URADNI LIST
SOCIALISTIČNE K E P U B L 1 K E S LO V E N i J E
Številka 7
Ljubljana, 4. marca 1969	Cena 4 dinarje
Leto XXVI
VSEBINA:
32.	Zakon o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo).
33.	Odločba o imenovanju sekretarja in o razrešitvi vršilca dolžnosti sekretarja sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SK Slovenije.
34.	Odločba o razrešitvi dveh članov pravnega sveta Izvršnega sveta Skupščine Sli Slovenije.
35.	Odločba o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v svete zavodov za usposabljanje.
splošni akti republiških samoupravnih
ORGANIZACIJ:
36.	Sklep o uskladitvi pokojnin po 102. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
37.	Sklep o povečanju pokojnin ter Invalidnin zaradi nesreče na delu ali poklicne bolezni.
33. Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven ’osebnih dohodkov v letu 1968.	...
39.	Sklep o najvišjem znesku pokojninske osnove oziroma
osebnega dohodka, od katerega j? mogoče odmeriti pokojnino.	...	,	.
40.	Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov.
41.	Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo.
42.	Sklep o spremembi sklepa o pogojih za priznanje, uživanje in izgubo varstvenega dodatka
43.	Sklep o ugotovitvi višine pokojninske osnove iz 216. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.
44.	Sklep o ugotovitvi osnov za katere so obrtniki zdravstveno zavarovani.
45.	Sklep o uporabi sredstev, ki so namenjena za podpiranje rekreacije upokojencev v letu 1969.
46.	Sklep o finančnem načrtu sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja za leto 1969.
47.	Sklep o finančnem načrtu sklada obveznega zdravstvenega pozavarovunja za leto 1969.
48.	Sklep o zaključnem računu sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter sklada za rekreacijo upokojencev za leto 1968.
49.	Sklep o zaključnem računu sklada obveznega zdravstvenega pozavarovanja za leto 1968.
50.	Sklep o zaključnem računu sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev za leto 1968.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN^
44. Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Logatec
splošni akti komunalnih samoupravnih
ORGANIZACIJ:
43. Sklep o spremembi finančnega načrta dohodkov in izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper za leto 1969. 46. Sklep o spremembah sklepa o uvedbi in določitvi prispevka zavarovanih oseb k stroškom za posamezne oblike zdravstvenih storitev.
— Popravek.
32.
Na podlagi 76. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 40-290/68) je zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne
3.	februarja 1969 določila prečiščeno besedilo zakona o prispevkih in davkih občanov.
Prečiščeno besedilo zakona o prispevkih in davkih občanov obsega zakon o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/67) ter zakone o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36-290 67, št. 5-12/68. št. 27-207/68, št. 40-290/68 in št. 3-8/69), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati.
St. 422-5-69
Ljubljana, dne 24. februarja 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Zakonodajno-pravna komisija
Predsednik:
Janko Cesnik 1. r.
ZAKON
o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki se v Socialistični republiki Sloveniji določajo, obračunavajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ. št. 32-452/64, št. 52-613/66, št. 15-226/67, št. 31-457/67, št. 54-687/67 in št. 32-410/68)
in po določbah tega zakona ter po predpisih, izdanih na njuni podlagi.
Določbe temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov se neposredno uporabljajo, ne glede na to, da so njegove določbe povzete v tem zakonu.
2.	člen
Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati za materialne potrebe družbene skupnosti.
3.	člen
Občani prispevajo iz osebnih dohodkov in premoženja za materialne potrebe družbene skupnosti s tem, da plačujejo prispevke in davke.
4.	člen
Občani na območju iste družbeno-politične skupnosti imajo ob enakih, z zakonom določenih pogojih enake obveznosti glede plačevanja prispevkov in davkov.
5.	člen
Glavni vir dohodkov, iz katerega se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti, je dohodek, ki ga dosežejo občani z osebnim delom v Jugoslaviji, in dohodek, ki ga dosežejo jugoslovanski državljani z osebnim delom pri jugoslovanskih diplomatskih oziroma konzularnih predstavništvih in organizacijah v tujini (osebni dohodek).
6.	člen
Vir, iz katerega se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti, je tudi dohodek, ki ga dosežejo občani z uporabo dopolnilnega dela drugih, dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, kakor tudi premoženje, ki ga občani imajo ali pridobilo v Jugoslavili če ni v zveznem zakonu drugače predpisano.
7.	člen
Iz dohodka, ki ga dosežejo z osebnim delom in v drugih primerih, ki so določeni v zveznem zakonu, plačujejo oočani prispevek.
Iz dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic ter no promož.cnje, ki ga imajo ali pridobijo, plačujejo občani davek.
8.	člen
Ne Štejejo se za osebni dohodek, od katerega se plačuje prispevek po tem zakonu:	‘	«
1.	prejemki iz naslova odlikovanja in narodnega priznanja;
2.	dodatek za borce;
3.	prejemki po predpisih o pravicah vojnih in mirovnih vojaških invalidov;
4.	prejemki po predpisih o pravicah imetnikov Partizanskega spominskega znaka 1941;
5.	socialne pomoči, ki jih Izplačujejo družbeno-po-litične skupnosti.
9.	člen
Republika in občine uvajajo z zakonom oziroma z odlokom obveznost plačevanja prispevkov in davkov, ki so po zveznem zakonu njihov dohodek.
10.	člen
Ko predpisujejo obveznosti plačevanja prispevkov, morajo družbeno-politične skupnosti gledati, da jih določijo tako, da z njimi trajno spodbujajo zavezance k večji produktivnosti dela.
11.	člen
Ce je potrebno, da se zagotovi občanom enakopraven položaj glede plačevanja prispevkov in davkov, se z republiškim zakonom lahko določijo meje, v katerih občine določajo višino prispevkov in davkov.
12.	člen
Zavezanec za prispevek oziroma davek je občan, ki ima osebni dohodek oziroma drug dohodek ali pa ima ali pridobi premoženje, od katerega se po zakonu plačujejo prispevki in davki.
Izjemoma, kadar je tako določeno v zveznem zakonu, je zavezanec za prispevek oziroma davek občan kot predstavnik svojega gospodinjstva.
Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in trošenja dohodkov.
13.	člen
Osnova za prispevek iz osebnega dohodka je osebni dohodek, ki ga občan doseže z osebnim delom, kot tudi drugi dohodki, iz katerih se plačuje prispevek po tem zakonu.
Osebni dohodek, ki je osnova za plačevanje prispevka iz osebnega dohodka, vsebuje tudi vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov po zveznih
zakonih.
Osnova za davek na dohodke od premoženja ali premoženjskih pravic so dohodki, ki jih občan doseže z uporabo premoženja oziroma premoženjskih pravic.
Osnova za davek na premoženje je vrednost nepremičnine, ki jo občan pridobi z dedovanjem ali da-
rilom, kakor tudi z zakonom določeni premoženjski predmeti.
Letne osnove za obračunavanje prispevkov in davkov se zaokrožijo na celih 10 dinarjev tako, da se zneski do 5 dinarjev zaokrožijo navzdol, zneski nad 5 dinarjev pa navzgor.
14,	člen
Stopnje prispevkov in davkov se predpisujejo z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine.
Republika oziroma občina določi stopnje za tiste prispevke in davke, ki so po zveznem zakonu njen dohodek.
Stopnje prispevkov in davkov se določajo za vsako vrsto prispevkov in davkov posebej.
Stopnje za posamezne vrste prispevkov in davkov so enotne na vsem območju republike oziroma občine, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.
15.	člen
^Stopnje prispevkov in davkov so lahko progresivne ali proporcionalne, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.
Stopnje prispevkov, ki jih predpisuje republika so proporcionalne,
i Stopnje prispevka iz skupnega dohodka občanov in stopnje davka ha dediščine in darila so na podlagi temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov progresivne, stopnje prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja pa proporcionalne
IG. člen
Ce se odmerja prispevek oziroma davek po progresivnih stopnjah, no sme biti prispevek oziroma davek, odmerjen od dejanske osnove, večji od prispevka oziroma davka, odmerjenega po najbližji nižji stopnji od najvišje njej ustrezajoče osnove, povečanega za razliko med dejansko osnovo in najvišjo osnovo za katero velja najbližja nižja stopnja.
17. člen
Stopnje prispevkov in davkov se predpisujejo praviloma za več let.
Stopnje prispevkov in davkov se določajo skladno s smernicami, začrtanimi v družbenih planih.
IR. člen
Višina prispevkov oziroma davkov se ugotavlja po predpisih o osnovah in stopnjah, ki šo veljali na dan
1.	januarja tistega leta, za katero se obveznost ugotavlja.
Predpisi o osnovah in stopnjah prispevkov oziroma davkov imajo lahko učinek za nazaj, če so za zavezance ugodnejši.
19.	člen
Oprostitve in olajšave glede plačevanja prispevkov oziroma davkov se smejo predpisati, če je to potrebno, da se spodbudi produktivnost dela in razvoj posameznih gospodarskih ali drugih dejavnosti ali da se uveljavijo ukrepi socialne politike, ali če to nalagajo drugi splošni interesi.
20.	člen
Republika oziroma občina lahko izda predpise o trajnih in začasnih oprostitvah in olajšavah glede
plačevanja njej pripadajočega prispevka oziroma davka.
S temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov določene oprostitve ;n olajšave glede plačevanja prispevkov oziroma davkov so obvezne tudi za repub. liko in občine.
Oprostitve in olajšave, priznane s tem zakonom, veljajo tudi za dohodke, ki pripadajo federaciji in Občini. Oprostitve in olajšave, priznane na podlagi tega zakona z odlokom občinske skupščine, veljajo tudi za dohodke, ki pripadajo federaciji in republiki.
21.	člen
Osebni dohodki oziroma drugi dohodki, ki so začasno oproščeni prispevkov oziroma davkov, se ne vštevajo v osnovo, na katero se uporabljajo stopnje prispevka oziroma davka.
Ce je pridobitev sli izguba kakšne pravice vezana na višino dohodkov oziroma na višino prispevka oziroma davka (davčni cenzus) in ni to v posebnih predpisih drugače določeno se med dohodke občana všteva,o tudi dohodki, ki so začasno oproščeni prispevkov oziroma davkov, prispevki oziroma davki pa se obra -čuna vaj o, kot da ne bi bilo začasnih oprostitev,
22.	člen
Pristojni občinski upravni organ mora pismeno sporočiti zavezancu osnovo, stopnjo in višino prispev-Ka oziroma davka.
23.	člen
Prispevki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (prispevki po odbitku) ali pa se prispevki oziroma davki odmerjajo od letne osnove ali v letnem znesku oziroma na kakšen drug način, ki je v skladu z zveznim in s tem zakonom-
24.	člen
Prispevke po odbitku obračunava in odteguje izplačevalec dohodkov, in sicer ob izplačilu dohodkov,
Osnovo za prispevek oziroma davek, ki se odmerja od letne osnove ali v letnem znesku, ugotavlja in prispevek oziroma davek odmerja pristojni občinski upravni organ za vse družbeno-politične skupnosti, ki jim prispevek oziroma davek pripada.
25.	člen
Prispevki po odbitku se obračunavajo po stopnjah,
_ ki jih določi družbeno-politična skupnost, na katere območju se dohodek ustvarja, plačujejo pa se tisti družbeno-politični skupnosti, na katere območju ima zavezanec stalno prebivališče,
Ce zavezanec za prispevek po odbitku nima stalnega prebivališča na območju družbeno-politične skupnosti, v kateri stalno živi njegova ožja družina, se prispevek po odbitku plačuje družbeno-politični skupnosti, v kateri stalno živi njegova ožja družina.
Z ožjo družino zavezanca so mišljeni člani gospodinjstva, ki jih je zavezanec po zakonu dolžan preživljati.
26.	člen
Prispevki po odbitku, ki jih plačujejo v Jugosla»/ viji stalno nastanjeni tuji državljani ter tuji državljani, ki imajo v Jugoslaviji začasno prebivališče, se obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki jih določijo
tiste družbeno-politične skupnosti, na katerih območju je bil dohodek dosežen, plačujejo pa Usti družbenopolitični skupnosti, v kateri je zavezanec za prispevek stalno nastanjen oziroma v kateri ima začasno prebivališče v smislu zakona o gibanju in preoivanju tujcev v Jugoslaviji (Uradni lisi SFRJ, št. 13-2b3/iiaj.
Iz osebnega dohodku tujih državljanov, ki niso stalno nastanjeni v Jugoslaviji in tutn ne prebivajo začasno v Jugoslaviji, uohodek pa imajo v Jugoslaviji, se prispevki po odbitku obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki jih določijo družbeno-politične skupnosti, v katerih ima sedež izplačevalec, in se piacujejo tem skupnostim.
27.	člen
Prispevek iz osebnega douodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnem, prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev in davek na doimaš«, dosežen z uporabo dopolnilnega dela uiugm, odmerja in pobira upravni organ občine, v kateri ima zavezanec poslovni sedež, Ce zavezanec med ietom spremeni posicvni sedež, odmeri in pobere prispevke m davek pristojni upravni organ vsake občine, v kateri je imel zavezanec med letom poslovni sedež.
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, prispevek iz skupnega dohodka občanov, ouvek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravio in davek na dohodek, dosežen z uporabo do-poipUnega dela drugih v kmetijstvu, odmerja in pobira pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče, če ni v tem zakonu m ugace določeno
Davek na uohodke od stavb, davek na dediščino
•m—na—samorodno—trto odmerja in pobira pristojni upravni organ oočine, v kateri je premoženje.
Davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi-vozila odmerja in pobira pristojni upravni organ oočine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. Ce davčni, zavezanec nirna stalnega prebivališča v občini, v kateri stalno živi njegova ožja družina, odmerja in pobira davek pristojni upravni organ občine, v kateri stalno živi njegova ožja družina.
Pri odmeri prispevkov oziroma davkov po tem členu se uporabljajo stopnje družbeno-političnih skupnosti, ki veljajo v občini, v kateri se prispevek oziroma davek odmerja.
Za zavezance, ki nimajo stalnega poslovnega sedeža, odmerja in pobira prispevke oziroma davke pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
Občanom, ki po narayi dejavnosti opravljajo to dejavnost na območju več občin, kot so zlasti prevozniška, gradbeno-montažna in druge dejavnosti, ki jih določi zvezni sekretar za finance, odmerja in pobira , prispevke in davke pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče, Ce pa zavezanec za prispevek oziroma davek nima stalnega prebivališča v občini, v kateri stalno živi njegova ožja družina, odmerja in pobira prispevek oziroma davek pristojni upravni organ občine, v kateri živi njegova ožja družina.
28.	člen
Zadeve izvrševanja zakonov in drugih predpisov s področja zveznih prispevkov in davkov ter * njimi povezane zadeve so zadeve, ki imajo po določbah te-
melj nega zakona o prispevkih in davkih občanov pomen za vso državo.
Zadeve izvrševanja zakonov in drugih predpisov s področja republiških in občinskih prisfievkov in davkov ter z njimi povezane zadeve so zadeve, ki imajo splošen pomen za Socialistično republiko Slovenijo.
Za izvajanje doiočb iz prvega odstavka tega člena so po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkili občanov odgovorni zvezni upravni organi, za izvajanje določb iz drugega odstavka pa republiški in občinski upravni organi.
31.	člen
Zavezanec ima pravico vpogleda v podatke, ki so bili podlaga za ugotovitev njegovih obveznosti za prispevek oziroma davek.
32.	člen
Da bi mogel določiti osnovo za prispevek oziroma davek, ima za dohodke pristojni občinski upravni organ pravico pregledati poslovne knjige in poslovne prostore zavezancev.
29. člen
33.	člen
Poslovne knjige morajo voditi zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti in zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 15.000 din prispevne osnove, oziroma če se utemeljeno predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tolikšno osnovo.
Zavezanci prispevka od intelektualnih storitev morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, drugi zavezanci iz prejšnjega odstavka pa tudi knjigo o opravljenem prometu, knjigo upnikov in dolžnikov in seznam osnovnih sredstev. Zavezancem, ki opravljajo dejavnosti, za katere ni predpisan prometni davek, ni treba voditi knjige' o opravljenem prometu. Samostojni gostinci vodijo namesto knjige o opravljenem prometu knjigo evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač. Ce zavčzanec prispevka od obrtne dejavnosti ne vodi seznama osnovnih sredstev, ne more uveljavljati amortizacije kot odbitne postavke pri ugotavljanju osnovo. Ce zavezanec ne vodi knjige upnikov in dolžnikdv. plača prispevek od fakturirane realizacije.
Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov morajo vsi samostojni gostinci voditi knjigo evidence o nabavi in prodaji^ alkoholnih pijač, vsi prevozniki s tovornimi avtomobili pa knjigo o opravljenem prometu.	'	/
Dolžnost vodenja /poslovnih knjig po prvem in drugem odstavku tegd člena ugotovi za zavezance, ki doslej teh knjig niso vodili, za dohodke pristojni občinski upravni organ s posebno odločbo. V odločbi je treba navesti dan, s katerim mora zavezanec pričeti voditi knjige.
Poslovne knjige je treba voditi v redu in tekoče.
Republiški sekretar za finance izda podrobnejše predpise o tem, kako se vddijo poslovne knjige in kako se ugotavlja njihoyd verodostojnost.
Občinska skupščina lahko predpiše obvezno vodenje poslovnih knjig tudi za druge zavezance.
30. člen
Osnova za prispevek zavezancev iz prejšnjega člena se določa na podlagi poslovnih knjig, z omejitvijo, da ta osnova ne more biti manjša od osnove iz 91 in 99. člena tega zakona.
Če poslovne knjige niso v redu in na tekočem ali če podatki v knjigah niso verodostojni, ugotovi za dohodke pristojni občinski upravni organ z odločbo, da ne morejo biti podlaga za določitev osnove za prispevek.
Pritožba zavezanca zoper odločbo, izdano po prejšnjem odstavku, ne odloži nadaljnjega postopka za odmero in plačilo prispevka oziroma davka.
Za izplačevanje in evidentiranje plačil, ki jih prejemajo občani od državnih organov ter delovnih in drugih organizacij, veljajo zvezni predpisi.
34.	člen
Občani so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti glede plačevanja prispevkov in davkov v redu, na način in v rokih, ki so določeni v zakonu in v drugih predpisih družbeno-političnih skupnosti.
Od nepravočasno plačanih prispevkov oziroma davkov plačujejo zavezanci obresti.
35.	člen
Ce plačilna obveznost ni pravočasno izpolnjena, se prispevek oziroma davek prisilno izterja.
Prisilna izterjava prispevka oziroma davka se opravi iz tistih dohodkov in tistega premoženja, ki prizadenejo zavezancu manjšo škodo, če se mu vzamejo oziroma prodajo.
S prisilno izterjavo prispevkov in davkov ne sme biti ogroženo potrebno preživljanje zavezanca, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati in tudi ne opravljanje dejavnosti, iz katere ima zavezanec dohodke.
Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko od zavezancev, ki zapadlih prispevkov oziroma dav kov ne plačajo v šestih mesecih od dneva, ko so zapadli v plačilo, ti prispevki oziroma davki prisilno izterjajo tudi iz premoženja, s katerirri opravljajo dejavnost; pogoj pa je, da je bila v tem času brez uspeha poskušana prisilna izterjava iz drugega premoženja in drugih dohodkov zavezanca.
36.	člen
Ugotovitev plačilne obveznosti ter redna in prisilna izterjava prispevkov oziroma davkov se morata opravljati na tak način, da se čimbolj varujeta osebnost in dostojanstvo občana in da se omogoči zavezancu, da zavaruje svoje na zakoh oprte pravice in interese.
37.	člen
Glede obveznosti plačevanja prispevkov oziroma davkov so z občani izenačene zasebne pravne osebe, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.
38.	člen
Tuji državljani, tuje zasebne pravne osebe in tuje organizacije, ki imajo v Jugoslaviji kakšen dohodek ali imajo ali pridobijo kakšno premoženje, plačujejo prispevke oziroma davke po tem zakonu, če ni v zveznem zakonu ali v mednarodnem sporazumu drugače določeno.
Ne glede na prvi odstavek tega člena pa plačujejo tuji državljani, tuje zasebne pravne osebe in tuje organizacije (v nadaljnjem besedilu: tuje osebe), ki dosežejo v Jugoslaviji dohodek z investicijskimi deli po mednarodnem natečaju, davek od dobička po stopnji 35 »/o.
Dobiček, od katerega se plačuje davek po drugem odstavku tega člena, je celoten dohodek, ki ga dosežejo tuje osebe z investicijskimi deli v Jugoslaviji, zmanjšan za poslovne stroške in za osebne dohodke pri takih delih zaposlenih delavcev.
Dohodek od dobička iz drugega odstavka tega člena je dohodek federacije. ,
Poleg davka iz drugega odstavka tega člena plačujejo tuje osebe tudi tiste posebne prispevke, ki jih plačujejo jugoslovanske gospodarske organizacije, in sicer v višini, določeni z zveznimi predpisi.
Pri ugotavljanju celotnega dohodka in dobička ter pri kontroli obračunavanja in plačevanja davka od dobička iz drugega odstavka ter posebnih prispevkov iz petega odstavka tega člena se uporabljajo natančnejši zvezni predpisi.
30 člen
Dobiček tujih oseb iz tretjega odstavka 38. člena tega zakona se ugotavlja za vsako koledarsko leto posebej po zaključnem računu, ki ga mora tuja oseba sestaviti po zakonu o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 23-345/67 in št. 15-186/68) in po predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
Med letom, dokler ne napravi zaključnega računa, mora tuja oseba po preteku vsakega trimesečja vplačevati akontacije davka od dobička na podlagi periodičnega obračuna poslovnih uspehov, ki ga sestavi po predpisih o sestavljanju periodičnih obračunov gospodarskih organizacij.
Tuja oseba mora voditi knjige o celotnem svojem poslovanju v Jugoslaviji po določbah zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 48-535/68).
II. VRSTE PRISPEVKOV IN DAVKOV
40.	člen
Vrste prispevkov, ki se plačujejo iz osebnega dohodka so:
1.	prispevek	iz	osebnega	dohodka	iz	delovnega
razmerja;
2.	prispevek	iz	osebnega	dohodka	od	kmetijske
dejavnosti;
3.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	prispevek	iz	osebnega	dohodka	od	samostoj-
nega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	prispevek	iz	osebnega	dohodka	od	avtorskih
pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	prispevek iz skupnega dohodka občanov.
41.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo na dohodke od premoženja in na premoženje so:
1.	davek na dohodke od stavb:
2.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
3.	davek na dediščine in darila;
4v davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodna trla;-.
\ Ji', davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi-vozila;
davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih.
42.	člen
Po postopku, ki ga določa zakon, se lahko vpelje krajevni samoprispevek kot oblika lastnega obdavčenja občanov.
43.	člen
Vsaka vrsta prispevkov in davkov se posebej odmerja oziroma obračunava.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
44.	člen
Osebni dohodek, iz katerega se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek iz delovnega razmerja), so, če ni v zveznem zakonu drugače določeno, vsi denarni prejemki iz delovnega razmerja v smislu temeljnega zakona o delovnih razmerjih razen denarnih prejemkov, ki pomenijo povračilo dejanskih stroškov.
Za osebni dohodek se šteje tudi dohodek, ki ga dobivajo člani predstavniških teles za svoje delo pri predstavniških organih ali pri družbenih in drugih organizacijah, in dohodek, ki ga dobivajo člani zadrug za delo pri zadrugi.
Kateri denarni prejemki pomenijo povračilo dejanskih stroškov v smislu prvega odstavka tega člena, se presoja po zveznih predpisih.
^	45. člen
Osnova za prispevek iz delovnega razmerja je vsak posamezen prejemek, ki se šteje za osebni dohodek iz delovnega razmerja.
Prispevek iz delovnega razmerja se obračunava in plačuje ob vsakem izplačilu osebnega dohodka (prispevek po odbitku) v skladu z zveznimi predpisi.
46.	člen
Republiški in občinski prispevek iz delovnega razmerja se plačujeta po posebnih stopnjah od naslednjih prejemkov iz delovnega razmerja:
1.	od prejemkov iz delovnega razmerja upokojencev, ki iz takega dela nimajo lastnosti zavarovanca;
2.	od prejemkov za delo, ki traja dalj kot poln delovni čas, razen od prejemkov za tako delo, opravljeno po 44. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih.
47.	člen
Na podlagi pavšalne osnove se plačuje prispevek iz delovnega razmerja za tele kategorije dohodkov:
1.	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih,
2.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih,
3.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah,
4.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev.
Pavšalne osnove za posamezne kategorije dohodkov, navedenih v prejšnjem odstavku, določi občinska skupščina.
48.	člen
Prispevek iz delovnega razmerja se ne plačuje:
1.	od' pokojnin in invalidskih prejemkov iz kateregakoli naslova ter od drugih nadomestil, povračil in prejemkov iz socialnega zavarovanja,
2.	od otroških dodatkov,
3.	od nadomestil med začasno brezposelnostjo,
4.	od nagrad, ki jih dobivajo učenci strokovnih šol s praktičnim poukom, vajenci in študenti med praktičnim delom pri delovnih organizacijah ter od nagrad, ki jih dobivajo za delo osebe med rehabilitacijo,
5.	od štipendij oseb, ki niso v delovnem razmerju,
6.	od zneskov tuje valute, ki se izplačuje vkrcanemu osebju v rečnem in pomorskem prometu, medlem ko se plovni objekt mudi izven meja Jugoslavije oziroma izven obrežnega morja Jugoslavije, in linijskemu osebju rečnega prometa, ki je stacionirano v tujini, in sicer v višini, določeni z zveznim predpisom,
7.	od prejemkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev invalidov, če se ukvarjajo s poklicno rehabilitacijo ali če je pretežno število od zaposlenih invalidov takšnih, ki jih ni mogoče rehabilitirati za kakršnokoli delovno mesto v rednem delovnem procesu; od prejemkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem druge invalidske delavnice, pa se plačuje 20 ‘Vo obračunanega prispevka iz delovnega razmerja,
8.	od prejemkov, ki jih dobijo delavci kot pomoč zaradi uničenja ali poškodovanja premoženja kot posledice elementarnih nesreč in drugih izrednih dogodkov,
9.	od prejemkov, ki jih dobi kot pomoč družina umrlega delavca,
10.	od prejemkov študentov in dijakov na rednem šolanju — za delo v študentskih in dijaških organizacijah, in od prejemkov za občasno delo članov mladinskih organizacij v mladinskih zadrugah in servisih,
11.	od nagrad, ki jih dobivajo obsojenci za delo v kazenskih poboljševalnih zavodih,
12.	od prejemkov, ki jih dobivajo mladoletniki za delo v vzgojnih poboljševalnih domovih,
13.	od osebnih dohodkov delavcev, ki se pokončani šoli druge stopnje, višji ali visoki šoli oziroma fakulteti prvič zaposlijo in so v skladu s splošnim aktom delovne organizacije sprejeti za pripravnike, in sicer toliko časa, kolikor traja pripravniška doba, vendar največ eno leto,
14.	od osebnih dohodkov odvetniških pripravnikov, ki se po končani' šoli prvič zaposlijo, in sicer toliko časa, kolikor traja pripravniška doba, vendar največ eno leto.
