisala. In sem začela.« KAJ NARAVNO VITKE LJUDI NAREDI VITKE Kako lahko tudi vi pospešite svoj metabolizem? TEMA TEDNA Digitalna demenca: sodobna zdravstvena epidemija LIZA MAJA + PRILOGA Lepota in zdravje www.tednik.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □o ponedeljka zjutraj □o 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure majda.segula@radfo-tednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihleK9radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. www.novareha.si noua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. IARNUŠ -r&y OKNA VRATA d.o.o. PVC OKNA, WRÄTA, SENČILA www. roleta rstvo-arn us .si Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.3i 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Plantilla ZAŠČITIMO DOMAČO PRIDELAVO PRED NADLEŽNIMI ŠKODLJIVCI! I k t Í 01 lomu- t— PUlOKM i zn i 9.23 Im 5G0G 7,45 SMO POOBLAŠČENI TRGOVEC STIHL MOTORNA ŠKROPILNICA SR 200 Zelo lahka škropilnica za uporaba v kmetijstvu, vinarstvu in sadjarstvu, prijazna do hrbta zahvaljujoč sistemu proti vibracijam STIHL: is uporabo pri rastlinah do višine 2,5 m; večnamenski ročaj ¡a enostavno uporabo, DELOVNA PROSTORNINA [CM') 27,2 PROSTORNINA REZERVOARJA (L) 10 TEŽA (KG) 7,8 MOTORNA KOSA y FS 38 Enostavni osnovni model za zasebna uporabnike; 2a urejanje vrta in okolice; z okroglim ročajem; preprosto polnjenji bsilne glave z jiovo mika. ' DELOVNA PROSTORNINA [CM') 27,2; MOČ (KW/KM) 0.65 / 0.9; TEŽA (KG) 4.2 SERVIS IN TRGOVINA KOSEC-MAROF, V SERVISU KOSEC, KVALITETNO IN PO UGODNI CEHI POPRAVI VAŠO VHTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO ŽAGO IN DRUGO VRTNO 0R00JE. Akcija velja od 22. 5. do 15. 6. 2023 oz. do razprodaje zalog v okviru prodajnega programa trgovine! petek • 9. junija 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. MULČENJE strmih in zaraščenih terenov. MATJAŽ KORENJAK, s. p., Hajdoše 47, 2288 Hajdina.. GSM: 069 642 335. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. Rada si imela ljudi okrog sebe, jim pomagala in jih spoštovala. Bili smo čustveno bogati, dokler si bila z nami ti, a zdaj bodo živeli le spomini na te srečne dni. Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga imaš še bolj rad kakor samega sebe. ZAHVALA V 50. letu nas je zapustila draga hčerka, mama, sestra in botra Tatjana Petek rojena Zelenjak IZ RUCMANCEV 39, SVETI TOMAŽ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z izrazi sočutja, spominov in s svojo prisotnostjo ublažili našo žalost in jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, UKC Maribor in bolnišnice Ptuj, še posebej hvala Jožici Štuhec in Vesni Kamenšek za vso pomoč in podporo. Hvala pogrebnemu zavodu Aura in g. župniku Tomislavu Roškariču za opravljen obred in sveto mašo. Hvala govornicama Silvi Viher in Martini Horvat za poslovilne besede, Urški Cajger za prebrano poezijo, trobil-nemu triu iz Ljutomera za odigrano skladbo, družini Kokot za odpete pesmi in Simonu Novaku za odigrano Tišino. Hvala podjetju Lombar, d. o. o., za njihovo pomoč in hvala vsem za podarjene sveče, cvetje, svete maše in izrečeno sožalje ter vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečko in ji namenite svoj trenutek. Žalujoči: vsi tvoji KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. OBRAČALNIK Pottinger, širine 220 cm, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. 051 316 591. PRODAM mešana drva. Možna dostava v okolici Ptuja in Lenarta. Tel. 051 233 061. PRODAM odojke, stare 10 tednov. Tel. 041 967 979. IN MEMORIAM Antonija Neubauer Potočnik, dr. med. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_ PRODAMO: Ptuj, večjo hišo, na odlični Lokaciji bLizu mesta, 1.1971, neto površine 242m2, etažnosti: K+P+1, parcelav obsegu cca 950 m2.Cena: 169.000 Eur. 070 826 220 ali ^ R f/fl A K 02/6208 816 ■ poetov'Io _www.re-max.si/Poetovio Doktor Potočnikova, kot smo ji starši otrok z razvojnimi motnjami in posebnimi potrebami radi rekli v medsebojnih pogovorih, je bila tista, ki smo jo generacije staršev srečevale kot prvo relevantno osebo, ki bo vedela nekaj o tem, kaj je z našim otrokom. Pri kateri smo upali dobiti informacije in pojasnilo, kaj se nam je zgodilo. Njen mirni nasmešek in blagi pogled izza zlato obrobljenih očal je deloval pomirjujoče na naša razgreta in prestrašena srca, znala pa je prenesti tudi prehodno jezo, s katero smo jo kdaj zasipali, ker ni zmogla biti vsemogočna zdravilka, ki bo preokrenila grozečo usodo, ki jo je pred nas postavljala na izvidih zapisana diagnoza. Tudi sama je bila mama in ena od njenih treh hčera je do neke mere delila usodo naših otrok, tako tudi doktor Potočnikova usodo nas, staršev. Njeno znanje, osebna izkušnja in človeška širina so bili tisti, ki so pripomogli, da je bilo tudi v naši regiji leta 1988 ustanovljeno društvo Sonček DCP Ptuj - Ormož, ki vse od takrat uspešno in zagnano deluje. Bila je ena od pobudnikov in članica iniciativnega odbora ob nastajanju društva, članica IO v prvem mandatu in dolgoletna vez med društvom in novoprihajajočimi družinami. Dolga leta je pomagala tako pri organizaciji kot izvedbi družinskih ZTK, kot razvojna pediatrinja pa je zaradi pomanjkanja kadra še dolgo v svoj upokojenski čas delala tudi v razvojni ambulanti Splošne bolnišnice Ptuj. Ko se sama ni več mogla aktivno udeleževati dela v društvu, je še vedno ostajala zvesta podpornica in zaveznica, vse do zadnjega pa tudi članica Častnega razsodišča našega društva. Kolo, ki ga je pomagala zagnati in ga dolgo tudi aktivno poganjala - življenje Sončka na Ptuju - še vedno živahno teče, njeno življenjsko kolo pa se je v mesecu maju 2023, v njenem 83. letu ustavilo. Ohranili jo bomo v toplem spominu, s hvaležnostjo do njenega dela, ki je pomagalo na prave tire postaviti življenje naših otrok s PP in njihovih družin. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec Jože Horvat zaposlen v TALUMU, PE ALUMINIJ Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci Skupine TALUM Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nihče ne ve, kaj takrat si si želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 91. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica Terezija Tominc 2. 10. 1932-31. 5. 2023 IZ APAČ 252 Iskreno se zahvaljujemo vsem za pomoč, izraženo sožalje, za darovane sveče, cvetje, svete maše ter dar za cerkev. Zahvaljujemo se župnikoma Karlu Paviču za opravljen cerkveni obred in Klemnu Slapšaku za molitve, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem iz Lovrenca in godbeniku za odigrano melodijo. Hvala Roziki Murko za molitev in Tatjani Mohorko za pogrebni govor, Društvu upokojencev Sela in Domu upokojencev v Jur-šincih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in boste ohranili spomin nanjo. Vsi njeni Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen odpotoval. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še vedno živiš. SPOMIN Danes, 9. junija, mineva leto, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedek in pradedek Avgust Vekoslav Lesjak IZ PTUJA Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in prižigate svečo v spomin. Pogrešamo te. Žalujoči: tvoji najdražji Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. VSPOMIN 11. junija 2023 bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek Ciril Kozoderc IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU Hvala vsem, ki se ga spomnite. Vsi tvoji Štajerski TE DNIK www.tednik.si ¿^Stajerskitednik Stajerskitednik 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 9. junija 2023 Sp. Podravje • Junak Deželak tudi v naših krajih Ptuj • Četrto srečanje Dobimo se v parku »Velika Nedelja je super, tudi v soboto« Ustvarjali, peli in se veselili Miha Deželak, junak, ki vsako leto zbira sredstva za počitnice otrok, seje v soboto z ekipo med drugim mudil tudi v Veliki Nedelji v občini Ormož. Na parkirišču pod velikone-deljsko veduto so mu pripravili srčen sprejem. Župan