49.	člen
Jugoslovanski državljan, ki je zaposlen pri jugoslovanskem predstavništvu ali pri jugoslovanski organizaciji v tujini, plačuje prispevek iz delovnega razmerja iz tistega zneska osebnega dohodka, ki bi ga dobival, ko bi delal v Jugoslaviji, če se od tega dohodka ne plačuje prispevek ali davek v državi, v kateri je zaposlen.
Jugoslovanski državljan, ki je odšel v tujino v zvezi z izvrševanjem mednarodnih poslovnih ali drugih pogodb ali na strokovno izpopolnitev, ostal pa je
v delovnem razmerju v Jugoslaviji, plačuje prispevek iz delovnega razmerja na način in pod pogoji iz prvega odstavka tega člena.
50.	člen
Prispevek iz delovnega razmerja plačuje jugoslovanski državljan, ki je v Jugoslaviji zaposlen pri kakšnem diplomatskem oziroma konzularnem predstavništvu ali pri kakšni tuji ali mednarodni organizaciji ali pa je zaposlen pri predstavniku ali uslužbencu takega predstavništva oziroma organizacije.
51.	člen
Iz osebnega dohodka, ki ga dobivajo za delo pri tuji diplomatski misiji ah konzulatu ali pri mednarodni organizaciji oziroma pri predstavniku ali uslužbencu take misije, konzulata aii organizacije v Jugoslaviji, ne plačujejo prispevka iz delovnega razmerja:
1.	šefi tujih diplomatskih misij, akreditirani v Jugoslaviji, in diplomatske osebo tujih diplomatskih misij v Jugoslaviji ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, s pogojem, da ti družinski člani niso jugoslovanski državljani;
2.	šefi tujih konzulatov v Jugoslaviji in konzularni funkcionarji, ki so pooblaščeni za konzularne funkcije, ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo s pogojem, da ti gospodinjski člani niso jugoslovanski državljani;
3.	administrativno in tehnično osebje tujih diplomatskih misij v Jugoslaviji in konzularni uslužbenci, ki opravljajo administrativno in tehnično delo pri tujih konzulatih v Jugoslaviji, ter njihovi družinski člani, ki sestavljajo njihovo gospodinjstvo, s pogojem, da tl gospodinjski člani niso jugoslovanski državljani ali da nimajo stalnega prebivališča v Jugoslaviji;
4.	funkcionarji Organizacije Združenih narodov in njenih specializiranih agencij ter strokovnjaki tehnične pomoči Organizacije Združenih narodov in njenih specializiranih agencij;
5.	hišno osebje tujih diplbmatskih misij in konzulatov ter mednarodnih organizacij in zasebno hišno osebje, zaposleno pri šefih in pri diplomatskem osebju tujih diplomatskih misij In mednarodnih organizacij v Jugoslaviji, s pogojem, da niso jugoslovanski državljani ali da nimajo stalnega prebivališča v Jugoslaviji.
Prispevka iz delovnega razmerja tudi ne plačujejo častni konzularni funkcionarji tujih konzulatov v Jugoslaviji iz tistih osebnih dohodkov in plačil, ki jih dobivajo od države, ki jih je imenovala za opravljanje konzularnih funkcij.
52.	člen
Jugoslovanski državljan in tuj državljan, ki dobi za delo, opravljeno v Jugoslaviji, osebni dohodek naravnost iz tujine, plača iz takega osebnega dohodka prispevek iz delovnega razmerja.
53.	člen
Ce so osebe, ki so zaposlene pri diplomatskih oziroma konzularnih predstavništvih tujih držav ali pri mednarodnih organizacijah ali pa pri predstavnikih ali uslužbencih takih predstavništev ali organizacij, ki uživajo v Jugoslaviji diplomatsko imuniteto, zavezanci za prispevke po tem zakonu, morajo same obračunati in vplačati prispevek iz delovnega razmerja, in sicer v sedmih dneh od dneva, ko prejmejo osebni dohodek.
54.	člen
Ce imajo tuje organizacije, ki v Jugoslaviji ne uživajo diplomatske imunitete, in uslužbenci takih organizacij, pri katerih so zaposleni jugoslovanski ali tuji državljani, sedež oziroma stalno prebivališče v Jugoslaviji, morajo ob izplačilu osebnih dohodkov obračunati in v sedmih dneh od izplačila plačati prispevek iz delovnega razmerja po tem zakonu.
55.	člen
Prispevek iz delovnega razmerja, obračunan in odtegnjen iz osebnih dohodkov jugoslovanskim državljanom, ki so zaposleni pri jugoslovanskih predstavništvih in organizacijah v tujini, se plačuje družbenopolitični skupnosti, na katere območju je imel zavezanec stalno prebivališče, preden je odšel službovat v tujino.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
56.	člen
Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) je lastnik ali uživalec zemljišča, ki je vpisan kot lastnik oziroma uživalec v katastrskih knjigah po stanju na dan I. decembra pred letom za katero se odmerja prispevek.
Spremembe glede zavezanca za prispevek od kmetijstva, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so pred tem dnem na predpisan način priglašene.
57.	člen
Ce uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v kataster kot njegov lastnik ali uživalec, in tudi ni zakupnik, je zavezanec za prispevek od kmetijstva uporabnik zemljišča.
58.	člen
Ce tvori več lastnikov ali uživalcev zemljišča eno samo gospodinjstvo, je zavezanec za prispevek praviloma družinski poglavar.
59.	člen
Osnova za prispevek od kmetijstva je katastrski dohodek, ki se ugotavlja po zveznem zakonu.
Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu. za katerega se prispevek odmerja (1. in 4. točka prvega odstavka 42. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30-309/65 in št. 14-102'R8). Osnovo za odmero določi finančni organ glede na količino lesa in poprečno ceno lesa no panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, v preteklem gospodarskem letu, po vrstah lesa in vrednostnih razredih. Gozdne organizacije morajo predložiti finančnim organom do 15. februarja v letu, za katero se prispevki odmerjajo sezname vseh, ki jim je bil odobren posek lesa za to leto, po količini, vrstah lesa in vrednostnih razredih, za naknadno odobren posek pa v roku 15 dni po izdaji dovoljenja.
GO. člen
Občinska skupščina lahko predpiše različne stopnje občinskega prispevka od kmetijstva za posamezne skupine katastrskih občin ali za posamezne katastrske občine.
Razdelitev območja občine na posamezne skupine katastrskih občin ali na posamezne katastrske odči-ne, za katere se predpisujejo različne stopnje občinskega prispevka, je treba izvršiti po enotnih kriterijih ob upoštevanju reliefa, kakovosti tal, oddaljenosti in kupne moči tržišča ter oddaljenosti od prometnih zvez, tako da se razvrstijo:
—	v prvo skupino — ravna do blago nagnjena zemljišča, ki dopuščajo uporabo težke mehanizacije in imajo dobre komunikacije ter prav dobre tržne pogoje;
—	v drugo skupino — blago valovita, gričevnata zemljišča z manjšimi nadmorskimi višinami, ki dopuščajo uporabo težje mehanizacije in imajo razmeroma dpbre tržne pogoje;
—	v tretjo skupino — hriboviti predeli z večjimi višinami naselij, ki dopuščajo uporabo lažje mehanizacije;
—	v četrto skupine — gorati predeli.
V primerih, ko so v predelih z ugodnim reliefom tla slabše kakovosti (kamnita, preplitva, močvirna) ali slabši tržni pogoji, se katastrska občina razvrsti za eno do dve skupini nižje. V primerih, ko vsa zemljišča posamezne katastrske občine v pogledu reliefa ali v pogledu tal niso izenačena, se razvrstijo v tisto kategorijo, v katero sodi večji del obdelovalnih površin.
Predloge za razdelitev območij občin na skupine je treba poprej uskladiti. Pri usklajevanju sodelujejo prizadete občine, republiški sekretariat za finance, republiški sekretariat za gospodarstvo in geodetska uprava SRS.
61.	člen
Za posamezne skupine katastrskih občin lahko predpišejo občinske skupščine stopnje občinskega prispevka od kmetijstva v naslednjih mejah:
za prvo skupino od 25 do 42 °/o,
za drugo skupino od 17 do 29 °/o,
za tretjo skupino od 10 do 20 “/o,.
za četrto skupino od 3 do 12 0/o.
Ce so v posamezni skupini večje razlike v pogledu reliefa zemljišča in tržnih pogojev, lahko občinska skupščina za del katastrskih občin iste skupine določi v mejah za skupino določenih stopenj posebne stopnje, vendar v eni skupini lahko predpiše največ dve različni stopnji.
62.	člen
Prispevek od kmetijstva se odmerja in plačuje V občini, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
Ce zavezanec nima zemljišča v občini, v kateri ima stalno prebivališče, odmerja in pobira prispevek od kmetijstva pristojni upravni organ občine, v kateri je zemljišče.
Ce je občinska skupščina predpisala različne stopnje občinskega prispevka od kmetijstva za posamezne skupine katastrskih občin ali za posamezne katastrske občine, se prispevek odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec prebivališče, če občinska skupščina ne določi drugače.
63.	člen
Prispevek od kmetijstva se plačuje na dohodek od zemljišča, ki se da izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo, in sicer ne glede na to, ali se v resnici tako izkorišča ali ne.
64.	člen
Prispevek od kmetijstva se ne plačuje na katastrski dohodek od zemljišča, ki ga je pristojni organ na podlagi zakona prepovedal izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo.
65.	člen
Prispevkov od kmetijstva so trajno oproščeni dohodki:
1.	od zemljišč pod stavbami; od dvorišč do 500 m*, če niso oddana v zakup ali se ne uživajo ločeno od stavbe;
2.	od dvorišč cerkva;
3.	od zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekopi in njihovi jezovi, obrambni, vrbni in drugi nasadi, rovi in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuševanje ali namakanje.
Oprostitve iz prvega odstavka tega člena prenehajo, če se zemljišče neha uporabljati v namen, ki daje pravico do oprostitve.
Prenehanje pogojev za oprostitev po tem členu, mora davčni zavezanec naznaniti za dohodke pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
66.	člen
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna;
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi; 1
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki.
Zemljišča iz prvega odstavka tega člena se oproste
prispevkov od kmetijstva za največ 10 let, vendar samo, če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega upravnega organa.
.Natančnejše določbe o tem, katera zemljišča se začasno oproste prispevkov po prejšnjem odstavku, pogoje za oprostitev ter čas oprostitve v mejah določenih rokov predpišejo občinske skupščine.
67.	člen
Začasno oprostitev prispevkov po 66. členu tega zakona uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri občinskem upravnem organu, pristojnem za dohodke. Vlogo je treba vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Če se vloga ne vloži pravočasno, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša.
O vlogi iz prvega odstavka odloči za dohodke pristojni občinski upravni organ, potem ko dobi mnenje za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega upravnega organa.
68.	člen
Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi dru-
gih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo lahko prizna posebna olajšava.
Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek od vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Če znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka po prejšnjem stavku v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom prispevnega zavezanca od negozdnih površin v enem koledarskem letu več kot 20 “/o, se zmanjša katastrski dohodek negozdnih površin za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Razlika med prej odmerjenim prispevkom in prispevkom, odmerjenim od katastrskega dohodka, zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše.
Prošnjo za priznanje olajšave mora zavezanec vložiti v 15 dneh po nastanku škode. O prošnji odloča za dohodke pristojni občinski upravni organ na podlagi ocenjene škode. Škodo oceni posebna cenilna komisija. Cenilno komisijo imenuje občinska skupščina ali organ, ki ga ona določi.
69.	člen
Občinska skupščina lahko predpiše olajšave za zemljišča v obmejnem pasu, katerih izkoriščanje je z odredbo pristojnega organa omejeno.
Občinska skupščina lahko predpiše oprostitve oziroma olajšave za zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, če in kolikor je izkoriščanje takih zemljišč po veljavnih predpisih onemogočeno ali zmanjšano.
70.	člen
Zavezancem, ki preživljajo več kot dva mladoletna otroka ali za delo nezmožna družinska člana in katerih osebni dohodek ne presega 1200 dinarjev letno na družinskega člana, se za tretjega in za vsakega nadaljnjega mladoletnega otroka ali za delo nezmožnega družinskega člana odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 10 °/o, vendar pa skupno znižanje prispevka ne sme znašati več kot 50%.
Zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih osebni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 4000 dinarjev letno, se odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 50%.
V osebni dohodek po prejšnjih dveh odstavkih se vštevajo dohodki zavezanca in vseh članov gospodinjstva, od katerih se odmerjajo prispevki oziroma davki po letnih osnovah, ter dohodki iz delovnega razmerja in od pokojnin.
Olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena se priznajo praviloma ob letni odmeri prispevka, lahko pa tudi pozneje, ko se ugotovijo okoliščine oziroma ko to zavezanec posebej uveljavlja. Priznanje olajšave lahko zavezanec uveljavlja le do konca koledarskega leta, v katerem se prispevek odmerja.
Zavezancem se odmerjeni prispevek od kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero se prispevek odmerja, več kot 200 dinarjev izdatkov za zdravljenje družinskih članov ali če so imeli izdatke za pogreb družinskih članov. Prispevek se zniža za znesek prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Olajšava za pogreb družinskega člana se lahko prizna največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna komunalni zavod za socialno zavarovanje, vendar le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
Za mladoletne otroke po tem členu se štejejo otroci do 15. leta starosti ter vajenci in otroci na rednem šolanju, vendar največ do 24. leta starosti.
Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo ženske stare nad 60 let in moški stari nad 65 let ter druge odrasle osebe, glede Katerih je nezmožnost za delo ugotovljena z odločbo pristojnega organa ali z ‘zdravniškim spričevalom javne zdravstvene službe.
71.	člen
Ce je zemljišče dano v zakup delovni organizaciji za čas, daljši od treh let, da ga izkorišča za kmetijsko proizvodnjo, plačuje zakupodajalec prispevek od kmetijstva na katastrski dohodek, ali na dohodek od zakupnine, glede na to, kaj je od tega zanj ugodnejše.
Ce je zemljišče dano v zakup občanu, če je dano v zakup delovni organizaciji za čas do treh let v izkoriščanje za kmetijsko proizvodnjo ali če je dano v zakup delovni organizaciji za nekmetijske namene, plačuje zakupodajalec prispevek od kmetijstva na katastrski dohodek ali na dohodek od zakupnine, glede na to, kateri dohodek je večji.
72.	člen
Ce se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj štiri leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše.
Oprostitev iz prejšnjega odstavka se rie more priznati, če delovna organizacija tako zemljišče z zakupno ali s kooperacijsko pogodbo prepusti v izkoriščanje lastniku zemljišča, razen če pri kooperacijski pogodb' delež kmetijske organizacije v doseganju skupnega dohodka od tega zemljišča presega 500/o.
73.	člbn
Ne plačuje se prispevek od kmetijstva za zemljišče, ki ga ima v zakupu delovna organizacija za kmetijsko proizvodnjo tako, da plačuje lastniku kot zakupnino dosmrtne prejemke s pogojem, da preide zemljišče po njegovi smrti v družbeno lastnino.
74.	člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 din.
Občinsko skupščine lahko predpišejo oprostitev prispevka od kmetijstva za zavezance, katerih skupni letni katastrski dohodek znaša nad 200 do 500 din, in za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega zneska, ki ga določi občinska skupščina.
Zavezancem iz hribovitih in goratih krajev, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva (graditev in adaptacija gospodarskih poslopij, nabava, opreme in podobno) in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov lahko prizna posebna olajšava. Pogoje in obseg olajšave določi občinska skupščina.
Oprostitve prispevka iz tega člena se ne nanašajo na osebni dohodek iz gozda in ne vplivajo na pridobivanje materialnih pravic, ki so vezane na višino dohodka oziroma prispevka, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.
75.	člen
Ce pride na podlagi odločbe državnega organa do spremembe v lastnini zemljišča, se na zahtevo zavezanca ali državnega organa odpiše del prispevka od Kmetijstva, ki odpade na to zemljišče, in sicer za vsa leta, v katerih zavezanec zaradi takih sprememb od njega ru imel dohodka, čeprav postopek za izvedbo sprememb še ni končan. .
Prispevek se po prvem odstavku tega člena odpiše tudi, kadar lastnik podari zemljišče družbeno-politični skupnosti, delovni ati drugi organizaciji.
Enostranska izjava volje, ki jo v zakoniti obliki poda lastnik zemljišča, velja za podaritev v smislu drugega odstavka tega člena.
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD
SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH
IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
76.	člen
Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtnih dejavnosti) je občan, ki z osebnim delom samostojno izdeluje blago ali opravlja storitve in si s tem v obliki stalnega poklica ah v obliki priložnostnega izdelovanja blaga ali priložnostnega opravljanja storitev pridobiva dohodek, če od takih dohodkov ne plačuje prispevka oziroma davka druge vrste.
77.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti plačujejo tudi osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žgane opeke, apna, oglja itd.) po odbitku stroškov več kot 2000 din letnega dohodka, in zakupniki zemljišč, ki jim kmetijska dejavnost ni glavni poklic, če se na takem zemljišču ukvarjajo s proizvodnjo za trg ali imajo od njega d^uge dohodke.
1 •'/	—
78.	člen
Ne plačuje se prispevek od obrtnih dejavnosti od:
1.	dohodkov od dejavnosti v okviru lastnega gospodarstva za neposredne potrebe gospodarstva;
2.	dohodkov od prodaje na običajni način predelanih lastnih kmetijskih pridelkov (vino, žganje, kon-servirano sadje, preja, volna in podobno).
79.	člen
Ce ima več oseb osebni dohodek od skupnega opravljanja obrtnih dejavnosti, jc vsaka od njih zavezanec za prispevek od obrtnih dejavnosti v sorazmerju s svojim deležem, ki ga ima pri doseženem skupnem dohodku.
Delež pri doseženem skupnem dohodku se ugotavlja na podlagi pogodbe, sklenjene med osebami iz prvega odstavka tega člena; če ni pogodbe, velja, da so deleži enaki.
80.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti se odmerja po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku, v odstotku od vsakega posameznega
kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) in po dejanskem osebnem dohodku.
Prispevek oziroma osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti se ne moreta določiti s sporazumom meci občino in zavezancem.
81.	člen
Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti, če njihov celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 15.000 din in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
82.	člen	,
Pavšalna letna osnova se določi za eno leto naprej tako, da sme dosegati največji letni znesek osebnega dohudKu, ki ga doseže Iz delovnega razmerja delavec aglo’čene gospodarske organizacije, ki opravlja enako dejavnost V občini, v kateri ima zavezanec poslovni sedež, ali v sosedni občini.
Ce v občinah iz prvega odstavka tega člena ni gospodarske organizacije, ki bi opravljala tako dejavnost, sme pavšalna letna osnova dosegati največji letni osebni dohodek, ki ga imajo iz delovnega razmerja delavci gospodarske organizacije, ki opravlja podobno ali drugačno dejavnost.
Občinska skupščina določa z odlokom osnove in merila za določanje letne pavšalne osnove iz prvega odstavka tega člena za posamezne skupine zavezancev ali za posamezne zavezance in pogoje, pod katerimi je lahko letna pavšalna osnova manjša od največjega letnega zneska' osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako ali podobno dejavnost.
Na zahtevo zavezanca, ki plačuje prispevek od obrtnih dejavnosti po pavšalni letni osnovi, izda pristojni občinski upravni organ odločbo, da se mu prispevek namesto po pavšalni letni osnovi odmerja po dejanskem dohodku. Zavezanec mora predložiti zahtevo najpozneje do preteka roka, določenega za vložitev napovedi za odmero prispevka.
83.	člen
Letna pavšalna osnova se med letom sorazmerno zniža, če je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, vojaških obveznosti oziroma iz drugih razlogov, če je začasno ustavitev poslovanja dovolil pristojni organ.
^	84. člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku vnaprej zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarsko dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlasti vaškim obrtnikom in gostilničarjem, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravljajo le postransko ali občasno, in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo. Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki sc ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s postranskim poklicem v tistih dejavnostih, ki jih določi občinska skupščina.
Način določanja letnega zneska prispevka ter osnove in merila, po katerih se ta določa za posamezne zavezance, predpiše občinska skupščina.
Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavsamem .ei-nem znesku za zavezance, ki imajo osebni dohodek od obrtne dejavnosti brez stalnega poslovnega mesta, določa upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče; njej ta prispevek tudi pripada.
Glede zmanjšanja pavšalnega letnega zneska prispevka zaradi nepredvidene prekinitve dela se smiselno uporabljajo določbe 83. člena tega zakona.
85.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku ou vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve državnim organom ali delovnim in drugim organizacijam ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ali pa imajo pri njih dohodke od postranskih kmetijskih dejavnosti, ki niso zajeti v katastrskem dohodku, če taki dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja ali od obrtnih in drugih dejavnosti, od katerih se plačuje prispevek na kakšen drug način iz 80. člena tega zakona.
Prispevek po odbitku se plača ob vsakem izplačilu.
Stopnje prispevka iz prvega odstavka tega člena so lahko različne za posamezne vire dohodkov.
Po prvem odstavku tega člena se plačuje prispevek po odbitku zlasti:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija;
2.	od dohodkov Zavarovalnih poverjenikov;
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic;
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not na Zvezo skladateljev Jugoslavije;
5.	od provizij poslovnih agentov m poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobnega ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije;
6.	od dohodkov transportnih in obalskih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku;
7.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije.
Kot dohodki od postranskih kmetijskih dejavnosti, ki niso obseženi v katastrskem dohodku, se štejejo samo dohodki od prevozništva in od tovorjenja lesa in drugega materiala« K—delovno—živino. Med te dohodke se ne štejejo dohodki, ki jih imajo lastniki gozdov s spravilom lesa iz lastnega gozda.
Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka, ki se pobira pri izplačilu dohodkov, obračuna tisti, ki dohodke izplača. Ta je odgovoren za pravilnost obračuna prispevkov.
Prispevek po odbitku se plača tudi od dohodkov potujočih zabavišč In prireditev. Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev morajo pred začetkom dela oziroma prireditve prijaviti zabavišče oziroma prireditev za dohodke pristoinemu organu občine, v kateri želijo imeti zabavišče ali prireditev.
86.	člen
Prispevek po odbitku plačujejo tudi tuji prevozniki, kadar prevažajo polniKe in blago iz Jugoslavije, pa nimajo tu svojega predstavništva, če plačujejo jugoslovanski prevozniki potnikov in blaga ustrezen davek v zadevni tuji državi.
Prispevek plačujejo po stopnjah, določenih z zveznim predpisom.
87.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali po odbitku.
88.	člen
Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se plačuje po dejanskem osebnem dohodku, je celotni dohodek od take dejavnosti v letu, za katero se odmerja prispevek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
S celotnim dohodkom je mišljen skupen enoletni znesek plačil, prejetih za prodano blago in opravljene storitve.
Stroški, ki so nujno potrebni za ostvaritev celotnega dohodka in ki se od njega odštejejo, so:
1.	vrednost porabljenih surovin;
2.	vrednost porabljenega pogonskega materiala in drugega pomožnega materiala;
3.	osebni dohodki delavcev iz delovnega razmerja, od katerih je bil plačan prispevek iz delovnega razmerja; zaslužek družinskih članov se upošteva le, če so prijavljeni zavodu za socialno zavarovanje in če je delovno razmerje zasnovano v smislu zakona o delovnih razmerjih;
4.	izplačane dnevnice in potni stroški ter terensKi dodatki zaposleni tuji delovni sili v zvezi z deli, opravljenimi izven poslovnega sedeža; dnevnice in terenski dodatki se lahko priznavajo do višine poprečnih dnevnic in terenskih dodatkov delavcev ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti v gospodarskih organizacijah na območju občine; ,
5.	stroški prevozov, ki so bili potrebni pri opravljanju dela;
6.	ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno leto, ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zavezani davku na dohodke od stavb; najvišjo stopnjo ekonomske amortizacije predpiše občinska skupščina;
7.	katastrski dohodek zemljišča, ki se uporablja za opravljanje .obrtne dejavnosti;
8.	zakupnina za poslovni prostor v tuji zgradbi Ir. zakupna vrednost prostora v lastni stavbi, če je stavba obdavčena, oziroma zakupna vrednost prostora v lastni stavbi, če je stavba začasno oproščena davka;
9.	izdatki za kurjavo in razsvetljavo poslovnih prostorov, komunalne dajatve, vezane na poslovni prostor ter drugi podobni izdatki;
10.	pisarniški stroški;
11.	prometni davek, carine in takse v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
12.	prispevek zbornicam in podobni obvezni prispevki;
13.	potrebni stroški v zvezi z razstavljanjem na sejmih, razstavah in revijah;
14.	stroški za strokovno literaturo, ki je potrebna za izvrševanje dejavnosti;
15.	zavarovalne premije za zavarovanje proizvodnih sredstey in poslovnih prostorov;
16.	stroški v zvezi z izvrševanjem predpisov o hi-giensko-tehničnem varstvu v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
17.	plačane obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva;
18.	nagrade vajencem oziroma učencem strokovnih šol;
19.	morebitni drugi dejanski stroški, kt so neogibno potrebni za redno poslovanje, da se doseže celotni dohodek.
Vsi stroški morajo biti posamično izkazani ter, kolikor je mogoče, dokazani z dokumenti (računij.
89.	člen
Pri ugotavljanju stroškov se ne upoštevajo:
1.	izgube iz prejšnjih let;
2.	vrednost dela zavezanca in njegovih družinskih članov, ki niso v delovnem razmerju z zavezancem;
3.	stroški zavezančevega gospodinjstva;
4.	darila in nagrade zaposlenim, od katerih niso bili obračunani in plačani prispevki iz delovnega razmerja, nagrade drugim ter drugi neobvezni izdatki;
5.	obresti na lastna osnovna in obratna sredstva;
6.	plačani ali rezervirani prispevki in davki;
7.	stroški za dosego dohodkov, ki so s tem zakonom ali s posebnimi predpisi oproščeni prispevkov in davkov;
8.	obremenitve, ki jih naloži glavni zavod (centrala) v tujini svojemu zastopništvu, predstavništvu ali podružnici na območju SR Slovenije za pokrivanje režijskih stroškov centrale;
9.	prispevki za socialno zavarovanje zavezanca in njegovih družinskih članov, ki niso v delovnem razmerju z zavezancem.
^	90. člen
Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se ugotavlja:
1.	pri zavezancih, ki sc dolžni voditi poslovne knjige, na podlagi bilance, narejene na podlagi teh knjig;
2.	pri zavezancih, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig, na podlagi napovedi zavezanca.
Ce spozna za dohodke pristojni občinski upravni organ na podlagi uradnih podatkov, da so podatki iz napovedi nepopolni ali nepravilni, se ugotovi osnova za prispevek na podlagi cenitve dohodkov, oprte na podatke o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja in np podlagi vseh konkretnih dejstev in pogojev, v katerih zavezanec posluje.
91. člen
Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se določa po zavezančevem dejanskem osebnem dohodku, ne sme znašati manj, kot znaša enoletni poprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, ki jo opravljajo gospodarske organizacije v občini, v kateri ima zavezanec poslovni sedež, ali v sosedni občini za redni delovni čas. Ce v teh občinah ni gospodarskih organizacij, ki bi opravljale tako dejavnost, letna osnova ne sme biti manjša od
poprečnega osebnega dohodka, ki ga imajo iz delovnega razmerja delavci gospodarski!! organizacij v teh občmah, ki opravljajo drugo podobno dejavnost.
Ne glede na prvi odstavek lega člena lahko določi občinska skupščina z odlokom, pod katerimi pogoji se lahko posameznim skupinam zavezancev ali posameznim zavezancem določi manjša osnova za prispevek kot znaša enoletni poprečni osebni dohodek delavca iz omenjenega odstavka.
'	92. člen
Koliko znaša letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmere prispevkov od obrtnih dejavnosti, ugotavljajo občinske skupščine za vsako leto posebej.
93. člen
Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih ir. drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačujejo po letnih osnovah, smejo znašati največ:
Osnova	Stopnja
do .20.000 din.......................8
od 20.000	do	25.000	din.........10
od 25.000	do	30.000	din.........13
od 30.000	do	35.000	din.........17
od 35.000	do	40.000	din.........21
od 40.000	do	45.000	din .... * ... 25
od 45.00C	do	50.000	din.........30
od 50.000	do	55.000	din.........33
od 55.000	do	60.000	din.........36
nad 60.000 din..................................39
Ijanja verskih obredov in drugih verskih opravil, zdravnikov, učiteljev jezikov in glasbe in drugih učiteljev.
96.	člen
Prispevka od intelektualnih storitev so oproščeni dijaki srednjih šol in študentje od poučevanja v času, dokler se redno šolajo.
97.	člen
Ce več oseb skupaj opravlja intelektualne ali druge negospodarske storitve in ima od njih osebni dohodek, je vsaka od njih zavezanec za prispevek od intelektualnih storitev v sorazmerju s svojim deležem, ki ga ima pri skupnem dohodku.
Delež pri doseženem skupnem dohodki^ se ugotavlja na podlagi pogodbe, sklenjene med osebami ‘.z prvega odstavka tega člena; če ni pogodbe, velja, da so deleži enaki.
98.	člen
Osnova za prispevek od intelektualnih storitev je celotni dohodek od teh storitev v letu, za katero se odmerja prispevek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.	\
S celotnim dohodkom je mišljen skupen enoletni znesek plačil, prejetih za opravljanje intelektualne ali druge negospodarske storitve.
Potrebni stroški, ki se odbijajo od celotnega dohodka, so izdatki, ki so bili potrebni za jzvršitev intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev. Za ugotavljanje potrebnih stroškov, ki se odbijajo od celotnega dohodka, se primerno uporabljajo določbe 88. in 89. člena tega zakona.
Občinske skupščine lahko predpišejo davčne olajšave v obliki odstotnega znižanja odmerjenega prispevka za posamezne obrtne stroke, katerih razvoj se želi pospeševati glede na njihove specifične potrebe.
Pri odmeri prispevkov od obrtnih dejavnosti se priznavajo enake olajšave kot se po 70. členu tega zakona priznavajo pri odmeri prispevka od kmetijstva.
Poleg olajšav po prejšnjem odstavku se pri odmeri prispevkov od obrtnih dejavnosti priznajo še olajšave za učence v gospodarstvu. Za vsakega učenca v gospodarstvu se zavezancem odmerjeni prispevek zniža za 10 “/o, vendar skupno znižanje prispevka za enega učenca v gospodarstvu ne more znašati več kot 500 dinarjev, za vse učence v gospodarstvu skupaj pa ne več kot 2500 dinarjev.
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
/**	95. člen
Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek od intelektualnih storitev) je občan, ki ima dohodke od samostojnega opravljanja intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev, če se od njih ne plačuje prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. Za take storitve se štejejo npr. storitve odvetnikov, inženirjev, geometrov, duhovnikov od oprav-
99.	člen
Osnova za prispevek od intelektualnih storitev ne sme znašati manj kot znaša enoletni poprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, ki je v delovnem razmerju pri državnem organu oziroma pri delovni organizaciji v občini, v kateri ima sedež zavezanec, ali v sosednji občini, za redni delovni čas.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko določi občinska skupščina z odlokom, pod katerimi pogoji se lahko zavezancem posameznih dejavnosti določi manjša osnova za prispevek kot znaša enoletni poprečni osebni dohodek delavca iz omenjenega odstavka.
Koliko znaša letni kosmati osebni dohodek ustreznega delavca ali uslužbenca, zaposlenega v delovni organizaciji ali pri državnem organu, ugotovi občinska skupščina za vsako leto posebej.
,	100. člen
Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se plačujejo po letnih osnovah, smejo znašati največ:
Osnova	Stopnja
do	20.000	din.....................2
od 20.000	do	25.000	din.....................5
od 25.000	do	30.000	din ....................11
od 30.000	do	35.000	din . . ..................17
od 35.000	do	40.000	din....................22
od 40.000	do	45.000	din....................26
od 45.000	do	50.000	din....................30
od 50.000	do	55.000	din....................33
od 55.000	do	60.000	din....................36
nad 60.000 din...............................39
Občinske skupščine lahko predpišejo davčne olajšave v obliki odstotnega znižanja odmerjenega prispevka za posamezne vire dohodkov.
101.	člen
Prispevek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka1 (prispevek PK) odbitku) tplačujejo občani, ki opravljajo državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam priložnostne storitve, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od opravljanja intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek od letne osnove ali v pavšalnem letnem znesku.
Stopnje prispevka iz prvega odstavka tega člena so lahko različne za posamezne vire dohodkov.
Prispevek iz prvega odstavka tega člena plačuje od prejemkov za svoje delo pri domači gospodarski organizaciji tudi tuji strokovnjak, ki opravlja to delo po pogodbi, sklenjeni v skladu s pogodbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo gospodarsko organizacijo po določbah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij.
102.	člen
Zavezancem tega prispevka, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot tri mesece v letu, ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, ne morejo doseči osebnega dohodka delavca, zaposlenega v delovni organizaciji ali pri državnem organu (99. člen), določi za odmero prispevka pristojni upravni organ osnovo prispevka v višini dejanskih doseženih dohodkov, ali pa določi prispevek v pavšalnem znesku. -
Glede zmanjšanja letnega zneska prispevka zaradi nepredvidene prekinitve dela se smiselno uporabljajo določbe 83. člena tega zakona.
103.	člen
Osnova za prispevek od intelektualnih storitev ali letni znesek prispevka sta lahko določena v pismenem sporazumu med občino in zavezancem za prispevek; način, pogoje in merila za tako določitev predpiše občinska skupščina.
Pri sporazumni določitvi letnega zneska prispevka iz prvega odstavka tega člena mora biti posebej določen prispevek vsake družbeno-politične skupnosti, ki ga je vpeljala.
Letni zneski prispevkov iz drugega odstavka tega člena morajo biti nasproti skupnemu znesku v enakem razmerju, kot so stopnje prispevka posameznih druž-beno-političnih skupnosti nasproti seštevku stopenj vseh družbeno-političnih skupnosti.
VII.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
104.	člen
Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: prispevek od avtorskih pravic), je občan, ki ima osebni dohodek od avtorskih pravic, patentov ali tehničnih izboljšav, zavarovanih z zveznimi zakoni.
Prispevek od avtorskih pravic se plačuje tudi od nagrad za znanstveni ali umetniški uspeh, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.
Za osebni dohodek od avtorskih pravic se šteje tudi dohodek od izvajanja glasbenih, književnih in umetniških del.
105.	člen
Od dohodkov od iznajdb, ki niso zaščitene s patentom ali niso prijavljene upravi za patente, in od tehničnih izboljšav, ki niso priznane od samoupravnega organa deiovne organizacije, se plačuje davek na dohodek od premoženja.
106.	člen
Ne štejejo se za osebne dohodke od avtorskih pravic dohodKi, ki jih imajo posamezniki od državnih organov ali družbenih pravnih oseb, pri katerih so v reunem delovnem razmerju, za avtorska dela, ki so jih izvršili kot svojo redno službeno dolžnost pri teh ciganih ali organizacijah, razen če gre za avtorsko delo, glede katerega obdrži avtor vse avtorske pravice po zakonu o avtorski 'pravici.
Ti dohodki so zavezani prispevku iz delovnega razmerja.
107.	člen
Za dohodke od avtorskih pravic se ne štejejo dohodki zavezancev prispevkov od obrtnih ali intelektualnih dejavnosti, če jih dosegajo v okviru svoje dejavnosti z deli, ki imajo sicer značaj avtorskih del.
108.	člen
Iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, ki ga dobi od državnega organa, delovne ali druge organizacije, plača zavezanec prispevek ob vsakem posameznem izplačilu (prispevek po odbitku).
Iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, ki ga dobi od občanov, plača zavezanec prispevek od vsakega posameznega dohodka posebej. Ta prispevek mora plačati v petnajstih dneh od dneva, ko dohodek prejme, pri pristojnem upravnem organu občine, v kateri ima stalno prebivališče.
109.	člen
Za dohodke od del uporabnih umetnosti se štejejo v smislu tega zakona dohodki v tistih panogah uporabne umetnosti, ki jih kot take potrdi republiško društvo likovnih umetnikov uporabnih umetnosti.
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje občinska skupščina ali organ, ki ga skupščina za to pooblasti.
110.	člen
Osnova za prispevek od avtorskih pravic je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic, patentov ali tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
Za stroške, ki so bili potrebni, da se je dosegel osebni dohodek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, se odšteje od prispevne osnove 30#/d, če se ne dokažejo višji stroški.
111.	člen
Od kosmatih dohodkov od likovnih del (kiparskih del, slik in del uporabnih umetnosti), ki jih doseže umetnik na domači razstavi izven svojega stalnega prebivališča, se odbijejo poleg stroškov iz 110. člena
tega zakona tudi dejanski stroški za prevoz teh del, osebni prevozni stroški in pa stroški, ki jih ima likovni umetnik v zvezi s prebivanjem v kraju, v katerem prireja razstavo, za toliko časa, kolikor traja; za prebivanje v drugem kraju se priznajo stroški v višini dnevnice po predpisih, ki veljajo za republiške uslužbence z visoko izobrazbo.
O prevoznih stroških iz prejšnjega odstavka mora predložiti zavezanec izplačniku dohodkov potrebne dokaze.
112.	člen
Od kosmatih dohodkov od avtorskih pravic se odbije avtorju poleg drugih stroškov, ki se mu priznajo po tem zakonu, tudi, kar je plačal jugoslovanski avtorski agenciji, zavodu za varstvo malih avtorskih pravic ter specializiranim ustanovam, ki so upravičene prodajati umetniška dela (slikarske galerije in podobno) za njihove storitve.
O stroških iz prejšnjega odstavka za dohodke od velikih avtorskih pravic mora predložiti zavezanec izplačniku potrdilo ustanove iz prejšnjega odstavka.
113.	člen
Stopnje prispevka od avtorskih pravic so lahko različne po posameznih vrstah avtorskih pravic kot tudi po tem, ali dobiva dohodek od avtorskih pravic sam avtor ali pa kdo, na kogar je avtorska pravica prenesena.
Stopnje občinskega prispevka od avtorskih pravic smejo znašati največ 3 “/o. Izjemno od določbe prejšnjega stavka sme znašati stopnja občinskega prispevka od avtorskih pravic največ 10%» od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1.	doseženih'od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del;
2.	od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3.	artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah;
4.	reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in
4.	točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, sme znašati občinski prispevek od avtorskih pravic največ 3 “/o.
114.	člen
Prispevka od avtorskih pravic ne plačujejo avT tor ji:
1.	od nagrad, ki se dajejo na podlagi zakonov in odlokov • družbenopolitičnih skupnosti ter sklepov družbeno-političnih organizacij in znanstvenih zavodov, s katerimi se uvajajo nagrade za znanstvene, književno in umetniške uspehe kot posebno družbeno priznanje in od nagrad, ki se pod istimi pogoji dajejo za uspeh na področju gospodarstva;
2.	od nagrad za življenjsko delo, ki se dajejo kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom in umetnikom;
3.	od nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom in umetnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot med-
narodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo;
, 4. iz osebnega dohodka od jubilejnih izdaj celotnih književnih, znanstvenih in umetniških del ter od jubilejnih predstav in koncertov, če zajema jubilej 25 ali več let dela avtorja oziroma reproduktivnega umetnika;
5.	iz osebnega dohodka, ki ga imajo umetniki s prirejanjem retrospektivnih razstav in umetniških del.
115.	člen
Iz osebnega dohodka, ki ga ima občan od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, plača prispevek od avtorskih pravic samo od tistega števila prodanih izvodov, ki se po običajih štejejo za izvirnike, iz. osebnega dohodka, ki ga ima od prodaje nadaljnjih izdelkov oziroma izvodov, pa plača prispevek od obrtnih dejavnosti.
116.	člen
Iz osebnega dohodka, ki ga imajo v Jugoslaviji od avtorskih pravic tuji državljani ali tuje zasebne pravne osebe, ki v Jugoslaviji nimajo stalnega prebivališča oziroma sedeža, ali pa jugoslovanski državljani, ki imajo stalno prebivališče v tujini, plačajo 11 prispevek od avtorskih pravic tisti družbeno-politični skupnosti, na katere območju ima sedež izplačevalec.
Če Ima oseba iz prvega odstavka tega člena v Jugoslaviji dohodek iz naslova malih avtorskih pravic, plača prispevek tisti družbeno-politični skupnosti, na katere območju ima sedež organizacija za varstvo malih avtorskih pravic.
VIII.	PRISPEVEK IZ SKUPNEGA DOHODKA ' OBČANOV
117.	člen
Zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka je občan, ki ima stalno prebivališče v Jugoslaviji In ima v posameznem koledarskem letu iz kakršnihkoli virov skupen čisti dohodek, ki presega določen znesek.
Zavezanec za prispevek po prvem odstavku tega člena je tudi jugoslovanski državljan, ki dobi osebni dohodek pri jugoslovanskem predstavništvu ali jugoslovanski organizaciji v tujini, če se iz takega osebnega dohodka v tujini ne plačuje prispevek oziroma davek.
Zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka občanov je tudi tuji strokovnjak Iz 101. člena tega zakona, ki ima od dela v Jugoslaviji iz vseh virov v posameznem koledarskem letu skupen čisti dohodek, ki presega določen znesek.
118.	člen
Za skupen čisti dohodek se šteje skupen znesek vseh osebnih dohodkov in drugih dohodkov, ki jih Ima zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka občanov iz kakršnihkoli virov v posameznem koledarskem letu v Jugoslaviji, kot tudi dohodek, dosežen po drugem odstavku 117. člena tega zakona, zmanjšan za prispevke in davke, ki se plačujejo po tem zakonu, ter za druge ■ prispevke in davke, ki se plačujejo Iz osebnih in drugih dohodkov po posebnih zveznih predpisih.
V skupen čisti dohodek se ne vštevajo dohodki, od katerih se ne plačujejo prispevki oziroma davki, in dohodki, ki so oproščeni plačevanja prispevkov oziroma davkov. Ne glede na to se v skupen čisti dohodek vštevajo prejemki iz naslova pokojnin in nadomestil osebnega dohodka po predpisih o socialnem zavarovanju.
Pri zavezancih, ki se jim prispevek določa po katastrskem dohodku, po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku in pri zavezancih, ki se jim prispevek odmerja po sporazumno določeni osnovi ali sporazumno določenem letnem znesku, se šteje za skupen čisti dohodek tisti dohodek, ki ga je zavezanec dejansko dosegel, po odbitku vseh prispevkov oziroma davkov, ne glede na to, na kakšen način mu je bil prispevek oziroma davek določen.
Zavezancu za prispevek iz skupnega dohodka občanov, ki plačuje prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, se v skupni čisti dohodek všteva osebni dohodek od kmetijske dejavnosti najmanj v višini katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodkov od gozda, zmanjšan za prispevke in davke, ki se plačujejo po tem zakonu, ter za druge prispevke in davke, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov po posebnih zveznih predpisih.
Republiški sekretar za finance je pooblaščen, da predpiše, kaj se šteje za odbitno postavko pri ugotavljanju skupnega čistega dohodka zavezancev iz tretjega odstavka tega člena.
119.	člen	✓
Zavezancu, ki plačuje prispevek iz osebnega dohodka v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (85. in 101. člen), se pri ugotavljanju čistega dohodka priznajo stroški, ki so bili potrebni za dosege takšnega dohodka. Za stroške, ki so bili potrebni za dosego takšnega dohodka, se od vsakega posameznega kosmatega dohodka odšteje 30 °/c, če zavezanec ne dokaže večjih stroškov.
Zavezancu za prispevek iz tretjega odstavka 117. člena tega zakona se skupni čisti dohodek zmanjša za 30 °/o na račun izdatkov za socialno zavarovanje in drugih izdatkov v zvezi z njegovim prebivanjem v Jugoslaviji.
120.	člen
Osnova za prispevek iz skupnega dohodka občanov je skupen čisti dohodek, ki ga je imel zavezanec v letu, za katero se mu odmerja prispevek, zmanjšan za določen znesek.
121.	člen
Zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane, se osnova iz 120. člena tega zakona zmanjša za določen znesek za vsakega vzdrževanega družinskega člana. Ce ima vzdrževani družinski član iz kakršnihkoli virov lastne dohodke, se določeni znesek zmanjša za toliko, kolikor so znašali letni dohodki tega člana.
Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo v višini, ki je v sorazmerju s časom dejanskega vzdrževanja družinskega člana, za katerega uveljavlja olajšavo.
122.	člen
Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, zakonec in starši zavezanca, ki jih zavezanec vzdržuje, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali če so nji-
hova lastna sredstva manjša od višine olajšave za vzdrževanje družinskega člana predpisne z zakonom. Za otroke, za katere zavezanec na podlagi odločbe sodišča ali poravnave pred skrbstvenim organom o preživnini prispeva del stroškov za njihovo vzdrževanje, lahko zavezanec uveljavlja olajšavo v višini tega prispevka, vendar največ do zneska, ki je določen za vzdrževanega družinskega člana.
Za vzdrževanega družinskega člana se štejejo tudi starši zavezanca, ki so v oskrbi v varstvenih ustanovah, če zavezanec krije del stroškov za oskrbo. V tem primeru se zavezancu njegova osnova zmanjša za znesek njegovega prispevka k oskrbovalnini. Olajšava se uveljavlja le na podlagi potrdila varstvene ustanove.
Ce je v družini več zavezancev prispevka iz skupnega dohodka občanov, lahko olajšave za vzdrževane družinske člane uveljavlja samo eden, drugi pa le morebitno razliko do celotne višine olajšave.
123.	člen
Osebni dohodek od dela, iz katerega, se plačuje prispevek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga je avtor ustvarjal dalj kot eno leto, se na zahtevo zavezanca, ki je to podprl s potrebnimi dokazi, razdeli na enake dele na toliko let, kolikor je avtor delo ustvarjal, vendar največ na pet let.
124.	člen
Če dobi tuji strokovnjak iz tretjega odstavka 117. Člena tega zakona pri domači gospodarski organizaciji, v katero so vložena sredstva tuje osebe, prejemke za delo, ki je trajalo manj kot eno leto, se mu odmeri prispevek od osnove, preračunane na letni znesek, nato pa prispevek zmanjša v sorazmerju s časom, kolikor je delal manj kot eno leto.
Domača gospodarska organizacija mora v roku, ki je. določen za vložitev napovedi za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov, od čistega dohodka, ki ga je imel tuji strokovnjak v prejšnjem letu, po odbitku neobdavčenega zneska obračunati in odtegniti strokovnjaku od prejemkov ustrezni prispevek ter ga vplačati v sedmih dneh od zadnjega izplačila.
Če tuji strokovnjak neha delati pri domači gospodarski organizaciji, preden poteče rok za vložitev napovedi za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov, mora domača gospodarska organizacija obračunati, odtegniti in vplačati ustrezni prispevek v sedmih dneh od dneva, ko je strokovnjaku izplačala zadnje prejemke. —
če domača gospodarska organizacija ne ravna po drugem in tretjem odstavku tega člena, se ji ustrezni prispevek iz skupnega dohodka občanov za tujega strokovnjaka zaračuna iz njenih sredstev.
125.	člen
Stopnje prispevka iz skupnega dohodka občanov so progresivne
IX.	DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
126.	člen
Zavezanec za davek na dohodke od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) je lastnik oziroma uživalec stavbe ali njenega dela (v nadaljnjem besedilu: stavba).
127.	člen
Davka od stavb ne plačujejo:
1.	kmetijska gospodinjstva za gospodarska poslopja, v katerih imajo kmetijske pridelke, živino, kmetijske stroje in orodje;
2.	diplomatska in konzularna predstavništva za lastne stavbe, v katerih imajo prostore, in predstavništva mednarodnih organizacij za lastne stavbe, v katerih imajo prostore;
3.	tuje države za stavbe, v katerih stanujejo člani in uslužbenci njihovih diplomatskih in konzularnih predstavništev, če velja vzajemnost.
128.	člen
Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem.
Občinska skupščina lahko predpiše, da se davek od stavb izven okoliša mest ne plačuje od stavb, ki se ne dajejo v najem.
129.	člen
Osnova za davek od stavb je enoletni znesek stanarine oziroma najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora.
Ce uporablja stavbo lastnik ali uživalec ali je stavba nezasedena, je davčna osnova enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti, zmanjšane za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora.
Davek od stavb se ne plačuje, če se stavba iz objektivnih razlogov ne more uporabljati oziroma oddajati v najem.
130.	člen
Osnova za davek od stavb za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno), je enoletni znesek stanarine, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za znesek enoletne amortizacije takih prostorov.
Znesek enoletne stanarine iz prvega odstavka tega člena ustreza znesku stanarine za enake ali podobne stanovanjske prostore, ki se v istem kraju uporabljajo za stalno stanovanje.
131.	člen
Ce so stanovanjski prostori iz prvega odstavka 130. člena tega zakona oddani v najem plačuje lastnik stanovanjskih prostorov poleg davka iz omenjenega člena še poseben davek od dohodkov, ki jih ima od oddaje takih prostorov v najem.
Osnova za davek iz prvega odstavka tega člena je skupen znesek dohodkov, dosežen z oddajo prostorov v najem, zmanjšan za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov (amortizacije pohištva in drugega inventarja, poraba toka, vode, kurjave in podobno).
132.	člen
Amortizacijo ter vzdrževalne, upravne in druge stroške, ki so potrebni za doseganje dohodkov od stavb in stanovanjskih prostorov iz 129. do 131. člena tega zakona, lahko določi občinska skupščina v pavšalnem znesku ali v odstotku od stanarine oziroma od zneska,
doseženega z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem.
133.	člen
Davka od stavb so oproščeni dohodki od novih stanovanjskih hiš oziroma s.anovanj, in sicer za 25 let, računano od prvega dne naslednjega meseca po izdaji dovoljenja za uporabo hiše, za stanovanjske hiše, za katere ni predpisano dovoljenje za graditev, pa od prvega dne naslednjega meseča po tem, ko se začne hiša uporabljati.
Oprostitev iz prvega odstavka tega člena velja tudi za dohodke od popravljenih hiš oziroma stanovanj, če sta bila hiša oziroma stanovanje zuiadi elementarne nezgode ali kakšnega drugega dogodka, ki ni bil odvisen od lastnikove volje, poškodovana več kot za 50 odstotkov.
Pri hišah oziroma stanovanjih iz prvega in drugega odstavka tega člena, od katerih ima zavezanec dohodke, ki presegajo najvišjo stanarino, predpisano z odlokom občinske skupščine v smislu zakona o stanovanjskih razmerjih, če ni takega odloka, pa stanarino, ki jo v zadevni občini običajna za podobne hiše oziroma stanovanja, plačuje zavezanec davek od razlike med dogovorjeno in predpisano oziroma običajno najvišjo stanarino, ki se plačuje za podobne hiše oziroma podobna stanovanja.
Za hiše, ki se smejo zidati ali popravljati samo z dovoljenjem pristojnega organa, velja oprostitev iz prvega in drugega odstavka tega člena le, če je lastnik hiše oziroma stanovanja dobil tako dovoljenje.
Oprostitve iz prvega odstavka tega člena ni mogoče priznati za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali Oddih (počitniške hišice in podobno).