Danijel Vrbnjak in mini županja Klara Lia Žuran sta mu v imenu občine predala bon v višini 500 evrov. m T» %1« C . - •* .t y> Radio 1 že deveto leto zapored organizira dobrodelno akcijo Deželak Junak, s katero radijski voditelj Miha Deželak z vožnjo s kvadrociklom po Sloveniji zbira sredstva za otroke v stiski, ki si počitnic na morju ne morejo privoščiti. Svojo pot je z ekipo začel 31. maja 2023 v Kranju, njegova potovalna avantura pa je speljana skozi številna slovenska mesta in kraje. Četrti dan je prispel v »glavo« Slovenije, natančneje v Pomurje in pedale zavihtel od Gornje Radgone do Ptuja. Med drugim se je ustavil v občini Ormož, natančneje v Veliki Nedelji, kjer sta ga sprejela župan Danijel Vrbnjak in mini županja Klara Lia Žuran. »Dokazali smo, da se znamo povezati. Pričakali smo Junaka, ki osrečuje otroke po vsej Sloveniji. Zelo sem zadovoljen tudi z obiskom in odzivom ljudi - to je tisto, kar šteje - da pokažemo srce, humanitarnost in da prispevamo tudi sami,« je dejal Vrbnjak. Nad sprejemom je bil navdušen tudi Deželak. »Tukaj se počutim fantastično. Ljudje so krasni, gostoljubni, prijazni, nasmejani. Ogromno se jih je odzvalo. Ti majhni kraji zares dihajo z nami, kar nam veliko pomeni. Velika Nedelja je super, tudi v soboto,« se je pošalil in nadaljeval: »Akcija, ki jo izvajamo že deveto leto zapored, mi daje upanje v ljudi ter navdih, da smo Slovenci super narod, da znamo stopiti skupaj in pomagati. Človek nikoli ne ve, kdaj bo sam potreboval pomoč. Gre za solidarnosti, prisoten čut za odgovornost do otrok. Sicer pa je zabavno, naporno, lepo. Včasih si utrujen, drugič vesel, ampak na koncu je vselej zadovoljstvo, ker pomagamo.« Dobro razpoložena in razigrana ekipa se je pozibavala v ritmih glasbeno obarvanega kulturnega programa, ki so ga pripravili učenci OŠ Velika Nedelja. Z vodnim slavolo- kom so jih pričakali domači gasilci, pozdravili so ga tudi rokometaši, Športna šola Dada, starši otrok in veliko ostalih podpornikov dobrodelne akcije. Pot je nadaljeval na Ptuj, kjer se tudi končala četrta etapa. Na tamkajšnji tržnici so za pozitivno vzdušje poskrbeli Polkaholiki. Otrokom iz socialno šibkih družin lahko pomagate tudi vi, tako da pošljete SMS s ključno besedo PO-MAGAM1 ali POMAGAM5 na 1919. Monika Horvat OKNA, VRATA t, -GARAŽNA I/RAM^ www.naitors.si W NAI/ORS» Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1, Gorišnica Marca letos so ptujske nevladne organizacije začele projekt Dobimo se v parku, ki naj bi v prvi vrsti meščane spodbudil k temu, da bi začeli bolj uporabljati zelene površine v mestu za najrazličnejše aktivnosti in dejavnosti. Srečanja in druženja, ki potekajo vsako prvo soboto v mesecu z drugim organizatorjem, so nadvse zanimiva. Udeleženci se medsebojno spoznavajo in družijo, preživljajo svoj prosti čas koristno in aktivno, ob tem pa se spoznavajo tudi z različnimi organizacijami in njihovim delom. Četrto srečanje je gostil Zasebni vrtec Vilinski gaj, ki je povabil na sprehod po mestu, spoznavanje drevesnih vrst z odlično poznavalko Ireno Bezjak Fijačko. Že pripravljene listke iz kartona so otroci med seboj primerjali, nato so jih izpikali, jih oble-pili s transparentnim papirjem, da so naredili okraske. Ves čas jih je spremljala pesem, tako otroška kot stara ljudska. Pripravili pa so tudi pogostitev. Z obiskom so bili zadovoljni. Zagotovo pa to ni bilo zadnje tovrstno druženje. Še ga Četrto srečanje v projektu ptujskih nevladnikov Dobimo se v parku, je potekalo v PE Viktorinček Zasebnega vrtca Vilinski gaj na Slovenskem trgu, kot sobotni vrtec pod platano. bodo organizirali, saj je druženje tisto, ki bogati, začinjeno s pesmijo pa še toliko lepše, ugotavlja Tama- ra Peklar Korošec, direktorica Zasebnega vrtca Vilinski gaj. MC O Ne pričakuj šamana za ma » ferjcpcrfetaomst,)« J™ šele ko nekomu pafcn« Rtsnica Pnde pogona dan sele, „^nno^-k.-ako.aneps—- Stare zamere tuavun 1 "eVo iz sebe, zmeče uase čisto use. Ko je prijatelji oo