Oprostitve po tem členu veljajo tudi za garaže
134.	člen
Davka od stavb je oproščena najemna vrednost cerkva, samostanov in drugih cerkvi pripadajočih stavb, če se uporabljajo neposredno za molilnice, ter najemna vrednost stavb oziroma stavbnih delov, ki se ne oddajajo v najem ali v brezplačno uporabo, temveč se uporabljajo za pisarne (župnijske, parohinjske itd.), knjižnice, učilnice, obednice, muzeje in galerije slik verskih organizacij ter prostorov, v katerih živijo menihi, redovniki in podobno.
X.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
135.	člen
Zavezanec za davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja), je občan, ki ima dohodke od nepremičnin ali premečnin, oddanih v zakup, od podnajemnin ali od drugega premoženja in premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega drugega prispevka ali davka.
136.	člen
Davek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, ne glede na to, ali je bila stvar prodana v nespremenjenem ali spremenjenem stanju.
Ce so bile premične stvari iz prvega odstavka tega člena prodane po treh letih, nepremične stvari pa po desetih letih od dneva, ko so bile kupljene, ni treba plačati davka iz prvega odstavka tega člena.
Za stvari večje in trajnejše uporabne vrednosti po prvem odstavku tega člena se štejejo vse nepremičnine in avtomobili ter vse druge stvari, katerih prometna vrednost znaša več kot 5000 dinarjev.
137.	člen
Osnova za davek od premoženja je celoten dohodek od premoženja ali premoženjskih pravic v letu, za katero se odmerja ta davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
Občinska skupščina lahko predpiše, da se na dohodek od oddajanja opremljenih sob plačuje davek v pavšalnem znesku ali pa, da je ta dohodek oproščen plačevanja tega davka.
138.	člen
Davčni zavezanec, ki doseže priložnostni dohodek, od katerega mora plačati davek od premoženja, mora tak dohodek napovedati v 15 dneh, odkar ga je dosegel. Napoved se poda za dohodke pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri je bil dohodek dosežen.
139.	člen
Davek od premoženja se ne plačuje:
1.	od prejemkov iz življenjskega zavarovanja in zavarovanja za doživetje;
2.	od obresti in dobitkov državnih posojil;
3.	od obresti in drugih dohodkov od hranilnih vlog.
140.	člen
Davek od premoženja odmerja za dohodke pristojni upravni organ občine, v kateri, ima zavezanec stalno prebivališče.
Davek na dohodke od podnajemnin odmerja za dohodke pristojni upravni organ občine, v kateri je stavba.
XI.	DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA
141.	člen
Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan ali zasebna pravna oseba, ki v Jugoslaviji podeduje ali dobi v dar nepremično premoženje.
Zavezanec za davek na dediščine in darila je tudi zasebna pravna oseba, ki dobi iz tujine darilo v denarju.
Ta davek se ne plačuje od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnin.
142.	člen
Davčna obveznost za davek na dediščine in darila nastane takrat, ko postane odločba o dedovanju pravnomočna oziroma ko obdarjenec sprejme darilo.
Darilo velja za sprejeto takrat, ko je podpisana darilna pogodba, če ni pogodbe, pa takrat, ko je darilo sprejeto.
Če je nepremičnina, za katero gre pri dedovanju oziroma darilu, obremenjena z užitkom, nastane davčna obveznost dediča oziroma obdarjenca za davek na dediščine in darila takrat, ko preneha užitek.
143.	člen
Ce se dedič odpove dediščini, plača davek od dediščine oziroma darila tisti, ki mu je dediščina pripadla, in sicer po stopnji, ki ustreza dednemu redu te osebe v razmerju do zapustnika.
Ce dedič odstopi svojo dediščino določeni osebi, ki bi to dedovala tudi v primeru, če bi se dedič odpovedal dediščini, plača davek od dediščine oseba, kateri je dediščina odstopljena, in sicer po stopnji, ki ustreza dednemu redu te osebe v razmerju do zapustnika.
Ce dedič odstopi dediščino določeni osebi, ki ne bi bila dedič, če bi se dedič odpovedal dediščini, plača dedič davek od dediščine, oseba, kateri je dediščino odstopil, pa davek od darila.
Osnova za davek na dediščine in darila je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega nepremičnega premoženja ob nastanku davčne obveznosti, po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.
144.	člen
Stopnje davka na dediščine in darila so progresivne in odvisne od vrednosti podedovanega oziroma v dar prejetega premoženja in od dednega reda.
Kadar je dedič oziroma obdarjenec zasebna pravna oseba, se določajo stopnje davka na dediščine oziroma darila progresivno po vrednosti podedovanega ali v dar prejetega premoženja.
Za v dar prejeto premoženje so lahko predpisane posebne progresivne stopnje na dediščine in darila, določene v odstotku od davčne osnove in odvisne od prometne vrednosti kvadratoega metra površine v dar prejetega zemljišča oziroma od prometne vrednosti kvadratnega metra zgrajene površine v dar prejetega gradbenega objekta.
145.	člen
Davek na dediščine in darila se ne plačuje od tistega nepremičnega premoženja, na katerem dedič oziroma obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice ali užitka.
146.	člen
Davka na dediščine in darila ne plača dedič oziroma obdarjenec, ki je z zapustnikom oziroma z darovalcem v prvem dednem redu^ rfA
Ce gre pri dedovanju oziroma darilu za kmetijsko zemljišče, ne plača davka na dediščine in darila dedič oziroma obdarjenec, ki je z zapustnikom oziroma darovalcem v drugem dednem redu, če je ob njegovi smrti oziroma ob sprejemu darila živel Z njim v skupnem gospodinjstvu in če mu je kmetijstvo glavni po-' klic.
Ce gre pri dedovanju ali darilu za družinsko stanovanjsko hišo oziroma stanovanje ali kmetijska gospodarska poslopja, ne plača dedič oziroma obdarjenec, ki je z zapustnikom oziroma darovalcem v drugem dednem redu, davka na dediščino in darila za eno stanovanje oziroma za kmetijska gospodarska poslopja, Če je ob zapustnikovi smrti oziroma ob sprejemu darila živel z zapustnikom oziroma stanovalcem v skupnem gospodinjstvu.
147 člen
Davčni zavezanec ne plača davka na dediščine • in darila od podedovanega ali v dar prejetega premoženja.
ki ga brez povračila odstopi družbeno-politični skupnosti, delovni ali drugi organizaciji.
Davek, plačan pred odstopom dediščine ali darila, se ne vrne.
148.	člen
Če preide nepremično premoženje na dediča ali obdarjenca, ki ni zakoniti dedič, in prevzame tak dedič ali obdarjenec na to nepremičnino vezana bremena, se šteje to pravno opravilo do višine prevzetih bremen za kupoprodajo.
149.	člen
Vrećlnost vseh daril, ki jih je davčni zavezanec prejel od istega darovalca -v razdobju enega leta, se šteje za eno davčno osnovo.
150.	člen
Davek na dediščine in darila se plača tudi ob razdelitvi solastnine, in sicer od tistega dela nepremičnega premoženja, ki ga je posamezni solastnik prejel brez odplačila preko dela, ki bi mu pripadal iz solastništva.
151.	člen
Davek na dediščine in darila odmeri za dohodke pristojni upravni organ občine, v kateri je premoženje.
Če leži podedovano ali v dar prejeto premoženje v več občinah, odmeri pristojni upravni organ posamezne občine davek od vrednosti, ki je na njenem območju, in sicer po stopnji, ki ustreza vrednosti celotnega podedovanega oziroma v dar prejetega premoženja, od katerega se plačuje ta davek.
XII.	DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO TER DAVEK NA TOVORNA CESTNA MOTORNA IN PRIKLOPNA VOZILA TER KOMBI-VOZILA
152.	člen
Občani, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo ali imajo samorodno trto, plačujejo davek na kmetijske proizvajalne priprave oziroma na samorodno trto.
Za velike mehanične priprave se štejejo težki traktorji (nad 35 KM), buldožerji, kombajni, bagri, velike mlatilnice (s kapaciteto nad 1500 kg na uro) in strojne žage za lesno predelavo.
Višino davka za posamezne proizvajalne priprave in samorodno trto predpiše občinska skupščina z odlokom.
, Če občani s temi pripravami opravljajo storitve drugim, plačajo poleg davka po tem členu še prispevek od obrtnih dejavnosti.
153.	člen
Občani, ki imajo tovorna cestna motorna In priklopna vozila ali kombi-vozila, plačujejo davek od premoženja iz naslova posesti teh vozil.
Davek po prejšnjem odstavku se ne plačuje od vozil, ki se štejejo za kmetijske proizvajalne priprave.
Davek se določi v letnih zneskih glede na vrsto vozila. nosilnost oziroma število konjskih moči oziroma delovno prostornino motorja.
•	154. člen
Davek po prejšnjem členu odmerja za davčne zadeve pristojni upravni organ občine, v kateri je vozilo registrirano na podlagi evidence o registriranih vozilih. Davek za tekoče leto se odmeri do 28. februarja in plačuje po določbah prvega odstavka 205. člena tega zakona. Ce se vozilo izbriše iz registracije v občini, ki je odmerila davek, preneha obveznost plačila davka v tej občini s koncem trimesečja.
XIII.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
155.	člen
Zavezanec za davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljenjem besedilu: davek na tujo delovno silo), je občan, ki uporablja v svoji pridobitveni dejavnosti tudi dopolnilo delo drugih.
156.	člen
Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih.
157.	člen
Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega' dela drugih, se ugotavlja v odstotku od osebnega dohodka Izplačanega takim osebam.
Odstotek iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina, ki pri tem upošteva ekonomske pogoje posameznih dejavnosti.
Za dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih osnov ali v pavšalnih zneskih, določijo občinske skupščine davek na tujo delovno silo v pavšalnih zneskih za vsakega zaposlenega delavca.
158.	člen
Davek na tujo delovno silo se ne plačuje od dohodkov, izplačanih tuji delovni sili, če se ti dohodki delijo na podlagi kolektivne pogodbe o delitvi dohodka, doseženega v skupnem delu.
159.	člen
Ne šteje se za dopolnilno delo drugih delo vajencev tisti čas, ko se učijo, delo drugih oseb med obvezno učno dobo in tudi ne delo firužinskih članov zavezanca, ki z njim niso sklenili delovnega razmerja.
160.	člen
Davka na tujo delovno silo so oproščeni: kmetje, ki nimajo dovolj lastne delovne sile, ker so izgubili člane gospodinjstva v narodnoosvobodilnem boju ali kot žrtve fašističnega nasilja; vojni in mirovni vpjaški invalidi, delovni invalidi in druge osebe, ki opravljajo kmetijsko, obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, če imajo zarodi svoje telesne nezmožnosti zaposlenega v taki dejavnošti enega delavca; zavezanci za prispevek od kmetijstva, ki v kmetijstvu izmenoma delajo drug pri drugem: kmetje, pri katerih delajo priložnostno druge osebe na način in v mejah, kakor je tam v navadi (pomoč pri delu): kmetie. ki so nezmožni za delo, pa razen vdov umrlih družinskih članov ali žena, katerih možje služijo vojaški rok ali so na orož-
nih vajah, nimajo dragih za delo zmožnih družinstun članov; zavezanci, ki v teku leta ne zaposlijo več kot enega delavca za dobo dveh mesecev.
Občinska skupščina lahko predpiše, da so oproščeni davka na tujo delovno silo kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih.
Občinska skupščina lahko predpiše še druge oprostitve davka na tujo delovno silo.
161.	člen
Davek na tujo delovno silo odmerja občinski upravni organ, ki je pristojen za odmero prispevkov iz osebnih dohodkov.
XIV.	KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK 102. člen
Krajevni samoprispevek se lahko vpelje za zgraditev komunalnih, izobraževalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih ali drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane, če se večina vseh vpisanih volivcev z območja, za katero naj se samoprispevek vpelje, izjavi zanj na zborih volivcev ali na referendumu.
Krajevni samoprispevek za območje krajevne skupnosti vpelje najvišji organ krajevne skupnosti s sklepom, ki se objavi tako kot občinski odloki.
Za območja, na katerih ni krajevne skupnosti, vpelje krajevni samoprispevek občinska skupščina.
Občinska skupščina lahko vpelje krajevni samoprispevek za posamezne namene iz prvega odstavka tega člena za območje vse občine ali za območje več krajevnih skupnosti.
163.	člen
Krajevni samoprispevek se lahko uvede v delovni sili, v materialu, v prevozu in drugih storitvah in v gotovini, kar je odvisno od namena, za katerega se vpelje, od možnosti občanov in od drugih pogojev. '
164.	člen
Krajevni samoprispevek, ki se uvede v delovni sili, v materialu, v prevozu in drugih storitvah, mora biti Izražen tudi v denarni vrednosti.
165.	člen
Zavezanec za krajevni samoprispevek je občan, ki ima stalno prebivališče na območju, na katerem je samoprispevek uveden.
166.	člen
Sredstva krajevnega samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
S sklepom oziroma odlokom o uvedbi krajevnega samoprispevka se določi, kako se uporabijo sredstva krajevnega samoprispevka, ki ostanejo po zadostitvi potreb, zaradi katerih Je bil uveden.
167.	člen
Sklep oziroma odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka mora obsegati:
1.	namen in opmočje, za katero se uvaja samoprispevek,
2.	čas za katerega se uvaja,
3.	skupni znesek, ki je potreben za izvršitev namena, za katerega se uvaja samoprispevek,
4.	način odmere In pobiranja samoprispevka,
5.	rok, v katerem se morajo dela izvršiti,
6.	določitev organa, ki je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del,
7.	oprostitve od samoprispevka.
168.	člen
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene; matere, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let; občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo; nuajsi mladoletniki; moški, stari nad 55 let, in ženske, stare nad 50 let.
Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni občani jd socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka; dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad.
S sklepom oziroma odlokom o uvedbi krajevnega samoprispevka so lahko določene še druge oprostitve od samoprispevka.
169.	člen
Nedenarne obveze krajevnega samoprispevka se lahko izpolnijo tudi v denarju. Denarna vrednost nedenarne obveze mora biti določena že v sklepu oziroma odloku, s katerim se uvaja samoprispevek.
170.	člen
J
Krajevni samoprispevek, določen v gotovini na ob- ! '
močju SR Slovenije, ki se odmerja od osebnega dohodka iz delovnega razmerja ali od pokojnin, obračunava ( in odteguje izplačevalec dohodkov ob izplačilu dohod- j . kov na zahtevo organa, ki je ta krajevni samoprispevek uvedel, in po stopnji, ki jo je ta organ določil. P
171.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. Pri nedenarnih obveznostih se izterja nadomestna denarna vrednost.
172.	člen
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev organu, ki je uvedel krajevni samoprispevek.
XV.	POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE PRISPEVKOV IN DAVKOV
1.	Vložitev napovedi
173.	člen
Zavezanci za prispevek oziroma davek, razen zavezancev za prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva, zavezancev za davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi-vozila in zavezancev za
prispevek, ki se plačuje po odbitku,4 morajo vložiti pri pristojnem občinskem upravnem organu davčne službe napoved s podatki, ki so potrebni za ugotovitev prispevkov in davkov.
Zavezanci, ki plačujejo prispevek v pavšalnem znesku, ne vlagajo napovedi o osebnem dohodku. Ti zavezanci morajo dati podatke, potrebne za določitev pavšalnega prispevka, samo na zahtevo za dohodke pristojnega občinskega upravnega organa.
Obliko in vsebino napovedi za odmero prispevka oziroma davka predpiše republiški sekretar za finance.
174.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, morajo biti z javnim pozivom pravočasno poklicani k vložitvi napovedi.
Poziv k napovedi za odmero prispevka oziroma davka izda za davčne zadeve pristojni občinski upravni organ. Rok za vložitev napovedi določi občinska skupščina in ne sme biti daljši kot do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno. Ce je napoved skupnega dohodka za odmero prispevka iz skupnega dohodka občandv odvisna od odmere drugih prispevkov in davkov, ki zavezancu niso odmerjeni do takrat, ko bi moral vložiti napoved za odmero prispevka iz skupnega dohodka, mora vložiti napoved za odmero tega prispevka v 15 dneh od dneva, ko prejme odločbo o odmeri drugih prispevkov in davkov.
Zavezanci, ki ne vložijo napovedi v določenem roku, dobijo oseben poziv, naj to storijo v poznejšem roku.
175.	člen
Za zemljiški kataster pristojni organi občinskih skupščin morajo za dohodke pristojnim občinskim upravnim organom do 15. februarja v letu, za katero se odmerja prispevek od kmetijstva, predložiti sezname vseh, ki jim je v zemljiškem katastru izračunan katastrski dohodek, in sicer združeno za vse lastnike ali uživalce zemljišč enega gospodinjstva. Združitev mora zajemati vsa zemljišča, ki leže na območju ene občine.
176.	člen
Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, pa je ne vloži v roku, ki je določen v javnem pozivu, mora na račun povečanega prispevka oziroma davka plačati 5%> od odmerjenega zneska.
Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero prispevka oziroma davka niti v poznejšem roku na vročeni osebni poziv, mora plačati na račun povečanega prispevka oziroma davka 10 %> od odmerjenega zneska.
Zavezanec ni dolžan plačati povečanega prispevka oziroma povečanega davka, če najpozneje v roku, ki je določen za vložitev pritožbe zoper odločbo o odmeri prispevka oziroma davka, predloži pristojnemu občinskemu upravnemu organu dokaze, da iz opravičenih vzrokov ni vložil napovedi oziroma da je iz opravičenih vzrokov ni vložil pravočasno.
Lastnikom stanovanjskih prostorov iz 131. člena tega zakona, ki oddajajo te prostore v najem, pa ne napovedo dohodkov od takega najema, se lahko poleg povečanega davka iz prvega in drugega odstavka tega člena izreče tudi kazen za prekršek po določbah 238. člena tega zakona.
177.	člen
Občan, ki vloži prošnjo za opravljanje obrtne ah druge gospodarske dejavnosti ali za opravljanje intelektualnih storitev (opravljanje dejavnosti), mora prošnji priložiti pismeno izjavo o tem, ali je že pred tem opravljal enako ali kakšno drugo dejavnost na obrhočju kakšne druge občine. Ce je pred tem opravljal kakšno takšno dejavnost na območju druge občine, mora prošnji priložiti dokaz, da je popolnoma poravnal vse svoje obveznosti v občini, v kateri je prej opravljal dejavnost.
Zavezanec za prispevek oziroma davek mora ob premestitvi sedeža svoje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena z območja ene na območje druge občine predložiti občinskemu upravnemu organu davčne službe tiste občine, v kateri bo imel novi sedež, dokaz, da je popolnoma poravnal vse zapadle obveznosti v občini, v kateri je imel prej sede/ svoje dejavnosti.
Organ, ki je pristojen dovoliti opravljanje dejavnosti, ne more brez izjave oziroma dokaza iz prvega in drugega odstavka tega člena dati dovoljenja, zavezanec za prispevek oziroma davek pa ne spae začeti z dejavnostjo, če zanjo oziroma za spremembo sedeža ni dobil potrebnega dovoljenja.
178.	člen
Občan, ki začne izvrševati obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost ali pa intelektualno ali kakšno drugo negospodarsko dejavnost, mora to v tridesetih dneh naznaniti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za odmero prispevka oziroma davka.
179.	člen
Na poziv pristojnega občinskega upravnega organa mora zavezanec dati vse podatke, ki so potrebni za odmero prispevka oziroma davka.
Državni organi ter delovne in druge organizacije morajo dati pristojnemu občinskemu upravnemu organu na njegovo zahtevo vse podatke o blagu, ki so jim ga dobavili, in o storitvah, ki so jim jih opravili zavezanci za prispevek oziroma davek.
180.	člen
Za zavezance prispevka od obrtnih dejavnosti in prispevka od intelektualnih storitev mora za dohodke pristojni občinski upravni organ voditi poseben seznam (kataster).
Navodilo za vodenje tega seznama izda republiški sekretariat za finance.
2. Odmera prispevkov in davkov
181.	člen
Pristojni občinski upravni organ mora po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in po uspehih celotnega postopka ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki imajo pomen za odločbo o odmeri prispevkov oziroma davkov, in omogočiti strankam, da zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in interese.
182.	člen
Pristojni občinski upravni organ lahko izda odločbo o odmeri prispevka oziroma davka brez posebnega ugotovitvenega postopka, če spozna, da so podatki iz
napovedi popolni in pravilni, ali če ima sam uradne podatke, ki so potrebni za odločbo, in ni potrebno zaslišanje stranke zaradi zavarovanja njenih pravic in interesov.
183.	člen
Ce občinski upravni organ davčne službe v postopku iz 181. in 182. člena tega zakona ugotovi, da podatki, ki jih je zavezanec za prispevek oziroma davek dal v napovedi ali v posebnem pozivu iz 179. člena tega zaKona, ne ustrezajo dejanskemu stanju, določi osnovo za prispevek oziroma davek po svojih ugotovitvah.
Ce zavezanefc za prispevek oziroma davek oporeka zoper osnovo, določeno na način iz prvega odstavka tega člena, je mogoče tako določeno osnovo znižati le tedaj, če da zavezanec verodostojne dokaze, da je osnova manjša.
184.	člen
Če se med letom, za katero se odmerjajo prispevki oziroma davki po letni osnovi oziroma v pavšalnem letnem znesku, osebni dohodki oziroma drugi dohodki zavezancev niso znatno spremenili, lahko občinska skupščina sklene, da se veljavnost letne osnove prispevka oziroma davka in višina pavšalnega letnega zneska prispevkov oziroma davkov, kot sta bili določeni za prejšnje leto, podaljša tudi za naslednje leto.
V takem primeru zavezancem ni treba vlagati napovedi za odmero prispevka oziroma davka po tem zakonu.
Če se veljavnost letnih osnov oziroma pavšalnih letnih zneskov prispevkov ali davkov podaljša še za naslednje leto, mora pristojni občinski upravni organ na zahtevo zavezanca, naj se mu določi nova osnova za prispevek oziroma davek oziroma naj se mu določi nov pavšalni letni znesek prispevka oziroma davka, v 30 dneh od vložitve zahteve izdati zavezancu odločbo o odmeri prispevka oziroma davka.
Pristojni občinski upravni organ lahko zahteva od posameznega zavezanca, za katerega spozna, da se je njegov osebni dohodek oziroma drug dohodek znatno povečal, naj napove svoj osebni dohodek oziroma drug dohodek, da mu odmeri nov prispevek oziroma davek.
V	primeru iz tretjega odstavka tega člena lahko pristojni občinski upravni organ, zahteva od zavezanca, ki plačuje prispevek po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, naj mu da podatke, ki so potrebni za novo odmero prispevka oziroma davka.
Določbe tega člena se ne nanašajo na odmero pri- ■ spevka iz skupnega dohodka občanov.
185.	člen
Prispevek od kmetijstva mora biti odmerjen do 31. marca v letu, za katero se odmerja.
Drugi prispevki in davki, ki se odmerjajo po letni osnovi, morajo biti odmerjeni do 30. aprila v letu, za* katero se odmerjajo.
Prispevki, ki se določajo v pavšalnem letnem znesku, morajo biti odmerjeni do 31. januarja v letu, za katero se odmerjajo.
Pristojni občinski upravni organ mora zavezancu kateremu se odmerja prispevek oziroma davek po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, vročiti odločbe prve stopnje o odmeri prispevka oziroma davka v petnajstih dneh od dneva, ko je odločba izdana.
V	roku iz četrtega odstavka tega člena pošlje pristojni občinski upravni organ zavezancu, ki se mu pri-
spevek oziroma davek odmerja po pismenem spora* zumu, odločbo o odmeri prispevka oziroma davka.
186.	člen
Pristojni občinski upravni organ mora zavezancu na njegovo zahtevo dovoliti, da pregleda vse listine in druge podatke, na podlagi katerih se ugotavlja njegova obveznost za plačevanje prispevka oziroma davka in podatke o že odmerjenem in že plačanem prispevku oziroma davku.
187.	člen
V postopku za odmero prispevkov oziroma davkov se lahko razpisujejo javne obravnave, na katerih se ugotavljajo plačilne obveznosti za posamezne kategorije zavezancev.
188.	člen
Preden občinska skupščina sprejme odlok, s katerim uvaja plačevanje določenega prispevka oziroma davka ali s katerim predpisuje njegove osnove in stopnje oziroma pavšalni prispevek, ga mora predložiti zborom volivcev.
189.	člen
Podatki, ki jih pri odmeri zvedo uradne osebe občinskega upravnega organa pristojnega za odmero in pobiranje prispevkov oziroma davkov, so uradna tajnost in jih izven morebitne javne obravnave ne smejo sporočati drugim.
190.	člen
Zavezancem, ki se jim prispevek oziroma davek določa po pavšalni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali po sporazumu, se sme vnaprej določena višina prispevka oziroma davka spremeniti, če se med letom bistveno poveča ali zmanjša obseg poslovanja.
191.	člen
Če ni v zveznem ali v tem zakonu ali v predpisih, izdanih na njuni podlagi, drugače določeno, se uporabljajo v postopku za odmero prispevkov in davkov določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
3.	Pritožbe
192.	člen
Zoper vsako odločbo, ki jo izda na prvi stopnji pristojni upravni organ družbeno-politične skupnosti po določbah tega zakona ali predpisov, izdanih na njegovi podlagi, je dovoljena v petnajstih dneh od njene vročitve pritožba na upravni organ širše družbenopolitične skupnosti.
Pritožba se vloži pri upravnem organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji.
193.	člen
O pritožbi odloča ustrezni upravni organ prve višje stopnje.
Pritožbo je treba vložiti v petnajstih dneh od vročitve odločbe prve stopnje.
194.	člen
Organ prve stopnje mora pritožbo z vsemi spisi brez odlašanja, najpozneje pa v petnajstih dneh od dneva, ko jo prejme, poslati organu druge stopnje.
195.	člen
Pritožba ne odloži izterjave odmerjenega prispevka oziroma davka, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Upravni organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, sme do odločbe o pritožbi tudi brez zahteve zavezanca odložiti izterjavo prispevka oziroma davka; o tem mora obvestiti organ, ki odloča o pritožbi.
4.	Obnova postopka
196.	člen
Upravni organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil končan postopek za odmero prispevka oziroma davka, obnovi sam ali na zahtevo zavezanca postopek za odmero v treh letih od njegove pravnomočnosti, če se pozneje zve za dejstva ali dokaze, ki ob odmeri prispevka oziroma davka niso bili znani, kakor tudi v drugih primerih, ki so v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku.
197.	člen
Določbe 252. člena zakona o splošnem upravnem postopku se ne uporabljajo, kadar gre za obnovo postopka za odmero prispevka oziroma davka.
5.	Poseben postopek za odmero prispevka oziroma davka od nenapovedanega dohodka
198.	člen
Pristojni občinski upravni organ, ki dobi podatke, da ima nekdo v posesti premoženje ali da razpolaga s sredstvi, ki so znatno večja od obdavčenih, oziroma da njegovo premoženje in njegova sredstva izvirajo iz dohodka, od katerega ni bil odmerjen prispevek oziroma davek, lahko začne poseben postopek za odmero prispevka oziroma davka od takega dohodka.
V postopku iz prvega odstavka tega člena se lahko raziskuje, od kod prizadetemu premoženje in sredstva.
Postopek po prvem odstavku tega člena se sme začeti, če po določbah tega zakona ni zastarana pravica do odmere prispevka oziroma davka.
Postopek se lahko začne tudi na predlog organa skupščine družbeno-politične skupnosti za družbeno nadzorstvo in na predlog javnega tožilstva.
Sklep o uvedbi postopka izda pristojni občinski upravni organ.
199.	člen
Zoper sklep iz petega odstavka 198. člena tega za-Kona lahko občan v osmih dneh od prejema ugovarja pri pristojnem svetu občine.
Do odločbe sveta o ugovoru je pristojni občinski upravni organ dolžan prekiniti postopek.
Zoper odločbo, ki jo izda svet o ugovoru iz prvega odstavka tega člena, ni pritožbe.
200.	člen
Ce tisti, proti kateremu teče postopek, ne dokaže, da premoženje oziroma sredstva, s katerimi razpolaga, ne izvirajo iz dohodka, od katerega se plačuje prispevek oziroma davek, ali ne dokaže, da je premoženje oziroma sredstva pridobil iz dohodka, od katerega je bil odmerjen prispevek oziroma davek, izda pristojni
občinski upravni organ odločbo, s katero ugotovi dohodek, od katerega ni bil odmerjen prispevek oziroma davek, in ustrezni znesek prispevka oziroma davka.
Na skupen ugotovljeni dohodek za vsa leta, iz katerih izvira neobdavčeni dohodek, se uporabi stopnja prispevka od obrtnih dejavnosti, ki je veljala v letu, v katerem se izda odločba prve stopnje po prvem odstavku tega člena, povečana za 100 %>.
Prispevek oziroma davek, izračunan tako, kot Je določeno v drugem odstavku tega člena, ne sme presegati skupnega ugotovljenega dohodka, od katerega ni bil plačan prispevek oziroma davek.
201.	člen
Pritožba zoper odločbo, izdano po 200. členu tega zakona, in tožba v upravnem sporu zadržita izvršitev odločbe.
202.	člen
V posebnem postopki), za odmero prispevka oziro-•*a davka od nenapovedanega dohodka lahko odredi pristojni občinski upravni organ ukrepe za zavarovanje plačila prispevka oziroma davka.
6.	Obračunavanje in pobiranje prispevkov in davkov
203.	člen
Prispevke iz delovnega razmerja, prispevek od avtorskih pravic ter prispevek od obrtnih dejavnosti in prispevek od intelektualnih storitev, ki se plačujejo od vsakega posameznega dohodka posebej, obračunava in pobira izplačevalec takih osebnih oziroma drugih dohodkov (prispevek po odbitku).
Ce vodi izplačevalec osebnega dohodka, iz katerega se plačuje prispevek po odbitku, svoje finančno poslovanje po banki, mora obračunati in vplačati pri banki ustrezni prispevek takrat, ko dvigne gotovino za izplačilo osebnih dohodkov.
Ce izplačevalec osebnih dohodkov svojega finančnega poslovanja ne vodi po banki, mora prispevek obračunati takrat, ko izplača osebne dohodke, in ga vplačati na ustrezni račun pri banki najpozneje v sedmih dneh od dneva, ko je izplačal osebne dohodke.
Prispevki po odbitku se obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila osebnega dohodka.
204.	člen
Izplačevalec osebnega dohodka, iz katerega se plačuje prispevek, ki ne obračuna, ne vplača ali ne vplača pravočasno ustreznega prispevka po odbitku na določene račune pri banki, mora plačati poleg rednega prispevka še povečani prispevek, ki znaša na dan 0,1 Vo od nevplačanega oziroma nepravočasno plačanega prispevka.
205.	člen
Prispevki in davki, ki se plačujejo od katastrskega dohodka, od dejanskega dohodka in/od pavšalnih osnov ter od skupnega dohodka občanov, se plačujejo v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega y trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti.
Prispevki in davki v pavšalnih zneskih se plačujejo v dveh enakih polletnih obrokih, in sicer pred začetkom dela oziroma pred začetkom polletja.
206.	člen
Dokler mu ni odmerjen prispevek oziroma davek, ki se odmerja po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, mora zavezanec plačevati akontacijo po odločbi o odmeri iz zadnjega leta, za katero mu je bil prispevek oziroma davek odmerjen, in sicer v rokih, ki so predpisani za plačevanje prispevka oziroma davka.
Ce se osebni dohodek ali drug dohodek zavezanca bistveno poveča oziroma zmanjša, izda pristojni občinski upravni organ na podlagi pregleda poslovnih knjig, podatkov o njegovih prejemkih od državnih organov ter od delovnih in drugih organizacij za dobavljeno blago in opravljene storitve in na podlagi drugih verodostojnih podatkov odločbo, s katero mu poveča oziroma zmanjša akontacije.
Ce začne zavezanec iz prvega odstavka tega člena opravljati dejavnost med letom, izda pristojni občinski upravni organ odločbo, s katero mu določi akontacijo prispevka oziroma davka.
207.	člen
Ce vroči pristojni občinski upravni organ zavezancu odločbo o odmeri prispevka oziroma davka v roku, ki je določen v zakonu, mora ta v tridesetih dneh od njene vročitve plačati razliko meti dotlej plačano akontacijo in odmerjenim prispevkom oziroma davkom.
208.	člen
Davčni zavezanec ali kdo drug, ki je na račun prispevka, davka, obresti, denarne kazni ali stroškov prisilne izterjave plačal več. kot bi bil dolžan plačati po dokončni odločbi, ima pravico zahtevati vračilo preveč plačanega zneska.
Preveč plačani prispevek oziroma davek se na zahtevo vrne zavezancu v 30 dneh od dneva, ko to zahteva. Ce zavezanec tega ne zahteva, se mu preveč plačani prispevek oziroma davek všteje v naslednja odplačila.
209.	člen
Od prispevkov oziroma davkov, ki jih ni plačal v predpisanem roku, razen od prispevkov, ki se plačujejo po odbitku, plača zavezanec 9 °/o obresti na leto.
7.	Prisilna izterjava prispevkov in davkov
210.	člen
Od zavezanca, ki zapadlega prispevka oziroma davka ni plačal v predpisanem roku, se prispevek oziroma davek prisilno izterja.
211.	člen
Za prisilno izterjavo prispevkov in davkov je dovoljeno seči na vse premoženje, dohodke in terjatve zavezanca, razen na premoženje, dohodke in terjatve, ki so izvzeti od prisilne izterjave.
Organ, ki opravlja prisilno izterjavo, lahko zarubi za prispevek oziroma davek vse premično premoženje, ki ga najde v poslovnem prostoru in stanovanju zavezanca, razen če se dokaže ali če iz okoliščin nedvomno izhaja, da premičnine niso njegova last.
Za prisilno izterjavo prispevka od kmetijstva, davka na kmetijske proizvajalne priprave in samorodno trto ter krajevnega samoprispevka je dovoljeno seči na premoženje in dohodke vseh članov gospodinjstva.
212.	člen
S
Prisilna izterjava obsega rubež s cenitvijo in prodajo premoženja.
Pred prisilno izterjavo prispevka oziroma davka mora pristojni občinski upravni organ vročiti zavezancu pismen opomin.
Rubež s cenitvijo premoženja ni dovoljen, preden ne preteče najmanj osem dni od dneva, ko je bil zavezancu vročen pismen opomin, prodaja premoženja pa ne prej, preden ne preteče osem dni od rubeža s cenitvijo.
Izjemoma se smejo opraviti ta dejanja tudi prej kot v osmih dneh, če naj se zarubi oziroma proda blago, ki se rado kvari.
S posebnim zakonom se bo uredilo, kako se opravljata rubež in cenitev premoženja.
213.	člen
Zavezanec, zoper katerega teče prisilna izterjava, 1 trpi vse stroške postopka.
214.	člen
Prisilna izterjava se ustavi, ko zavezanec plača dolžni prispevek oziroma davek z obrestmi in stroški ali ko dolg kako drugače preneha.
215.	člen
Odločba o prisilni izterjavi prispevkov oziroma davkov iz premičnega premoženja se vroči zavezanci neposredno pred samim rubežem
216.	Člen
Premično premoženje zavezano za prispevek ali davek se zarubi po temle vrstnem redu:
1.	gotovina;
2.	sredstva na žiro računu;
3.	obveznice posojila in drugi vrednostni papirji, če so zapadli v plačilo ali se dajo eskontirati;
4.	nakit in druge dragocenosti;
5.	druge premičnine, in sicer predvsem tiste, ki se dajo lahko vnovčiti.
Zavezanec lahko sam ponudi, po katerem vrstnem redu naj se mu zarubi premično premoženje.
Pristojni občinski upravni organ je dolžan upoštevati zavezančevo ponudbo o vrstnem redu rubeža, če se na ta način ne otežkoči pravočasna izterjava prispevkov in davkov.
217.	člen
Zarubljene premične stvari se pustijo v hrambi pri zavezancu za prispevek oziroma davek.
Ce je podan utemeljen sum, da bo zavezanec 'zarubljene premične stvari odtujil, mu jih sme pristojni občinski upravni organ izjemoma vzeti ter jih shraniti sam ali pa izročiti v hrambo komu drugemu.
218.	člen
Pristojni občinski upravni organ sme za izterjavo prispevka oziroma davka seči s prepovedjo na osebni dohodek iz delovnega razmerja ter na druge terjatve in premoženje zavezanca.
219.	člen
Zavezanci za prispevek ali davek, ki imajo dohodke od delovnih in drugih organizacij ali pa od državnih organov in zasebnih pravnih oseb za dobavljeno blago in za opravljene storitve, in zavezanci, ki 'imajo dohodke od premoženja, morajo pred predložitvijo računa oziroma potrdila v plačilo predložiti račun oziroma potrdilo upravnemu organu občine, ki jim predpisuje prispevek oziroma davek, da ga evidentira. Ce zavezanec ni plačal zapadlih obveznosti, zapiše upravni organ občine na račun oziroma potrdilo nalog izplačevalcu plačila za prodano blago in za opravljene storitve oziroma za dohodke od premoženja, naj ob izplačilu odtegne zapadli prispevek oziroma davek.
Od obveznosti iz prvega odstavka tega člena so izvzete po zveznih predpisih določene posamezne kategorije zavezancev.
Evidentiranje računov oziroma potrdil in plačevanje zapadlega prispevka oziroma davka po prvem odstavku tega člena podrobneje urejajo zvezni predpisi.
220.	člen
Lastniki tovornih cestnih motorni^ in priklopnih vozil ter kombi-vozil morajo ob registraciji vozila oziroma ob podaljšanju njene veljavnosti predložiti za registracijo pristojnemu organu dokaz, da So plačali vse zapadle prispevke in davke.
Brez dokaza iz prvega odstavka tega člena ni mogoče registrirati vozila in ne podaljšati veljavnosti registracije.
221.	člen
Od prisilne izterjave prispevkov in davkov so izvzeti :
—	predmeti osebne rabe in potrošnje, ki so zavezancu in njegovi družini nujno potrebni;
—	orodje, instrumenti in druge priprave ter znanstvena in strokovna literatura, ki so neogibno potrebni zavezancu in njegovim družinskim članom za opravljanje poklicne dejavnosti oziroma za šolanje, če ne gre za primere iz četrtega odstavka 35. člena tega zakona;
—	pri zasebnem kmetijskem proizvajalcu toliko kmetijskega orodja, živine, semen, krme in prehrane, kolikor je neogibno potrebno za redno opravljanje kmetijske dejavnosti;
—	dve tretjini čistih osebnih dohodkov oseb v delovnem razmerju in dve tretjini pokojnin in invalidnin;
—	dnevnice, potni stroški in podobna povračila dejanskih stroškov;
—	štipendije;
—	otroški dodatki in prejemki iz naslova socialne pomoči;
—	terjatve iz naslova zavarovanja pri zavarovalnici;
—	terjatve iz naslova zakonite preživnine;
—	plačilo za delo obsojencev v kazenskih poboljševalnih zavodih;
—	hranilne vloge;
—	poštne denarne pošiljke, dokler se ne izroče naslovljencem.
Pri zavezancih, katerih denarni prejemki so v celoti ali deloma izvzeti od prisilne izterjave, je izvzet tudi sorazmeren znesek pri njih najdene gotovine, ki ustreza izvzetemu osebnemu dohodku oziroma drugemu prejemku za čas do prihodnjega izplačila tega prejemka.
222.	člen
Zarubljene stvari se prodajo na javni dražbi; če so take, da se rade kvarijo, pa se lahko vnovčijo tudi z neposredno prodajo.
223.	člen
Prisilna izterjava iz nepremičnega premoženja zavezanca je dovoljena le, če prispevkov oziroma davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovega premičnega premoženja ali iz njegovih dohodkov in terjatev.
x	224. člen
Ce je nevarnost, da bi zavezanec onemogočil izterjavo še nezapadlega prispevka oziroma davka, se lahko odredijo ukrepi za zavarovanje izterjave.
Ukrepi za zavarovanje so lahko rubež premičnega premoženja, pri-poved, da zavezanec ne sme razpolagati s terjatvami, odvzem premičnih stvari in predznamba zastavne pravice na nepremičnino.
225.	člen
Prisilno izterjavo prispevkov oziroma davkov iz premičnega premoženja opravlja občinski upravni organ; ki je na prvi stopnji izdal odločbo o odmeri prispevka oziroma davka.
Prisilno izterjavo prispevkov oziroma davkov iz nepremičnega premoženja zavezanca opravi na zahtevo pristojnega občinskega upravnega organa sodišče, in sicer v treh mesecih od dneva, ko prejme tako zahtevo.
226.	člen
Od skupnih prisilno izterjanih obveznosti se najprej poravnajo stroški prisilne izterjave, potem obresti in nazadnje dolžni prispevek oziroma davek in denarne kazni.
227.	člen
Dolg na prispevkih in davkih, ki se niti prisilno ne da izterjati, se odpiše kot neizterljiv.
Dolg na prispevkih in davkih se šteje za neizterljivega;
1.	če je dolžnik umrl ali se je neznano kam odselil in ni pustil niti premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katerega bi se mogli prispevki izterjati; če se dolžnik, ki se je odselil, znova vrne ali se zve za njegovo prebivališče, se mu znova predpiše odpisani prispevek ali davek, razen če je med tem zastarala pravica do izterjave;
2.	če se s prisilno izterjavo, ki je bila vsako leto brezuspešno poskušana, dolg ni mogel izterjati niti tretje leto, odkar ja zapadel v plačilo; izjemoma se dolg odpiše tudi pred potekom tretjega leta, če se je pri prisilni izterjavi ugotovilo, da ne kaže, da bi se mogel dolg v doglednem času izterjati.
Izjemoma sme za finance pristojni svet občinske skupščine na predlog za dohodke pristojnega občinskega organa odločiti, da se dolg na prispevkih ali davkih v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo
spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Po določbah tega člena se lahko odpišejo vse vrste prispevkov in davkov.
8.	Poroštvo
228.	člen
Če prispevka oziroma davka ni bilo mogoče izterjati iz zavezančevega premoženja, se ta izterja iz premoženja članov njegovega gospodinjstva, ki so to premoženje kakorkoli dobili od zavezanca.
Če je zavezanec z namenom, da bi se izognil plačilu prispevka ili davka, s pravnim opravilom odtujil premoženje komu drugemu, ki ni član njegovega gospodinjstva. lahko pristojni občinski upravni organ tako pravno opravilo izpodbija pred sodiščem, če je kupec vedel za tak namen zavezanca.
Za plačilo prispevkov oziroma davkov, ki se odtegujejo, je porok izplačevalec.
229.	člen , •
Občinska skupščina lahko predpiše, da more do-oiti občan dovoljenje za posamezne obrtne dejavnosti, gostinsko dejavnost, prevozniško dejavnost ali drugo gospodarsko dejavnost s pogojem, če da eden ali več občanov pismeno izjavo, s katero prevzamejo poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, če jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
V predpisu iz prvega odstavka tega člena je lahko določeno, da velja poroštvo za vse premoženje ali le za določen del porokovega premoženja, kot tudi, da se izpolnitev porokove obveznosti zavaruje z zastavo ali na kakšen drug način.
230.	člen
Kadar ima več oseb osebne dohodke od skupnega opravljanja obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, oziroma od skupnega opravljanja intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev, se sme prispevek oziroma davek, ki odpada na posameznega zavezanca, prisilno izterjati iz vsega premoženja, s katerim se taka skupna dejavnost oziroma take storitve opravljajo.
231.	člen
Družbeno-politične skupnosti imajo prednostno pravico do izterjave prispevkov, davkov, obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni iz dohodkov in premoženja zavezanca.
232.	člen
Občan, ki odtuji ali pridobi nepremično premoženje, mora ob overitvi pogodbe o prenosu takega premoženja pri pristojnem organu predložiti dokaz, da je plačal zapadli prispevek oziroma davek.
Ko se vloži pri sodišču predlog za prenos nepremičnine iz naslova sodne poravnave ali po sodni odločbi o prenosu na podlagi priznanja prejšnjega lastnika, da je nepremičnino prodal — morata občan, ki na taki podlagi prenaša nepremičnino, in občan, na katerega se nepremičnina prenaša, predložiti dokaz o vplačilu zapadlih prispevkov oziroma davkov.
Brez dokaza o plačanem zapadlem prispevku oziroma davku po prvem in drugem odstavku tega člena ni mogoče overiti pogodbe o prenosu nepremičnine oziroma ni mogoč prenos nepremičnine v javnih knjigah.
Za občane, ki si pridobijo nepremičnino v občini, v kateri nimajo stalnega prebivališča, morata organ oziroma sodišče, ki je overilo pogodbo o prenosu, in sodišče, pri katerem je bil opravljen prenos nepremičnine po drugem odstavku tega člena, poslati en izvod pogodbe oziroma sodne odločbe pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri ima stalno prebivališče tisti, na katerega se nepremičnina prenaša, in sicer v 30 dneh od overitve pogodbe oziroma od izdaje sodne odločbe, na podlagi katere se prenaša lastnina na nepremičnini.
Za občane, ki si postavijo stanovanjsko hišo ali kakšen drug gradbeni objekt v občini, v kateri nimajo stalnega prebivališča, mora upravni organ občine, ki izdaja dovoljenje za uporabo zgrajene stanovanjske hiše oziroma objekta, v 30 dneh poslati en izvod dovoljenja pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri ima stalno prebivališče tisti, ki mu je dovoljenje izdano.
233.	člen
Zavezanec za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki odtuji stroje, naprave ali drug inventar, s katerim je opravljal dejavnost, ali odtuji celotno delavnico, mora najprej poravnati svoje obveznosti za prispevek oziroma davek.
Ce novi lastnik prevzame premoženje iz prvega odstavka tega člena, prispevek oziroma davek pa ni plačan, je do vrednosti prevzetega premoženja solidarno s prejšnjim lastnikom porok za plačilo zapadlega prispevka oziroma davka.
9.	Zastaranje
234.	člen
Pravica do odmere prispevka oziroma davka in pravica do uvedbe upravnega kazenskega postopka zaradi kršitev določb tega zakona zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba odmeriti prispevek oziroma davek oziroma v katerem so bile kršene določbe tega zakona.
Pravica družbeno-politične skupnosti do izterjave prispevka oziroma davka in pravica do izterjave obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni zaradi kršitve določb tega zakona zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati.
Pravica zavezanca, da se mu vrnejo zneski, ki jih je nepravilno ali preveč plačal na račun prispevka, davka, obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni, zastara v petih letih po preteku leta, v katerem jih je plačal.
235.	člen
Zastaranje pravice do odmere prispevka oziroma davka in pravice do obnove postopka ustavi vsako uradno dejanje pristojnega občinskega upravnega organa, ki mu je namen odmera prispevka oziroma davka in je dano v vednost zavezancu.
Zastaranje pravice do izterjave prispevka, davka, obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni ustavi vsako uradno dejanje pristojnega občinskega upravnega organa, ki mu je namen izterjava in je dano v vednost zavezancu.
Zastaranje pravice do vračila nepravilno ali preveč plačanega prispevka, davka, obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni ustavi vsako dejanje, ki ga zavezanec oziroma kaznovani stori pri pristojnem organu, da doseže vračilo.
Po vsaki ustavitvi zastaranja začne teči nov zastaralni rok.
Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko preteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči.
236.	člen
Določbe zakona o zastaranju terjatev veljajo tudi za zastaranje pravice do odmere in izterjave prispevkov in davkov, če niso v nasprotju s temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov.
10.	Knjiženje prispevkov in davkov
237.	člen
Prispevki in davki po tem zakonu ter drugi z zveznim zakonom določeni prispevki in davki občanov se v skladu z zveznimi predpisi knjižijo po načelih dvojnega knjiženja s kopiranjem, in sicer po predpisanem računskem načrtu.
XVI. KAZENSKE DOLOČBE
238.	člen
Zavezanec za prispevek ali davek — občan ali zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev:
1.	če na poziv pristojnega občinskega upraVnega organa ne predloži v določenem roku podatkov, potrebnih za odmero prispevka oziroma davka, ki bi jih po določbah zakona moral predložiti, razen podatkov, ki jih je navedel v napovedi;
2.	če pristojnemu občinskemu upravnemu organu ne dovoli pregleda poslovnih knjig in poslovnih prostorov ali ga pri pregledu ovira, da ne more zbrati podatkov, ki jih potrebuje za odmero prispevka oziroma davka;
3.	če ne vodi, ne vodi v redu ali nepravilno vodi poslovne knjige, ki jih je dolžan voditi;
4.	če ne priglasi v predpisanem roku začetka dejavnosti, iz katere ima dohodek, od katerega se plačuje prispevek oziroma davek, ali če ne priglasi v predpisanem roku premoženja, od katerega se plačuje davek;
5.	če da neresnično izjavo iz prvega odstavka 177. člena tega zakona in če ne predloži dokaza iz drugega odstavka omenjenega člena, pa začne opravljati dejavnost, ki zanjo oziroma za spremembo sedeža ni dobil potrebnega dovoljenja;
6.	če se izmika plačilu odmerjenega oziroma določenega prispevka ali davka in ne poravna svoje obveznosti v šestih mesecih od dneva, ko je zapadla v plačilo, s pogojem, da je bila v tem času brezuspešno poskušana prisilna izterjava.
Z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba zasebne pravne osebe, ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
Poleg denarne kazni za prekršek iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče storilcu tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za samostojno dejavnost za čas do pet let.
239.	člen
Za prekršek iz 1. do 4. točke prvega odstavka 238. člena tega zakona lahko izreče pooblaščena oseba pristojnega občinskega upravnega organa storilcu prekrška takoj na mestu nujnižji znesek denarne kazni, ki je določen v prvem in drugem odstavku omenjenega člena.
240.	člen
Ce pooblaščena oseba pristojnega občinskega upravnega organa ne izreče takoj na mestu denarne kazni po 239. členu tega zakona ali če storilec prekrška noče plačati tako izrečene kazni, vodi postopek za tak prekršek na prvi stopnji pristojni občinski upravni organ.
O pritožbi zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, odloča republiški upravni organ, ki je pristojen za finance.
Pritožba zoper odločbo nc zadrži njene izvršitve.
241.	člen
Glede zastaranja pravice do izvedbe postopka izterjanja denarne kazni za prekrške iz 239. in 240. člena tega zakona ter glede pristojnosti za postopek o prekrških in glede pritožbe veljajo določbe tega zakona, glede vsega drugega pa določbe temeljnega zakona o prekrških.
242.	člen
Zavezanec za prispevek oziroma davek, za katerega se iz poslovnih knjig, računov o dobavi blaga ali o storitvah, ki jih je dolžan evidentirati, ali kako drugače ugotovi, da je napovedal manjši osebni dohodek oziroma manjše dohodke, kot' jih je dejansko imel, ali da ni prijavil premoženja, se kaznuje, če prispevek oziroma davek, ki odpade na nenapovedani osebni dohodek, dohodke oziroma premoženje, nima za posledico kazenske odgovornosti za davčno zatajitev, za prekršek z denarno kaznijo do petkratnega zneska prispevka oziroma davka, ki odpade na manj napovedani osebni dohodek, dohodke oziroma na manj prijavljeno premoženje.
Poleg denarne kazni za prekršek iz prvega odstavka tega člena se sme izreči storilcu tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za samostojno dejavnost za čas do pet let.
243.	člen
Z denarno kaznijo do petkratnega zneska neplačanega prispevka, ki se obračunava in plačuje pri izplačevanju osebnih dohodkov (prispevek po odbitku), se kaznuje za gospodarski prestopek delovna ali druga organizacija, ki samostojno ustvarja dohodek, če prt izplačilu osebnih dohodkov, iz katerih se obračunava in plačuje prispevek po tem zakonu, ne obračuna in ne vplača ustreznega zneska prispevka, z namenom, da bi se izognila plačilu.
Z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek osebna delovne ali druge organizacije, ki je odgovorna za obračunavanje in vplačevanje prispevkov po odbitku, če stori kakšno dejanje iz prvega odstavkavtega člena.
244.	člen	i
Z denarno kaznijo do petkratnega zneska neplačanega prispevka se kaznuje za prekršek zasebni delodajalec, če stori dejanje iz prvega odstavka 243. člena tega zakona, in zavezanec, ki mora po določbah tega zakona sam obračunati in vplačati prispevek, pa tega ne stori v roku, ki je določen v tem zakonu.
245.	člen
Z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, če stori dejanje iz prvega odstavka 243. člena tega zakona.
246.	člen
Delovna ali druga organizacija in zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1000 do 50.000 dinarjev, če ne da pristojnemu občinskemu upravnemu organu v določenem roku podatkov, potrebnih za odmero prispevkov in davkov občanom, ki mu jih je po zakonu dolžna pošiljati.
Z denarno kaznijo iz prvega odstavka tega člena se kaznuje delovna ali druga organizacija ali zasebna pravna oseba, če izplača občanu dobavljeno blago ali opravljene storitve po računu, ki ni bil pred- tem evidentiran pri pristojnem občinskem upravnem organu ali če po njegovem nalogu ne odtegne in ne vplača prispevka oziroma davka.
Delovna ali druga organizacija in zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 1000 do 30.000 dinarjev, če na zahtevo pristojnega občinskega upravnega organa ne dovoli pregleda svojih knjig, da bi ta mogel ugotovrti osebne dohodke in druge dbhodke zavezancev za prispevek in davek.
Za prekršek iz prv^a ali drugega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev tudi odgovorna oseba državnega organa, delovne ali druge organizacije ali zasebne pravne osebe
247.	člen
Delovna ali druga organizacija in zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarne kaznijo do 30.000 dinarjev, če vplača prispevek, ki se plačuje po odbitku',' v korist druge, ne pa v korist tiste družbenopolitične skupnosti, ki ji ta prispevek pripada.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne ali druge organizacije.
248.	člen
Odgovorna oseba organa, ki overi pogodbo iz 232. člena tega zakona brez dokaza, da je plačan prispevek oziroma davek, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 300 do 3000 dinarjev.
249.	člen
Tuja pravna oseba se kaznuje za gospodarski prestopek :
1.	z denarno kaznijo od 500 do 100.000 dinarjev, če ne ravna po prvem ali drugem odstavku 39. člena
tega zakona;
2.	z denarno kaznijo od 500 do 50.000 dinarjev, če ne ravna po tretjem odstavku 39. člena tega zakona.
250.	člen
Tujec, ki ne ravna po prvem, drugem ali tretjem odstavku 39. člena tega zakona, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev.
XVIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
251.	člen
S 1. januarjem 1965 so nehale veljati dotedanje trajne oprostitve prispevkov in davkov, določene z republiškimi predpisi.
252.	člen
Začasne oprostitve davkov, priznane po predpisih, ki so veljali pred 1. januarjem 1965, veljajo do preteka roka, do katerega je priznana oprostitev.
253.	člen
Začasne olajšave glede plačevanja prispevka od kmetijstva za zemljišča, dana v zakup državnim organom tet: delovnim in drugim organizacijam pred 1. januarjem 1965, se priznavajo po predpisih, ki so veijali do 1. januarja 1965, in sicer za ves čas, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba.
Začasne olajšave glede plačevanja prispevka od kmetijstva ?a zemljišča, dana v zakup delovnim organizacijam v izkoriščanje za kmetijsko proizvodnjo po 1. januarju 1965, toda pred 1. januarjem 1967, se priznavajo po določbah zakona o prispevkih in davkih občanov, ki so veljale do 1. januarja 1987, in sicer za ves čas, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba.
254.	člen
Za osebne dohodke in druge dohodke, dosežene do 1. januarja 1965, se uporabljajo do tedaj veljavni predpisi, če ni v temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov ali v tem zakonu drugače določeno.
Za dediščine in darila, za katere jc nastala davčna obveznost do 1. januarja 1965, se uporabljajo predpisi o davku od dediščin in daril, ki so veljali ob nastanku davčne obveznosti.
255.	člen
Ne glede na 18. člen zakona o prispevkih in davkih občanov:
1.	se pri odmeri prispevka iz skupnega dohodka občanov za leto 1968 uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na ugotavljanje skupnega Čistega dohodka in na zmanjševanje odmerne osnove za vzdrževane družinske člane, glede stopenj prispevka in zneska zmanjšanja dohodka (20.000 din) določbe zakona o zveznih prispevkih iz osebnega dohodka, glede postopka ter roka in načina plačevanja pa določbe temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov;
2.	se davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter'kombi-vozila plačuje za čas od 1. julija 1968; s tem dnem se za ta vozila preneha plačevati komunalna taksa nn cestna motorna vozila v zasebni lastnini, ki je bila uvedena z zakonom o spremembah m dopolnitvah zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS. št. 15/68); komunalna taksa, plačana za taka vozila za čas od 1. julija 1968, pa se všteje v odplačilo
tega davka za isto vozilo, četudi je bila komunalna taksa plačana v drugi občini;
3.	lahko predpiše občinska skupščina za zavezance za prispevek in davek od obrtnih ter drugih gospodar7 skih dejavnosti in od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki jim bo prispevek oziroma davek za leto 1968 določen po preteku leta, da veljajo določbe tega zakona tudi pri določanju njihovih obveznosti za omenjeno leto.
256.	člen
Začasne oprostitve davka na dohodke od stavb, priznane po predpisih, ki sd veljali pred 1. januarjem
1969,	so nehale veljati konec leta 1968, če so v nasprotju se petim odstavkom 133. člena tega zakona.
257.	člen
Občani, ki so do 1. januarja 1969 že dobili dovoljenje za opravljanje obrtnih dejavnosti, gostinske dejavnosti, prevozniške dejavnosti ali kakšne druge gospodarske dejavnosti, za katere bo predpisano obvezno poroštvo po 229. členu zakona o prispevkih in davkih občanov, lahko po 31. decembru 1968 še naprej opravljajo zadevno dejavnost, če je bila do omenjenega dne dana izjava o poroštvu organu, ki je pristojen za dovoljenje,
258.	člen
Jugoslovanski državljani, ki stalno prebivajo na območju SR Slovenije, morajo priglasiti naslednje premoženjske predmete, ki jih imajo izven občine stalnega prebivališča v Jugoslaviji ali v tujini: počitniške hiše, stanovanjske hiše, stanovanja v etažni lastnini, poslovne stavbe, poslovne prostore, stavbne in druge zazidljive parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za kmečke stanovanjske hiše, za kmečka gospodarska poslopja in za zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo.
259.	člen
Premoženjske predmete iz 258. člena tega zakona mora lastnik priglasiti za dohodke pristojnemu upravnemu organu občine, na katere območju stalno prebiva, v roku in na način, ki ga določi občinska skupščina. Ta rok ne more biti daljši kot do 1. januarja
1970.
260.	člen
Kdor ne priglasi premoženjskega predmeta iz 258. člena po določbah tega zakona, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev.
261.	člen
S 1. januarjem 1965 so nehali veljati:
1.	zakon o taksah na proizvajalne priprave in predmete v državljanski lastnini (Uradni list SRS, št. 17-88/64);
2.	odlok, kdaj se šteje, da dohodki od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene in dohodki od postranske kmetijske dejavnosti presegajo običajne dohodke (Uradni list LRS, št. 30-118/54);
3.	odlok o pooblastitvi izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, da lahko popolnoma ali deloma oprosti
v "
časopisna podjetja v Ljudski republiki Sloveniji plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka (Uradni list LRS, št. 3-12/58);
4.	odlok o minimalnih gradbenih in higienskih pogojih za določanje stavb, za katere se plačuje hišnina, in o postopku za ugotavljanje teh pogojev (Uradni lisi LRS, št. 16-39/60);
5.	odlok o oprostitvi invalidskih delavnic za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev invalidov plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5-30/64).
33.
Na podlagi drugega odstavka 34. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-219/ 65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
,	odločil:
1.	Boštjan Barborič, strokovni sodelavec v državnem sekretariatu za zunanje zadeve, se imenuje za sekretarja sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije.
2.	Ciril S t e r, pomočnik sekretarja sekretariata za informacije v Izvršnem syetu Skupščine SR Slovenije, se razreši kot vršilec dolžnosti sekretarja sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR
Slovenije.
St. 111-15/63
Ljubljana, dne 25. februarja 1969.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
34.
Na podlagi III. točke odloka o ustanovitvi pravnega sveta Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 35-286/67) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije	,
odločil:
Razrešita se na syojo željo dolžnosti člana pravnega sveta Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije: Ciril Rus, do sedaj samostojni svetovalec v republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo, in Ivo Sever, ekonomsko-finančni svetnik industrijske cone Koper v Ljubljani, ki sta bila imenovana z odločbo
Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, št. 021-52^62 z dne 6. novembra 1967 (Uradni list SRS, št. 37-297/67).
St. 021-52/67
Ljubljana, dne 25. februarja 1969.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
35.
Na podlagi II. točke odloka o zavodih za usposabljanje, do katerih izvršuje ustanoviteljske pravice Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 31-232/66) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOČBO
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v svete zavodov za usposabljanje
V svete zavodov za usposabljanje se imenujejo:
1.	v svet zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v'Ljubljani:
— Bogomil B u d i č , svetovalec za posebno šolstvo v republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo;
2.	v svet zavoda za korekcijo sluha in govora v Portorožu:
— dr. Zlatka Hribar, docentka na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani;
3.	v svet posebne osnovne šole pri centru za korekcijo sluha in govora v Mariboru:
— Djuro Zvonar, sekretar stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb v Mariboru;
4.	v svet zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani:
— Marija Breznik, predsednica Zveze slepih Slovenije;
5.	v svet centra za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škofji Loki:
— Peter Kladnik, sekretar Zveze slepih Slovenije;
6.	v svet vzgojnega zavoda v Planini pri Rakeku:
— Teodor S t o j š 1 n , predavatelj na višji šoli za socialne delavce v Ljubljani;
7.	v svet vzgojnoizobraževalnega zavoda v Veržeju:
— Ivan Ros. poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije;
8.	v svet vzgojnega zavoda Frana Milčinskega v Smledniku:
— Branko Martinovič, ravnatelj prehodnega mladinskega doma v Ljubljani;
9.	v svet vzgojnega zavoda v Gorenjem Logatcu:
— Geza C a h u k, strokovni sodelavec v republiškem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti za Slovenijo;
10.	v svet dekliškega vzgajališča v Višnji gori:
—	dr. Bronislav Skaberne, višji znanstveni sodelavec v inštitutu za kriminologijo pravne fakultete v Ljubljani;
11.	v svet vzgojnega zavoda v Slivnici:
— Rado Pušenjak, poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije;
12.	v svet zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku:
— Zdravko N e u m a n , profesor — strokovni sodelavec v zavodu za., rehabilitacijo invalidov v Ljubljani;
13.	v svet posebne osnovne šole pri ortopedski bolnišnici v Valdoltri:
—	dr. Branko Šalamun, vršilec dolžnosti ravnatelja mladinskega zdravilišča Debeli rtič v Ankaranu;
14.	v svet vzgojnega zavoda Janka Premrla-Vojka v Vipavi:
—	dr. Marjan Koršič, direktor bolnišnice za predšolsko invalidsko mladino na Stari gori pri Novi Gorici;
15.	v svet posebne osnovne šole pri zavodu za revmatične in srčne rekonvalescente za mladino v Šentvidu pri Stični:
—	primarij dr. Pavel Kornhauser, specialist-pediater na kirurgični kliniki v Ljubljani;
16.	v svet vzgojnega zavoda v Preddvoru pri Kranju:
— Bogomil Domajnko, pedagoški svetovalec za,posebno šolstvo pri zavodu za šolstvo SR Slovenije;
17.	v svet prehodnega mladinskega doma v Ljubljani:
— Ada Klanjšek, Ljubljana;
18.	v svet zavoda za delovno usposabljanje mladine v Crni na Koroškem:
— Janez Vivod, sekretar stalne konference za rehabilitacijo invalidnih oseb v Ljubljani;
19.	v svet zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marjana Borštnarja v Dornavi pri Ptuju:
(’
— Zvone Lutman, šef službe za razvojno motene otroke pri centru za socialno delo v Mariboru.
St. 022-43/68
Ljubljana, dne 25. februarja 1969.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
Splošni akti republiških samoupravnih organizacij
36.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440 65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) in 102. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65, št. 14-178/66, št. 1-10/67, št. 18-274/67, Št. 31-458/67, št. 54-703/67, št. 17-211/68, št. 32-412/68 in št. 55-609'68) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969
SKLEP
o uskladitvi pokojnin po 102. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju
I
Pokojnine, priznane po splošnih predpisih do 31. decembra 1964 in odmerjene od poprečnih pokojninskih osnov, se poleg povečanja po 97. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju povečajo še za 10 "/o.
Za enak odstotek se povečajo tudi pokojnine pogodbenih zavarovancev, upokojenih do 31. decembra 1964, in do tega dne po 80. oziroma 132. členu zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1957 izjemno priznane pokojnine.
II
Starostnim in invalidskim upokojencem, ki so uveljavili pravico do pokojnine v času do 31. decembra 1964, pokojnina pa jim je bila odmerjena na podlagi osebnega dohodka, ter družinskim upokojencem, ki jim je bila pokojnina odmerjena od takšne pokojnine, se odmeri pokojnina na podlagi poprečne pokojninske osnove in uskladi po tem sklepu, če je to zanje ugodnejše.
Upokojencem, ki prejemajo varstveni dodatek, sc ob uskladitvi pokojnin po tem sklepu ta dodatek preračuna ob upoštevanju mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov.
IV
Pokojnine borcev NOV. priznane po splošnih predpisih. se povečajo po I. točki tega sklepa. Če je bil k pokojnini odmerjen tudi zvezni oziroma republiški dodatek za borce, se ta dodatek na novo odmeri.
V
Pokojnine po tem sklepu se povečajo uradoma.
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St. 191-106/69
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Jože Globačnik 1. r.
37.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369,66, št. 52-618'e6, št. 12-178/67 in št
54-	702/67), 97. in 98. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704'64, št. 56-908/65, št. 14-178/66, št. 1-10/67, št. 18-274/67, št. 31 -458,67, št. 54-703/67, št. 17-211/68, št. 32-412'68 in št.
55-	609'68) ter 5. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65, št. 14-179/66, št. 1-11/67 in št. 23-349/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969
S K L R P
o povečanju pokojnin ter invalidnin zaradi nesreče na delu ali poklicne bolezni
I
Pokojnine in invalidnine zaradi nesreče na delu ali poklicne bolezni se uskladijo po 97. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju tako, da se s 1. januarjem 1969 povečajo za 5,4 %>, za kolikor so se povečali po uradnih statističnih podatkih življenjski stroški v SR Sloveniji v letu 1968 nasproti ravni v letu 1967.
II
Z odstotkom iz prejšnje točke se povečajo zneski pokojnin, ki so šli upokojencem za mesec december 1968.
III
Ne povečajo se po tem sklepu pokojnine upokojencev, katerim so bile pokojnine odmerjene od pokojninske osnove, v katero so bili všteti v celoti ali deloma osebni dohodki iz 1968. leta.
IV
Borcem NOV, ki prejemajo pokojnino z dodatkom za borce, se poveča po tem sklepu pokojnina, odmerjena od pokojninske osnove, dodatek za borce pa se odmeri na novo.
V
Po tem sklepu povečane invalidnine znašajo od
1. januarja 1969:
Znesek
Stopnja telesne'okvare	invalidnine
dinarjev
1.	stopnja..............................123,27
2.	stopnja..............................110,93
3.	stopnja.................................98,60
4.	stopnja.................................86,27
5.	stopnja.................................73,94
6.	stopnja	 .............................61,61
7.	stopnja	.	.	j.........................49,27
8.	stopnja	.11............................36,94
VI
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St. 191-31/69
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije *
Predsednik:
Jože Globačnik 1. r.
38.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946 65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) ter drugega odstavka 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65, št. 14-178/66, št. 1-10/67, št. 18-274/67, št. 31-458/67, št. 54-703/67, št. 17-211/68, št. 32-412/68 in št. 55-609/68) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969	/
SKLEP
o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1968
I
Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, se preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1968 takole:
osebni dohodek, dosežen v letu 1961, s količnikom
366;
osebni dohodek, dosežen v letu 1962, s količnikom
332;
osebni dohodek, dosežen v letu 1963, s količnikom
279;
osebni dohodek, dosežen v letu 1964, s količnikom
2U;
osebni dohodek, dosežen v letu 1965, s količnikom
160;
osebni dohodek, dosežen v letu 1966, s količnikom
121;
osebni dohodek, dosežen v letu 1967, s količnikom
109.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St. 191-65/69
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
i
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik: ,
Jože Globačnik 1. r.
39.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) ter prvega odstavka 31. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65, št. 14-178/66, št. 1-10/67, št. 18-274 67, št. 31-458/67, št. 54-703/67, št. 17-211/68, št. 32-412/68 in št. 55-009/68) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969
SKLEP
u najvišjem znesku pokojninske osnove oziroma osebnega dohodka, od katerega je mogoče odmeriti pokojnino
I
Najvišji znesek pokojninske osnove oziroma osebnega dohodka, pd katerega je mogoče odmeriti pokojnino po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarova-
nju in po temeljnem zakonu o invalidskem zavarova-	41.
nju, se določi na 3000 dinarjev.	Na podlagi 1. točke prvega pastavKa 35. člena te-
II	meljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.	57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) ter 82. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 10-169/65, št.
St. 191-123/68-4/1	14-179/66, št. 1-11/67 in št. 23-349/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja de-
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.	lavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije	SKLEP o višini dodatka za pomoč in postrežbo
Predsednik:	
Jože Globačnik 1. r.	i	I
		■'	Dodatek za pomoč in postrežbo iz prvega odstavka 81. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju se določi na 316 din na mesec.
40.	II
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) ter četrtega odstavka 37. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65, št. 14-178/66, št. 1-10/67, št. 18-274/67, št. 31-458/67, št. 54-703/67, št. 17-211/68, št. 32-412/68 in št. 55-609/68) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969	Dodatek za pomoč in postrežbo slepim zavarovancem v delovnem razmerju iz drugega odstavka 81. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju se določi na 190 dni na mesec. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969. St. 192-20/69
SKLEP	Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov	Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
I	Predsednik:
Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov po prvem odstavku 37. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se določi na 419 dinarjev.	Jože Globačnik 1. r.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.	42.
St. 191-65/69-3/1	Na podlagi četrtega odstavka 37. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65, št. 14-178/66, št. 1-10/67, št.
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.	18-274/67, št. 31-458/67, št. 54-703/67, št. 17-211/68, št. 32-412/68 in št. 55-609/68) je skupščina republiške skup-
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije	nosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969 sprejela
Predsednik:	SKLEP
Jože Globačnik 1. r.	o spremembi sklepa o pogojih za priznanje, uživanje in izgubo varstvenega dodatka
I
V sklepu o pogojih za priznanje, uživanje in izgubo varstvenega dodatka (Uradni list SRS, št. 3-6/67)
se prvi in drugi odstavek II. točke spremenita, tako da se glasita:
-Pravico do varstvenega dodatka ima upokojenec, če njegovi prispevku zavezani dohodki skupaj z dohodki članov gospodinjstva ne presegajo letno 2000 dinarjev na upokojenca in 1000 dinarjev na posameznega člana gospodinjstva.
Ce je v dohodku zajet samo katastrski dohodek od kmetijstva ali če je v dohodku vštet tudi katastrski dohodek, se le-ta računa štirikratno. Kot drugi dohodki so mišljeni vsi prispevku in davku zavezani dohodki. Dohodek, oproščen prispevka ali davka, se upošteva na podlagi idealno ugotovljene davčne osnove.«
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St. 191-124/69
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Jože Globačnik 1. r.
43.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št.
54-	702/67) ter 98. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65, št. 14-178/66, št. 1-10/67, št. 18-274/67, št. 31-458/67, št. 54-703/67, št. 17-211/68, št. 32-412/68 in št.
55-	609/68) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969
SKLEP
o ugotovitvi višine pokojninske osnove iz 216. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju
I
Zneski pokojninskih osnov iz 216. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, povečani za toliko odstotkov, za kolikor so se v splošnem poprečju povečale pokojnine po sklepih o uskladitvi pokojnin z gospodarskimi gibanji v SR Sloveniji v času od začetka leta 1965, znašajo od 1. januarja 1969 dalje:
«
Zavarovalni razred	Osnova din
ia	1.217.28
I...................................  1.053,69
II ..... ............................... 925,98
rovalni razred												Osnova din
m . .		•	•									835,68
IV . .												759,90
v . .												703,09
VI . .												693,62
VII . .												645,16
VIII . .												599,02
IX . .												557,40
X . .												515,21
XI . .												508,62
XII . .												471,62
XIII . .												439,18
XIV . .												408,16
XV . .												378,53
XVI . .												376,89
XVII . .												355,49
XVIII . .												335,75
XIX . .												320,93
XX . .										#		310,00
II
Ta sklep se uporablja v vseh primerih, ko se na podlagi zakona, pogodbe ali sklepa skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev odmerjajo dajatve ali obveznosti po zneskfh zavarovalnih razredov oziroma pokojninskih osnov.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St. 191-21/69
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Jože Globačnik 1. r.
44.
Na podlagi 4. točke prvega odstavka 35. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) ter v zvezi z drugim odstavkom 58. člena in 97. členom temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ. št. 22-268/62 in št. 53-732/62, ter Uradni list SFRJ, št. 15-316/65, št. 29-368/66, št. 52-622/66 in št.. 23-346/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1968
SKLEP
o ugotovitvi osnov, za katere so obrtniki zdravstveno zavarovani
I
Ugotavlja se, da znašajo od 1. januarja 1969 dalje pokojninske osnove po 216. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju:
1053,69 dinarjev za I. zavarovalni razred;
925,98 dinarjev za II. zavarovalni razred;
835,68 dinarjev za III. zavarovalni razred;
759,90 dinarjev za IV. zavarovalni razred;
703,09 dinarjev za V. zavarovalni razred.
II	• - • •
Na podlagi sklepa o merilih in načinu razvrščanja zavarovancev-obrtnikov v zavarovalne razrede (Uradni list LRS, št. 25-177 62, ter Uradni list SRS, št. 12-72/64 in št. 37-397/65) plačujejo obrtniki od 1. januarja 1969 dalje prispevek za zdravstveno zavarovanje po osnovah iz I. točke tega sklepa po stopnji osnovnega prispevka, preračunani na neto stopnjo.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS-, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o ugotovitvi osnov, za katere so obrtniki zdravstveno zavarovani (Uradni list SRS, št. 14-113/68).
St. 190-238/69
\
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Jože Globačnik 1. r.
45.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka in drugega odstavka 118. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969 sprejela
SKLEP
o uporabi sredstev, ki so namenjena za podpiranje rekreacije upokojencev v letu 1969
I
Uživalcem starostnih, invalidskih in družinskih pokojnin ter delovnim invalidom, ki prejemajo oskrbnino
v zvezi s poklicno rehabilitacijo ali začasno nadomestilo v zvezi s pravico do zaposlitve, se izplača kot podpora za rekreacijo v letu 1969 znesek 100 dinarjev.
II
Znesek iz prejšnje točke gre tistim uživalcem, katerim se je začela dajatev izplačevati najpozneje do vštetega 1. junija 1969, Več uživalcev družinske pokojnine na podlagi iste odločbe se upošteva pri izplačilu po tem sklepu kot en uživalec.
III
Zavodi za socialno zavarovanje bodo izplačali znesek, določen v tem sklepu, obenem s pokojnino za mesec junij 1969.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS-.
St. 402-4/69-3/2
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
I
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Jože Globačnik 1. r.
46.
Na podlagi 4. točke prvega odstavka 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju spcial-nega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 21-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618 66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969
SKLEP
o finančnem načrtu sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja za leto 1969
I
Sprejme se finančni načrt sklada invalidskega in pokojninskega zavarovanja za leto 1969, ki izkazuje:
din
dohodkov	1.453.033.000
izdatkov . . . . /............... 1.453.033.000
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS-.
St. 402-4/69-3/2
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Jožo Globačnik 1. r.
U
151
—
47.
Na podlagi 4. točke prvega odstavka 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369 66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja, delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969
SKLEP
o finančnem načrtu sklada obveznega zdravstvenega pozavarovanja za leto 1969
II
Sprejme se zaključni račun sklada za rekreacijo upokojencev za leto 1968, ki izkazuje:
din
a)	dohodkov............................ 15.412.936,53
b)	izdatkov.............................15.051.214,52
Presežek................................. 361.722,01
se prenese kot izredni dohodek v leto 1969.
I
Sprejme se finančni načrt sklada zdravstvenega pozavarovanja za leto 1969, ki izkazuje:
din
St. 402-82/69-3^2
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
dohodkov.................................. 6.865.000
izdatkov.................................. 6.865.000
Predsednik:
Jože Globačnik 1. r.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Urad-. nem listu SRS«.
St. 402-24/69
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Jože Globačnik 1. r.
48.
Na podlagi 22. in 120. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65. št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178'67 in št. 54-702/67) je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu sklada invalidskega In pokojninskega zavarovanja ter sklada za rekreacijo upokojencev za leto 1968
Sprejme se zaključni račun sklada invalidskega
in pokojninskega zavarovanja za leto 1968, ki izkazuje:
din
a)	čistih dohodkov.................. 1.258.290.794,47
b)	skupnih izdatkov................. 1.258.290.704,47
49.
Na podlagi 22. in 94. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 5l'-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, Št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu sklada obveznega zdravstvenega pozavarovanja za leto 1968
Sprejme se zaključni račun sklada obveznega zdravstvenega pozavarovanja za leto 1968, ki izkazuje:
din
a)	čistih dohodkov.................. 7.773.623,36
b)	skupnih izdatkov	6.679.125,29
Presežek . . . . ...... 1.094.498,07
Presežek 1.094.498,07 dinarjev se prenese v sklad kot izredni dohodek v letu 1969.
St. 402-24/68-3/2
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Jože Globačnik 1. r.
50.
Na podlagi 22. in 120. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66, št. 52-618/66, št. 12-178/67 in št. 54-702/67) je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 38. seji dne 27. februarja 1969 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev za leto 1968
Sprejme se zaključni račun sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev za leto 1968, ki izkazuje:
Dohodki:	din
1.	iz prejšnjih let prenesena sredstva . . 48.136.817,43
2.	dohodki v letu 1968 ................... 35.727.051,06
skupaj............................• . 83.863.868,49
Uporaba sredstev:
1.	Kreditna banka in hranilnica v Ljub-
ljani za odobravanje kreditov upokojencem ................................ 33.049.156,30
2.	sklad invalidskega in pokojninskega zavarovanja — posojilo za obratna
sredstva z obrestmi ........ 30.750.000,00
3.	dotacije za domove upokojencev . .	1.963.958,50
4.	druge terjatve.............................. 110.950,34
5.	stroški izvajanja komisijskih del . .	31.209,70
6.	stanje ha žiro računu.................... 17.958.593,65
skupaj......................i i . . . 83.863.868,40
Stanje na dan 31. 12. 1968 po odbitku
dotacij in stroškov..................... 81.868.700,29
St. 402-8/68-3/2
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Jože Globačnik 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 44.
Na podlagi 9. in 14. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67, 36/67, 5/68, 27/68 in 40/68) ter 100. člena sthtuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov občine Logatec
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen	1
Prispevki in davki se v občini Logatec določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka.
2.	člen
Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, se določijo s tem odlokom.
II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
3.	člen
Občinski prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se obračunava in plačuje po stopnji 1,43.
4.	člen
Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele mesečne pavšalne osnove:
din
a)	za gospodinjske pomočnice, zaposlene v
zasebnih gospodinjstvih........................200
b)	za osebe, zaposlene pri krajevnih
skupnostih ................................... . 350
c)	za lovce in ribiče, zaposlene pri lovskih
oz. ribiških podjetjih, zadrugah in zavodih . . . 300
č) za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev...............................300
HI. PRISPEVEK TZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Prispevek od kmetijstvo, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje po stopnji 25°/o.
6.	člen
Za plačevanje prispevka iz osepnega aonoaiva uu kmetijske dejavnosti se zemljišča območja občine raz-dele po skupinah katastrskih občin:
III.	skupina — zemljišča, ki ležijo v k. o. Brod-Blekova vas, Dol. Logatec, Dobračeva, Gor. Logatec, Hotedršica, Ledinica, Petkovec, Rovte in Žiri;
IV.	skupina — zemljišča, ki ležijo v k. o. Dole-del. Grčarevec. Kačja vas-del, Koprivnik-del, Laze, Ledine-del, Medvedje brdo. Novi svet, Opale, Ravnik, Vrh, Vrsnik II, Zaplana-del, Žibrše in Žirovski vrh.
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnjah, ki so predpisane za tiste katastrske občine, v kateri zemljišče leži.
7.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti od obdelovalnih zemljišč se plačuje po naslednjih stopnjahr
v III. skupini — po stopnji 10°/o
v IV. skupini — po stopnji 4%
8.	člen
Plačila prispevka od kmetijstva se oprosti zavezance, katerih katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega:
din
a) v krajih bivhnja od 500 do 800 m
nadmorske višine.........................2.000
b) v krajih bivanja nad 890 m nadmorske višine ...	...............3.000
Posebna olajšava se prizna vsem zavezancem III. in IV. skupine, ne glede na višino osebnih dohodkov od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva (graditev in adaptacija gospodarskih poslopij, nabava opreme in podobno) in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene.
Pogoji za uveljavitev teh olajšav so:
a)	da zavezanec prispevka predloži program in ustrezno tehnično dokumentacijo o nameravani, preusmeritvi gospodarstva, ali nameravani preureditvi stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pristojnemu upravnemu organu občine;
b)	da zavezanec prispevka izvaja dela po predloženem programu in tehnični dokumentaciji.
Posebna olajšava znaša:
a)	za vloženih sredstev od 5.000 do 1Q.000 din v 1Č-tu se prizna olajšava v višini 50 °/o odmerjenega prispevka za leto, v katerem so bila sredstva vložena;
b)	za vloženih sredstev nad 10.000 din v letu se prizna olajšava v višini 100 % odmerjenega prispevka za leto, v katerem so bila sredstva vložena.
Pristojni upravni organ za dohodke olajšavo prizna in odmerjeni prispevek odpiše na podlagi potrdila upravnega organa za kmetijstvo ali urbanizem, da so bila sredstva dejansko vložena.
9.	člen
Začasno so oproščeni plačila prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	za 10 let — ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna;
2.	za 10 let — na katerih se zasadijo novi sadovnjaki.
Zemljišča navedena pod 1. in 2. točko prvega odstavka tega člena se oproste plačila prispevka od kmetijstva samo, če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo pristojnega organa.
10.	člen
Poleg olajšav iz prejšnjega člena se priznajo kme-tom-borcem in aktivnim sodelavcem NOB, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in jim je dohodek od kmetijstva glavni vir za preživljanje, še tele olajšave odmerjenega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva in sicer:
a)	kmetom-borcem in aktivnim sodelavcem NOB, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju pred 9. 9. 1943 — 100 0/o odmerjenega prispevka;
b)	kmetom-borcem in aktivnim sodelavcem NOB, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju po 9. 9. 1943 — 50 °/o odmerjenega prispevka.
IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
11.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačuje po letnih osnovah, se odmerja po naslednjih stopnjah:
	od	osnove din	po stopnji
		do 20.000	8
od	20.000	do 25.000	10
od	25.000	do 30.000	13
od	30.000	do 35.000	17
od	35.000	do 40.000	21
od	40.000	do 45.000	25
od	45.000	do 50.000	30
od	50.000	do 55.000	33
od	55.000	do 60.000	36
nad	60.000	dalje	39
Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti od dejanske osnove ne sme biti večji od prispevka po najbližji nižji stopnji, od nje najvišje osnove, povečan za razliko med dejansko in najvišjo osnovo, za katero velja neposredno nižja stopnja.
12.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku določi pristojni
upravni organ, pri čemer mora upoštevati naslednje:
—	obseg in kraj izvrševanja obrtne dejavnosti;
—	starost prispevnega zavezanca;
—	in vse druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na višino odmere prispevka v letnem pavšalnem znesku.
13.	člen
Prispevek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika — posameznika, kot s postranskim poklicem samo iz dejavnosti obrtnih, osebnih in drugih storitev;
—	kemično čiščenje, barvanje In impregniranje
preje, tkanin in oblek;
—	barvanje usnjenih predmetov;
—	pranje, likanje in šivanje perila in obleke;
—	moško frizerstvo;
—	žensko frizerstvo;
—	kozmetika obraza in telesa;
—	fotografiranje;
—	popravila, poliranje pohištva in drugih lesenih predmetov;
—	popravljanje športnih predmetov;
—	oglaševanje glasbil;
—	popravilo, čiščenje in mazanje vozil;
—	podkovsko kovaštvo;
—	kolarstvo;
—	prepisovanje in razmnoževanje;
—	barvanje in čiščenje usnjenih predmetov;
—	popravijo in čiščenje obutve;
—	snaženje oken;
—	žaganje drv;
—	shranjevanje koles in prtljage;
—	popravilo zgradb;
—	popravilo inštalacij na zgradbah.
14.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka v odstotku od kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah;
1.	Od dohodkov, ki jih imajo občani od prodaje
srečk in plačil pri športnih napovedih in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija — se plačuje po stopnji ....................................... . 20°/o
2.	od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni pover-
jeniki in niso z zavarovalnico v delovnem razmerju — se plača po stopnji.............................20 °/ri
3.	od provizij Zastopnikov ustanov za varstvo ma-
lih avtorskih pravic, ki niso z njimi v delovnem razmerju —> se plača po stopnji , , ...............20 °/o
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od pre-
pisovanja not za zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju — se plača po stopnji ........................................20 o/o
5.	od dohodkov transportnih in obalnih delavcev
in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo In prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, čo niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačuje prispevka v pavšalnem letnem znesku — se plača po stopnji	20 Vo
6.	od dohodkov delavcev, ki jih imajo od priložnostnega opravljanja raznih storitev za državne organe In zavode, za gospodarske, zadružne in druge organizacije, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne
plačujejo prispevka v pavšalnem letnem znesku — se plača po stopnji.................................25 “/o
7.	od dohodkov od potujočih zabavišč in prireditev — se plača po stopnji...................... . 30 “/#
8.	od provizij, ki jih dobijo poslovni agenti in ' poverjeniki založniških podjetij od prodaje njihovih
knig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem in od provizij, ki jih dobijo od nabiranja oglasov za objavo v knjigah, revijah in drugih publikacijah založniških podjetij — se plača po stopnji .............................. 25«/o
9.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za dr-
žavne organe, delovne in druge organizacije, razen od dohodkov čipkaric, če niso z njimi v delovnem razmerju — po stopnji...............................25'Vo
10.	od dohodkov delavcev iz naslova izdelovanja
čipk na domu — se plača po stopnji .....	10 "/o
11.	od dohodkov od prevozništva kot postranske
kmetijske dejavnosti z delovno živino, razen od dohodkov pluženja ter odvoza snega — se plača po stopnji .........................................30 «/0
12.	od dohodkov od tovorjenja lesa in drugega ma-
teriala z delovno živino kot postranske kmetijske dejavnosti — se plača po stopnji...................15 »Vd
15.	člen
Zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi, lahko za odmero pristojni organ določi manjše pavšalne osnove od maksimalnih v primerih, če zavezanci ne opravljajo storitev polni delovni čas, če je zmanjšana njihova delazmožnost, ali zaradi odsotnosti, oziroma prenehanja dela za več kot tri mesece.
16.	člen
Zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti, katerim se prispevna osnova določa po dejanskem osebnem dohodku, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot tri mesece v letu, ali zato, ker ne opravljajo storitev polni delovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v višini minimalne predpisane osnove, oziroma s poslovnimi knjigami izkažejo dohodek manjši od minimalne osnove, določi za odmero pristojni organ osnovo prispevka v višini dejansko doseženih dohodkov.
17.	člen
Poleg olajšav, določenih na podlagi 58. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, se pri odmeri prispevka od obrtne dejavnosti priznajo še tele olajšave;
a)	zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, ki so na novo začeli z opravljanjem obrtne dejavnosti — 50 % odmerjenega prispevka, ki pripada občini sa čas prvega obratovanja;
b)	zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti, ki sami opravljajo obrt brez tuje delovne sile, moškim starim nad 60 let in ženskam starim nad 55 let — 5Q°/o odmerjenega prispevka, ki pripada občini
18.	člen
Maksimalne stopnje amortizacije, po katerih se obračunava amortizacija, ki se odbije od bruto dohodkov, so tele:
•/.
1.	za	zgradbe....................................2
2.	za	prevozna	sredstva........................15
3.	za	stroje....................................10
4.	za	orodje in	opremo........................12
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
19.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev se plačuje po naslednjih stopnjah:
od osnove din do 20.000		po stopnji •/. 2
od 20.000	do 25.000	5
Od 25.000	do 30.000	11
od 30.000	do 35.000	17
od 35.000	do 40.000	22
od 40.000	do 45.000	26
od 45.000	do 50.000	30
od 50.000	do 55.000	33
'od 55.000	do 60.000	36
nad 60.000	dalje	39
VI. DAVEK	NA DOHODEK OD	ZGRADB
20.	člen
Davek na dohodek od stavb plačujejo lastniki oziroma uživalci stavb tehle vasi: Dolenji Logatec, Ce-vlca, Brod, Blekova vas, Dobračeva, Stara vas, Gorenji Logatec, Gorenja vas, Nova vas, Kalce in Žiri.
Davek na dohodek pd stavb ne plačujejo lastniki stavb na območjih, ki so redno poplavljena.
Pristojni upravni organ za komunalo, urbanizem, gradbeništvo in stanovanjske zadeve mora po posebni komisiji ugotoviti, katere stavbe so redno poplavljene.
21.	člen
Stroški za upravljanje in vzdrževanje ter letne amortizacije stavb se določi v višini 50°/o od ugotovljene letne stanarine ali najemnine oziroma od stana-rinske ali najemniške vrednosti.
22.	člen
Davek na dohodek od stavb se plačuje po stopnji 30 Vo od ugotovljenih osnov.
VII.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
23.	člen
Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po stopnji 25 #/o od ugotovljenih osnov.
24.	člen
Doseženi dohodki od oddajanja opremljenih sob, ki se oddajajo prek turističnih društev ali agencij, so oproščeni davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic.
VIII.	DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
25.	čien
Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačati davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugin.
Osnova za davek po prvem odstavku tega člena je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih ter se določa na 30 “/o od tuji delovni sili izplačanega osebnega dohodka.
Stopnja davka na tujo delovno silo znaša 40°/o od osnove, ugotovljene na podlagi določil drugega odstavka tega člena.
26.	člen
Kmetje, ki zaposlujejo tujo delovno silo, so oproščeni plačevanja daVka na dohodek, doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih.
IX.	DAVEK NA DOHODEK PRI IGRAH NA SREČO
27.	člen
Od dobitkov pri igrah na srečo se plačuje davek po stopnji — 10 “/o.
X.	KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Rok za vložitev napovedi za odmero prispevka oziroma davka se določi do 31. januarja.
29.	člen
Občani, ki stalno prebivajo na območju občine Logatec, morajo priglasiti premoženjske predmete po določilih 73. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 40/68) za dohodke pristojnemu upravnemu organu občine najkasneje do 30. novembra 1960. Priglasitev premoženja se opravi na predpisanem obrazcu, katerega obliko in vsebino določi za dohodke pristojni upravni organ občine.
30.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Logatec (Uradni list SRS, št. 8/68).
31.	člen
Ta odlok začne veljati z dnevom objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969 dalje.
St. 010-4/69
Logatec, dne 26. februarja 1969.
Predsednik
skupščine občine Logatec:
Vinko Haložan 1. r.
Spiošm akti komunalnih samoupravnih organizacij
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI
SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV KOPER 45.
V zvezi s 4. točko 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, 57/65, 29/66, 52/66, 12/67 in 54/67) je sprejela skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper na 13. seji dne 24. februarja 1969
SKLEP
o spremembi finančnega načrta dohodkov in izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper za leto 1969
1
Finančni načrt dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev izkazuje:
din
—	skupnih	dohodkov.................... 54,821.000
—	obvezna	rezerva .......	1,092.500
—	čistih dohodkov....................... 53,729.000
—	skupnih	izdatkov.................... 53,729.000
2
Pregled skupnih dohodkov in izdatkov po posameznih postavkah kontnega načrta je sestavni del tega sklepa.
3
Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se za leto 1969.
Obenem preneha veljati sklep o finančnem načrtu, ki je bil sprejet dne 9. XII. 1968 in je objavljen v »Uradnem listu SRS«, št. 41-264/68 pod št. 402-62/68-5.
St. 402-11/69-5
Koper, dne 24. februarja 1969.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper
Predsednik:
Andrej Janežič 1. r.
46.
Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, 57/65, 29/66, 52/66, 12/67 in 54/67) in 34. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62, 53/62 in Uradni list SFRJ, št. 15/65, 29/66, 52/66 in 23/67) je sprejela skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper na 13. seji dne 24. februarja 1969
SKLEP
o spremembah sklepa o uvedbi in določitvi prispevka zavarovanih oseb k stroškom za posamezne oblike zdravstvenih storitev
1
|S tem sklepom se spreminja višina obveznega prispevka, ki ga morajo zavarovane osebe plačevati pri koriščenju naštetih treh oblik zdravstvenega varstva, ki so bile zajete v sklepu skupščine z dne 28. decembra 1967.
2
V	2. točki drugega odstavka navedenega sklepa se prispevek, predpisan za prevoz z reševalnim avtomobilom, določi v višini 20 dinarjev.
V	5. točki drugega odstavka sklepa se prispevek, predpisan za medicinsko intervencijo ob prekinitvi nosečnosti, določi v višini 100 dinarjev.
V	2. točki tretjega odstavka sklepa se prispevek, predpisan za rentgensko slikanje zoba, določi v višini 2 dinarja.
3
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 190-8/1969-3
Koper, dne 24. februarja 1969.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper
Predsednik:
Andrej Janežič 1. r.
Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da so v besedilo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o popustih za skupinska potovanja otrok in mladine, objavljeno v »Uradnem listu SRS«, št. 5-24/69, zašle napake, zato dajem na podlagi tretjega odstavka 246. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije
POPRAVEK
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o popustih za skupinska potovanja otrok in mladine
2. člen se pravilno glasi:
»Republiški sekretariat za finance sklene s prevoznimi podjetji pogodbe za vse upravičence do skupinskih potovanj po 1. členu tega zakona do začetka novega proračunskega leta. Pogodba se lahko sklene s prevoznim podjetjem, ki da za prevoze po tem zakonu najmanj 30-odstotni komercialni popust.«
Drugi in tretji odstavek 5. člena se pravilno glasita:
»Sredstva iz prejšnjega člena razdeli republiški sekretariat za finance po predhodnem posvetovanju z organizacijami iz prvega odstavka tega člena.
Sredstva, ki so jih dobile organizacije iz prvega odstavka tega člena, se lahko uporabijo le za regrese z.a skupinska potovanja.«
St. 34-51/69
Ljubljana, dne 27. februarja 1969.
Tajnik
Skupščine SR Slovenije: Peter Zorko 1. r.
Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS- - Direktor in odgovorni uradnik: Jože Jurafi — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina letno 3B din (3000 starih din) — RoklamaoUa se upoštevajo le mesec dni po tzldu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubliana. Veselova il poštni predal 37n/vil - Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 7
Razglasni del z dne 4. marca 1969
LETO XXVI
Register podjetij in obrtov
Spremembe
Okrožna gospodarska sodiSta ra/giaSalr
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi »Avto Celje« v Celju.
Poslovni predmet podjetja se razširi še na opravljanje blagovnega prometa na debelo z bakrom v blokih in s svincem v blokih.
Pri organizaciji združenega dela podjetja (enoti) v Ipavčevi ulici v Celju (nova avto hala), se predmet poslovanja razširi še na trgovanje na debelo z bakrom v blokih in s svincem v blokih.
Rg IV 58/16	219
Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Preskrba«, Krško.
Vpiše se nova organizacija združenega dela podjetja: »Preskrba«, Krško — Gostilna — Bife, Krško, Cesta krških žrtev 40, ki ima takle poslovni predmet: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kuhanje in prodaja mrzlih in toplih jedil, izdelava in prodaja slaščičarskih izdelkov. Poslovodkinja je Ivica Gaj-
šek. Organizacija združenega dela nima samostojnih pravic. Pooblaščena oseba za podpisovanje pri organizaciji združenega dela je Drago Pleterski, vodja komerciale podjetja. Organizacijo je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 30. IX. 1968.
Rg VII 44/13	260
Celje, 19. februarja 1969.
Besedilo:	Združeno železniško
transportno podjetje, Ljubljana — Transportno podjetje, Postojna.
Pri obral, družbene prehrane Postojna se vpiše poslovalnica v Pivki, Kolodvorska ulica, ki prodaja,jedila, tobak, vžigalice ter alkoholne in brezalkoholne pijače. V. d. poslovodje je Milavec Marija. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 17. VI. 1968, potrdilo medobčinskega inšpektox-ata Postojna, št. 53-444' 68-6 z dne 20. 11. 1968. Enota nima samostojnih pravic.
Koper, 22. januarja 1969.
Rg II b 186/19	184
Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-vcrzal«, Idrija.
Izbriše se prodajalna št. 40, Zelin 7 zaradi ukinitve.
Rg II a 155/36	269
Besedilo: Združeno podjetje »Iskra«, Kranj.
Vpiše se počitniški dom v Trenti, ki ima takle poslovni predmet: nudenje prenočišč, prehrane in drugih gostinskih storitev članom kolektiva in drugim gostom. Upravnik je Hutter Franc, ki podpisuje za enoto. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 24. XI. 1961, odločba skupščine občine Tolmin, št. 53-85/ 68 z dne 13. VII. 1968. Enota samostojno sklepa kreditne pogodbe, pogodbe o nakupu in prodaji blaga ter o drugih poslih blagovnega prometa. Za sklenitev kreditne pogodbe je potrebno soglasje ustanovitelja.
Rg II a 172/1	270
Koper, 4. februarja 1969.
Besedilo: »Borovo«, jugoslavenski kombinat gume i obuće. Borovo.
Vpiše se prodajalna Ajdovščina, Goriška 20, ki prodaja na drobno lastne izdelke ter izdelke drugih proizvajalcev, ki dopolnjujejo izbiro blaga lastne proizvodnje. Poslovodja je Hajdinjak Karel. Prodajalno je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 9. X. 1967, potrdilo medobčinskega inšpektorata Gorica, št. 023-54/ 67-7/1 ? dne 21. X. 1968. Prodajalna nima samostojnih pravic.
Koper, 5. februarja 1969.
Rg I a 309/1	266
Besedilo: »Mlinotest«, Ajdovščina.
Vpiše se, da je Pekarna Idrija od 1. I. 1969 z vsemi svojimi poslovnimi enotami organizacija združenega dela podjetja ter se hkrati vpiše sprememba imena, ki odslej glasi: Proizvodno trgovski kombinat »Mlinotest«, Ajdovščina — organizacija združenega dela Pekarna Idrija.
Izbriše se podpisnik Nagode Franc in vpiše, da je odslej vodja organizacije združenega dela.
Rg I a 151/83	261
Besedilo: »Mlinotest«, Ajdovščina.
Vpiše se, da je Pekarna Ajdovščina z vsemi svojimi poslovnimi enotami od 1. I. 1969 organizacija združenega dela podjetja ter se hkrati vpiše sprememba imena, ki odslej glasi: Proizvodno trgovski kombinat »Mli-
Knjige, ki smo jih dali v tisk
ZAKON O NARODNI OBRAMBI, ZAKON O VOJAŠKI OBVEZNOSTI — izide marca 1969 KAZENSKI ZAKONIK, prečiščeno besedilo s pojasnili prof. dr. P. Kobeta in prof. dr. Bavcona. Knjiga izide aprila 1969
St. Mihelčič: SPLOSNI REGISTER VELJAVNIH PREDPISOV 1945—1968. V knjigi bodo zvezni in republiški predpisi — izide marca 1969
Fr. Bučar: UVOD V JAVNO UPRAVO — izide aprila 1969
Dr. Fr. Černe: UVOD V EKONOMSKO VEDO prva knjiga-TEMELJI POLITIČNE EKONOMIJE
Dr. E. Ceferin: ZBIRKA PREDPISOV S PODROČJA SEMENA, SEMENSKEGA. SADILNEGA MATERIALA IN VARSTVA RASTLIN — izide marca 1969
Sprejemamo prednaročila)
CZ Uradni list SRS Ljubljana, p. pr. 379 VII Veselova 11
notest«, Ajdovščina — organizacija združenega dela Pekarne Ajdovščina.
Izbrišejo se podpisniki Kartelj Darko, Strancar Marija in Lozar Milka. Dosedanji upravnik Kartelj Darko je odslej vodja organizacije združenega dela.
Rg I a 151/84	262
Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-verzal". Idrija.
Pri prodajalni št. 20 -Vojsko« se izbriše poslovodkinja Gnezda Dragica in vpiše Hvala Ivan, poslovodja
Rg II a 155/35	268
Koper, 12. februarja 1969.
Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Koper.
Pri organizaciji združenega dela, -Cementarne«, Izola, Tomažičeva 18 se izbriše poslovodja Curovič Josip ter vpiše Lozar Alojz, poslovodja.
Rg I b 324/38	271
Koper, 14. februarja 1969.
Besedilo: Titovi zavodi »Litostroj«, Ljubljana.
Pri posebni storitveni enoti — Izobraževalni center Titovih zavodov Litostroj. Ljubljana, Djakovičeva 53 se v točki a) predmeta poslovanja vpiše razširitev dejavnosti še na redno poklicno šolo kot strokovno šolo z eksperimentalne delavnico za pospeševanje proizvodnje za poklic varilca.
Ljubljana, 20. decembra 1968.
Rg IV 575/32	80
Besedilo: »Tehnokemija«. trgovsko podjetja za promet s tehničnim blagom na debelo, Beograd.
Pri predstavništvu. Ljubljana, Titova 55 se izbriše dosedanji poslovodja Lukner Boris in vpiše Pavlič Franc, šef predstavništva, ki podpisuje za enoto.
Rg V 843/2	227
Besedilo: Slaščičarna in pekarna -Bežigrad«, Ljubljana.
Pri obrtni delavnici, Ljubljana, Titova 101 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno: vseh vrst alkoholnih pijač v originalnih steklenicah; tobaka, tobačnih izdelkov in vžigalic; mleka v tetrapaku, mlečnih izdelkov ter peciva; izdelkov iz sladkorja in kakava; vseh vrst mesnih in ribjih konzerv; vseh vrst presnih slaščic in sladoleda; priprava in prodaja sendvičev; točenje vseh vrst brezalkoholnih pijač, kave, toplih in mrzlih brezalkoholnih in sadnih napitkov.
Rg II 303/19	222
Besedilo: Trgovsko podjetje -Cvetličarne«, export-import, Ljubljana.
Vpiše se laboratorij za prepariranje zaščitnih sredstev za varstvo rastlin, Ljubljana, Tugomerjeva 2, ki prepakira zaščitna sredstva za varstvo rastlin. Vodja laboratorija je Milan Vatovec. Enota nima smostoj-nih pravic. Enoto je ustanovil DS 30. VII. 1968.
Rg IV 562/22	226
Besedilo: Industrija obuće i plastike -Solid«, Subotica.
Vpiše se prodajalna, Ljubljana, Titova 3, ki prodaja na drobno obutev, usnjeno galanterijo in pripadajoči pribor (vezalke, čistila za obutev in nogavice). Poslovodja je Petrič Janez. Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja Industrije obuće i plastike »Bolid«, Subotica dne 30. IX. 1968.
Rg XIV 1313/1	234
Ljubljana, 11. februarja 1969.
Besedilo: -Hotel Ilirija«, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev Gostilne -Pri Gusteljnu«, Ljubljana.
Ljubljana, 12. februarja 1969.
Rg VI 895/8	229
Besedilo: »Trgopromet«, trgovsko podjetje na drobno In debelo, Kočevje.
Vpiše se radio elektro servis, Kočevje, Ljubljanska 5, ki ima takle poslovni predmet: popravila radio aparatov, tranzistorjev, televizorjev in gospodinjskih aparatov. Poslovodja je Košmrlj Ivan, ki podpisuje za
enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne iz 41. člena statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS 8. IV. 1968.
Rg I 3/27	243
Besedilo: Obrtno komunalno podjetje -Dimnik«, Ljubljana.
Besedilo odslej:	Podjetje -Dim-
nik«, Ljubljana.
Rg VI 875'5	226
Ljubljana, 14. februarja 1969.
Besedilo: Obrtno pbdjetje -Kevina«, Šmartno pri Litiji.
Izbriše se dosedanji direktor Zorec Ivan-Zlatko in vpiše Tomažič Martin, v. d. direktorja
Ljubljana, 17. februarja 1969.
Rg II 210/11	238
Besedilo: J2 Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana-Spe-dicija za tuzemski in mednarodni promet »Feršped«, Ljubljana.
Vpiše se poslovalnica. Maribor, Partizanska 50, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje izvršilnih in operativnih špedicijskih in na špedi-cijsko dejavnost vezanih poslov, zlasti: pridobivanje tovora za prevoz po železnici; odprava in dostava blaga v tuzemskem in mednarodnem prometu; opravljanje skladiščnih poslov; opravljanje storitev med prevozom; sortiranje in pakiranje blaga, prijavljanje blaga v zavarovanje; posredovanje pri carinjenju, fitopatološ-kih, veterinarskih in drugih obmejnih postopkih; preskrba dokumentov, ki dokazujejo ali pmogočajo izvršitev transportov; preverjanje pravilnosti izračuna/v transportnih in carinskih dokumentih. V. d. direktorja poslovalnice je Pratnemer Alojz, ki podpisuje v mejah poslovanja poslovalnice. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 5. XII. 1968. Enota nima samostojnih pravic, posluje v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 20. januarja 1969.
Rg 536/1-6-2	115
Besedilo: Lozaro vinarsko pretpri-jatie »Vinojug« Gevgelija.
Pri skladišču, Maribor se izbriše bife št. 21 v Segovcih 32 zaradi ukinitve.
Rg 127/II-4	196
Naročita knjigoi
Ekonomika SFR Jugoslavije
od dr. Franceta Černeta. Četrta predelana Izdaja ima 286 strani — 28 din.
CZ »Uradni Ust SRS«. Ljubljana Veselova U. p. p. 379/VU
Besedilo: Lozaro vinarska radna organizacija »Vinojug«, Gevgelija.
Pri skladišču. Maribor, se izbriše prodajalna št. 9 v Prepoljah 9a, zaradi ukinitve.
Rg 500/1-6	197
Maribor, 4. februarja 1969.
Besedilo: ZP »-Iskra — RIZ«, Zagreb.
Pri servisu RIZ v Mariboru, Slovenska 28 se izbriše dosedanja firma in sedež servisa ter vpiše nova firma in nov sedež, ki se glasi: Združeno podjetje »Iskra«, Kranj — organizacija »RIZ«, elektronika + telekomunikacije + automacija, Zagreb, Industrijska prodajalna in servis v Mariboru, Vetrinjska 11.
Izbriše se dosedanja skrajšana firma servisa in vpiše nova firma in novi sedež, ki se glasi: ZP »Iskra— RIZ«, Zagreb, industrijska prodajalna in servis, Maribor.
Izbriše se dosedanji poslovni predmet in vpiše nov, ki se glasi: prodaja lastnih in drugih proizvodov iz stroke elektroindustrije; popravlja^ nje lastnih in drugih proizvodov iz stroke elektroindustrije.
Vpišeta se nova pooblaščenca za podpisovanje industrijske prodajalne in servisa: Piškulič Krešo, dipl. oec., direktor podjetja: Simo Milje-novič, direktor servisno maloprodajne službe RIZ, Zagreb.
Maribor, 10. februarja 1969.
Rg 381/1-10	207
Besedilo: Trgovsko podjetje »Ojstrica«, Dravograd.
Pri prodajalni »Pohorje« v Trbo-hjah se izbriše dosedanji v. d. poslovodje Krajnc Milena in vpiše v. d. poslovodkinja Save Dragica.
Maribor, 17. februarja 1969.
Rg 136/III-149	V194
Besedilo: Trgovsko podjetje »Planina«, Radlje ob Dravi.
Pri prodajalni »Blagovnica«, Muta se vpiše razširitev poslovnega Predmeta prodajalne še na opravljanje gostinske dejavnosti gostilne.
Maribor, 18. februarja 1969.
Rg 86/III-90	193
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodlSfa razglašajo
Besedilo: »Fotolik«, Kočevje. Zaradi končane redne likvidacije. Ljubljana, 16. januarja 1969.
Rg I 9/6	163
Register zavodov
Spremembe
Okrožna goipodartka sodišCa razglašalo
Besedilo: Osnovna šola, Veliki trn.
Izbriše se v. d. ravnatelja Ivan Mirt in vpiše Silvo Petkovšek, ravnatelj.
Celje, 24. januarja 1969.
Rgz X 30/3	62
Besedilo: Ekonomska srednja šola, Trbovlje.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbrišejo se Steh Bogdan Princ Mara in Gros Ela.
Za zavod podpisujejo odslej: prof. Franc Korenjak, direktor, Mira Str-garšek, računovodkinja — tajnica, sopodpisuje vse finančne listine in prof. Kovač Vojko, sopodpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodje.
Ljubljana, 23. decembra 1968.
Rgz IV 461/1	1954
Besedilo: Ljubljanski investicijski zavod, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji direktor ing. Leon Skaberne.
Pri že vpisanem pooblaščencu za podpisovanje Leiler Mirku se vpiše, da je odslej v. d. glavnega direktorja.
Vpiše se nov pooblaščenec za podpisovanje Planinšek Gvidon, dipl. pravnik, sekretar zavoda, ki podpisuje v odsotnosti glavnega direktorja.
Ljubljana, 30. decembra 1968.
Rgz I 59/4	15
Besedilo: Zdravstvena tehniška šola v Ljubljani.
Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Romana Primožič, računovodkinja. ki sopodpisuje skupaj z ravnateljem vse finančne listine.
Ljubljana, 7. februarja 1969.
Rgz III 338/2	252
Besedilo: Ljudska knjižnica, Grosuplje.
Izbriše se upravnik Sreš Stanko in vpiše Dolanc Marija, upravnica.
Ljubljana, 11. februarja 1969
Rgz II 224/3	250
Besedilo: Klinične bolnice, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev zavoda: Reševalna postaja, Ljubljana.
Ljubljana, 13. februarja 1969.
Rgz I 106/5	248
Besedilo: Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod »Borec«, Ljubljana.
Vpiše se razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno: publikacij s tematiko narodnoosvobodilne vojne in naprednih ljudskih sil; fotografij; reprodukcij; izdelkov likovne in uporabne umetnosti; tekstilnega blaga, kratkega in pletenega blaga ter konfekcije; galanterijskega in bazarskega blaga ter igrač; krznenega blaga; usnjarskega in jer-menarskega blaga ter potrebščin; elektrotehniškega materiala; ur in izdelkov iz plemenitih kovin; stekla, porcelana in keramike; pohištva: knjig in muzikalij; stekla, porcelana in keramike; pohištva; knjig in muzikalij ; starin in umetnin; izdelkov domače in umetne obrti; starih stvari.
Rgz III 302/5	251
Besedilo: Fakulteta za strojništvo, Ljubljana.
2e vpisani pooblaščenec za podpisovanje Vinko Perovšek je odslej šef računovodstva.
Vpiše se pooblaščenka za podpisovanje Marija Vlasak, pomočnica šefa računovodstva, ki sopodpisuje vse finančne listine.
Vpiše se, da vsi pooblaščenci za podpisovanje finančnih listin, podpisujejo te listine tudi za Inštitut za strojništvo, ker opravlja fakulteta za strojništvo po pogodbi z dne 6. I. 1969, sklenjeni z Inštitutom za strojništvo Ljubljana za slednjega vse knjigovodske posle.
Rgz II 140/3	249
Besedilo: Inštitut za strojništvo, Ljubljana.
Vpiše se nov pooblaščenec za podpisovanje prof. ing. Leopold Andrče, predsednik upravnega odbora, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja.
Izbrišejo se dosedanji pooblaščenci za podpisovanje:	prof. ing. Boris
Černigoj, doc. 'ing. Dušan Poljak, Marija Vlasak in Sonja Gologranc.
Rgz I 7/2	245
Besedilo: Višja šola za zdravstvene delavce, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Boris Korbar.
Rgz I 92/4	246
Ljubljana, 17. februarja 1969.
Besedilo: Srednja šola za telesno vzgojo, Maribor.
Izbrišeta se Ljubo Novak, ravnatelj in Erik Aleš, namestnik ravnatelja ter vpišeta Neža Novak, profesorica. kot v. d. ravnatelja, ki za zavod podpisuje samostojno po zakonitih določbah in statutu zavoda in Proje Stane, namestnik ravnatelja, ki v odsotnosti ravnatelja podpisuje z enakimi pooblastili.
Pri računovodkinji Heler Dragici se izbriše dosedanji priimek »Heler« in vpiše zaradi omožitve novi priimek: Brodnjak.
Maribor, 17. februarja 1969.
Rgz 65/1-6	208
Razglasi sodišč
Oklici dedičem
O 707/68-8	551
V zapuščinski zadevi po dne 25. IV. 1968 umrlem Ritlop Martinu, kmetovalcu iz Smolincev 90, p. Cerkvenjak, se njegov sin Ritlop Martin, delavec, nazadnje bivajoč v Smolin-cih 90, sedaj bivajoč nekje v Kanadi poziva, da se v roku enega leta po objavi tega oklica zglasi pri tem sodišču radi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in končala na podlagi izjav postavljenega skrbnika in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago.
Občinsko sodišče v Mariboru, dne 27. januarja 1969.
O 19/69-6	914
V zapuščinski zadevi po dne 2. januarja 1969 umrlem Kozar Antonu, kmetovalcu ii Oseka 6, se njegov sin Kozar Ignac, rojen dne 22. VII. 1935. nazadnje bivajoč v Oseku 6, sedaj nekje v Ameriki poziva, da se v roku i leta po objavi tega oklica zglasi pri tem sodišču radi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in končala na podlagi izjav postavljenega mu skrbnika in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago.
Občinsko sodišče v Mariboru, dne 9. februarja 1969.
Razne objave
Razpisi
1342
Upravni odbor Veterinarske postaje »Posavje«, Ljubljana-Polje razpisuje prosto delovno mesto
vodje inšpekcijskega odseka pri M.
I.	»Emona«.
Pogoj: veterinar specialist ali magister vet. iz področja higiene živil z 10-letno veterinarsko prakso; ali dipl. veterinar z 10-letno prakso v službi Vet. inšp.. Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni od objave razpisa Upravnemu odboru VP »Posavje«, Ljubljana-Polje, Polje 350.
Upravni odbor
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
St. 04-Su/SK	1340
Na podlagi 12. in 93. člena zakona o bankah in kreditnih poslih (Uradni list SFRJ, št. 12/65), 12. člena statuta Kreditne banke in hranilnice Ljubljana ter po smernicah 26. seje njenega izvršilnega odbora in sklepu kreditnega odbora z dne 27. novembra 1968 in dne 26. februarja 1969 dopolnjuje Kreditna banka in hranilnica Ljubljana
natečaj
za investicijske kredite za izdelavo investicijskih programov, kateremu rok je potekel 28. II. 1969:
1.	Kreditna banka in hranilnica Ljubljana bo na tem natečaju dajala kredite za izdelavo programov za investicijska vlaganja, ki bodo pomenila bistveno modernizacijo proiz-vodje oziroma kompleksno rešitev določene panoge predelovalne industrije in pomembnejših objektov za razvoj predvsem inozemskega turističnega prometa ob maksimalnih učinkih investicije;
2.	krediti po tem natečaju bodo z vračilnim rokom do 10 let, z obrestno mero 7 °/o na leto in z najdaljšim rokom črpanja kredita eno leto od odobritve kredita;
NOVO	NOVO
Dr. V. Androjna, M. Žalik:
Splošni upravni postanek in upravni spor
Tretja predelana in dopolnjena izdaja je vsebinsko precej razširjena. V knjigi, ki ima 320 strani, pa je na novo vključen tudi del, ki obravnava materijo upravnega spora. Knjiga je odličen učni pripomoček, potrebna tudi pri praktičnem delu. — Cena 45 din.
Miklič — Bertoncelj — Kejžar:
Pripravništvo in pripravniki
V knjižici so poleg uvoda temeljni in republiški zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov pri delovnih organizacijah, še poglavja: pripravništvo; pripravnik: pripravništvo je del sistema izobraževanja strokovnih kadrov; programiranje !n druge priprave z obrazci. — Cena 16 din
CZ Uradni list SRS Ljubljana, Veselova 11, p. pr.
379 VII
3.	udeležba pri kritju stroškov za izdelavo investicijskih programov bo določena sporazumno z uporabnikom kredita ali z njegovo bančno zvezo;
4.	celotna bančna sredstva, namenjena v letu 1969 za dajanje kreditov te vrste, so odmerjena na 10,600.000 din;
5.	prednost pri kreditih po tem natečaju imajo prosilci, ki iščejo kredit za izdelavo investicijskih programov, katerih realizacija bo:
a)	dala dolgoročjpe proizvodne in finančne rezultate,
b)	neposredno ali posredno bistveno vplivala na smer in rast gospodarstva,
c)	pospeševala vse oblike integracijskih procesov v gospodarstvu,
č) prispevala k porastu izvoza in zmanjšanju uvoza;
6.	k vlogi za kredit morajo gospodarske organizacije priložiti:
a)	idejno rešitev ali vsaj ekonom-sko-finančno obrazloženo zasnovo investicijskega programa, za katerega iščejo kredit,
b)	sklep svojega organa upravljanja o najetju kredita;
7.	vloge za kredit po tem natečaju je treba Vložiti v dveh izvodih pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, direkciji za preučevanje gospodarstva, Ljubljana, Beethovnova 7.
Ljubljana, 26. februarja 1969 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana
1341
Na podlagi 53. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, i?t. 20/67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/ /67) razpisuje ZŽTP Ljubljana Zavoda za investicije v Ljubljani, Robbova 2 kot mandatar investitorja Mesenega sveta v Ljubljani
I. javno licitacijo
za oddajo gradbenih in instalacijskih del:
A.	Za rekonstrukcijo Kajuhove ceste v Mostah s kompletnim spodnjim in zgornjim ustrojem in zunanjo ureditvijo, vendar brez kanalizacije, vodovoda, razsvetljave in polaganja kablov za jaki in šibki tok za predračunsko vrednost 3,100.000 din in ozelenitev 173.000 din;
B.	za gradbena in instalacijska dela cestnega podvoza z vsemi potrebnimi deli za funkcionalnost železniškega prometa za predračunsko Vrednost 3,515.000 din od te^a:
din
premostitveni objekt	2,275.000
preureditev zgornjega
ustroja proge'	696.000
razsvetljava samega objekta 64.000 preureditev signalno-var-nostnih in telekomunika- . cijskih naprav	100.000
preureditev železniškega električnega voznega omrežja	120.000
objekt za toplarno —
kolektor	260.000
Gradnja premostitvenega objekta
samega bo možna s potrebnimi spremembami tirnih naprav, s prestavitvijo električnega voznega omrežja, signalno-vnrnostnih in telekomunikacijskih naprav in s preložitvijo železniških kablov. Vsa tg ,dela bo potrebno izvesti pod nemotenim normalnim železniškim prometom in so tudi tozadevni stroški v celoti upoštevani v gornji razpisni vrednosti-V gornji vrednosti za nadvoz je vračunana tudi izgradnja projektiranega kolektorja ob spodnjem delu objekta za Toplarno Ljubljana. Razpisana dela se bodo oddala najugodnejšemu ponudniku »na ključ« pri čemer se bodo upoštevale le ponudbe, ki bodo zajele vsa razpisana dela. Predmet ponudbe je tudi višina in rok plačila avansa, ki bi ga ponudnik zahteval, da bi zagotovil gradnjo po sistemu .»na ključ«, kakor tudi plačilni pogoji za preosta-
nek ponuđene vsote, pri čemer bodo upoštevani ugodnejši plačilni pogoji. Začetek del takoj po podpisu pogodbe, rok dovršitve vseh del sedem mesecev od podpisa pogodbe. Te javne licitacije se lahko udeležijo le podjetja, ki so registrirana za razpisana dela in ki dokažejo sposobnost z že zgrajenimi podobnimi objekti v pogledu konstruktivne izvedbe, obsega del in izvajanja železniških objektov pod prometom. Ponudbe je treba vložiti v 30. dneh po tej objavi do 7. aprila 1969 v zapečateni ovojnici z vidno oznako »ne odpirati — ponudba!« Ponudbe je poslati na naslov- ZŽTP Zavod za investicije v Ljubljani. Robbova 2. K ponudbi je obvezno priložiti prejeto tehnično dokumentacijo, izvleček iz registracije podjetja, pooblastilo predstavnika, da je lahko navzoč pri odpiranju ponudb in da lahko odloča o sprejetju obveznosti na licitaciji. Javno odpiranje ponudb bo 8. aprila 1969 ob 10. uri dopoldne v sejni sobi Zavoda za investicije, Ljubljana, Robbova 2. Vso potrebno tehnično dokumentacijo lahko reflektanti dvignejo pri Zavodu za investicije v Ljubljani. Robbova 2, vsak delavnik, ■razen sobote proti plačilu kaVcije 5.000 din. Kavcija se vrne ob položitvi, ponudbe alj vračilu dokumen-tačfje v ponudbenem roku.
Ljubljana,'25. II. 1969.
ZZTt> Ljubljana Zavod za. investicije Ljubljana, Robbova 2
Izgubljene listine
preklicujejo
Ajđer Ilija, Ljubljana, Svetosavska 26, zdravstveno izkaznico.	1237
Bačič Teodor, Zel. postaja Pivka, zdravstveno izkaznico, žt. 363329 in zdravstveno izkaznico, št. 44520 na ime Bačič Milenka.	1238
Bajda Emica, Leskovec pri Krškem n. h., zdravstveno izkanico. na ime Bajda Irena in zdravstveno izkaznico na ime Bajda Robert.	1182
Balorda roj. Ceglar Vida, Zdravljak 2, Mostar, spričevalo 1. razreda Mlekarske šole v Kranju, izdano v šolskem letu 1947/48.	943
Baškovič Mira, Dekani 206, diplomo administrativne šole, izdano v Novi Gorici 31. maja 1967 pod številko 102-30/67.	915
Bertok Angela, Bertoki 97, p. Koper. zdravstveno izkaznico, številka 751575.	'	1183
Bezek Kati, Hlebce 9, p. Lesce, zdravstveno izkaznico, številka 341112.	944
Bozovičar Tone, Crni vrh 42. zdravstveno izkaznico.	1204
Božič Jože, Home, zdravstveno izkaznico.	1249
Bratuž Jože, Kranjska gora 87b, zdravstveno izkaznico, številka 511587.	1122
Breznik Srečko, Rafolče 12, p. Lukovica, vojaško knjižico.	1260
Bukovec Maksimiljan, Ljubljana, Aleševčeva 35a, delovno knjižico, reg, št. 97727, ser. št. 362960.	1239
Ciglar Angela, Pacinje n. h., p. Mo.škanjci, zdravstveno izkaznico, kmetijskega zavarovanja, številka 343773.	1184
Cugelj Edmund, Kranj, Gradnikova 9, spričevalo o pomočniškem izpitu iz krojaške stroke, izdano v Ljubljani leta 1946.	1205
Cvitanlč Anica, Osnovna šola Franc Belšak, Gorišnica, delovno knjižico, izdano leta 1952.	806
Debeljak Alojz, Srednja vas 18, zdravstveno izkaznico, številka 331539.	854
Djuričič Marko,I Ljubljana, Ulica Pohorskega bataljona 181 a, zdravstveno izkaznico.	1206
Dobnikar Jože, Ljubljana. Titova 265, zdravstveno izkaznico, številka 320791.	1240
Dobovšek Elizabeta, Novo mesto, Jerebova 3, zdravstveno izkaznico, št. 479477.	1199
Galič Rozalija, Šmarje pri Jelšah 24, zdravstveno izkaznico.	916
Globočnik Janez, Kranj, Sempe-trska 35, zdravstveno izkaznico, št. 503221.	826
Golob Alojz, Logaršče 21, p. Klav-že, zdravstveno izkaznico VVI, štev. 98150.	,	827
Golob Brane, Zagorje ob Savi, Dolenja vas 40, indeks Visoke šole za politične vede v Ljubljani. '	1207
Golobič Danica, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IV/35, dijaško avista vozovnico, št. 4278 za relacijo Stan in dom, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	1261
Govekar Tilen, Repnje 28, p. Vodice, zdravstveno izkaznico. 1208
Gradišnik Bogdan. Ljubljana, Celovška 87, indeks filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani.	1241
Grm Stefan, Konca vas, p. Kočevje, delovno knjižico.	1252
Hafner Franc, Škofja Loka, Bin-kelj 4, zdravstveno izkaznico. 1209
Hentok Jože, Lancova vas 90, p. Videm pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. 370644.	1230
Hriberšak Breda, Duplica 22, p. Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 200289.	828
Jarc Marija, Vir, Saranovičeva 27. zdravstveno izkaznico.	1J61
Jarc Meta, Ljubljana, Novinarska 8, zdravstveno izkaznico.	1210
Jarkovič Jože, Ljubljana, Majke Jugovičev 9, zdravstveno izkaznico, št. 006813.	1162
Jeglič Blaž, Tržič, Trg svobode 12, zdravstveno izkaznico, številka 279983.	1185
Jeglič Katarina, Ljubljana, Kri-ževniška 8, zdravstveno izkaznico.	1242
Jelenc Miro, Železniki 171, vojaško knjižico, izdano v Skopi ju. 1163
Jelovšek Silvestra, Slovenske Konjice, zdravstveno izkaznico, številka 636803.	1262
Juršnik Franc, Negova 79, pošta Ivanjci, delovno knjižico.	883
Kalan Julija, Virmaše 68, zdravstveno izkaznico, št. 271554.	887
Kar Avgust, Zg. Kašelj 5, p. Lj,-Polje, delovno knjižico.	1164
Karpucelj Vida, Tržič, Cankarjeva H, spričevalo šole učencev za gospodarstvo trgovske stroke, št. 13, izdano 18. junija 1950.	1232
Kegu Pavel, Hruševo 24, p. Dobrova pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico.	1211
Klemenčič Ana, Radohova vas 10, zdravstveno izkaznico, številka 319569.	1212
Knežević Vinka, Železniška postaja, Pivka, zdravstveno izkaznico, Št. 056370.	1213
Kocjančič Nazarij, Premančan, p. Ankaran, delovno knjižico. ,	1123
Kogoj Vlado, Pržan 84, dijaško avista vozovnico, št. 8267 za relacijo Trata—Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	1165
Kokalj Janez, Ljubljana, Bezen-škova 3, zdravstveno izkaznico, štev. 129310.	1166
Kolednik Ivan, Ljubljana, Vodnikovo naselje 17, zdravstveno izkaznico.	1167
Kolednik Ivan, Ljubljana. Vodnikovo naselje 17, spričevalo II. letnika industrijske šole kovinarske stroke.	1243
Kolman Peter, Zgoša 42, p. Begunje, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 104443,	1186
Koncilja Anica, Bled, Pod Kuhov-nico, zdravstveno izkaznico, številka 341865.	1187
Kovač Jože, Doborvnik 32, p. Do-brbvnik v Prekmurju, zdravstveno izkaznico, št. E 158077.	917
Križanič Rudi, Ljubljana, Celovška 147, dijaško avista vozovnico, št. 4609 za relacijo Remiza—Ajdovščina izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	1214
Krmac (Marsič) Nevenka, Koper, Dimnikarska 25, spričevalo o kvalifikaciji, št. 15, izdano od Gostinske šole Izola.	1099
Kukovič Franc, Soviče 1, p. Leskovec pri Ptuju, zdravstveno izkaznico, št. 237655.	1190
Kuzmanovič Milivoje, Koželičva 8a, zdravstveno izkaznico.	1215
Gotomc Matija. Dol. Briga 8, p. Kočevska Reka, zdravstveno izkaznico, št. 650237.	1251
Koder Pavel, Ljubljana, Vošnjakova 5, dijaško avista vozovnico, št. 182 za relacijo Ajdovščina—Šentvid, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	1263
Kiissel Herman, Ljubljana, Igriška 3, spričevalo poklicne šole, steklarske stroke, in spričevalo poklicne šole, trgovske stroke, izdani v Ljubljani.	1168
Lenarčič Nataša, Ljubljana, Tržaška 11, indeks ekonomske fakultete, Univerze v Ljubljani.	1170
Likar Cvetka, Idrija, V. Mohoriča
5,	zdravstveno izkaznico, številka
728192.	829
Lipovšek Anton, Hribi 11, p. Trojane, vojaško knjižico, izdano v Beogradu.	1169
Logar Matilda, Ukanc" 28, St. Lužina, zdravstveno izkaznico, kmetijskega zavarovanja, št. 104310.	1192
Ložar Majda, Ljubljana, Stražarjeva 30, dijaško avista vozovnico, št. 6002 za relacijo Javna skladišča— splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	1244
Lunar Stane, Ljubljana, Oražnova
6,	spričevalo II. in III. letnika po-
klicne šole kovinske stroke v Ljubljani.	v	1216
Macanović Dimitrije, Ljubljana, Gogalova 5a, zdravstveno izkaznico.	1245
Mahovič Zvone, Ljubljana, Jadranska 2, zdravstveno izkaznico, št. 089369.	1218
Magister Matjaž, Ljubljana, Vzajemna 28, dijaško avista vozovnico, št. 6533, za relacijo Kavčičeva—Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport", Ljubljana. 1217
Maričič Zora, Ljubljana, Vodnikova 10, indek* filozofske fakultete. Univerze v Ljubljani.	1246
Marinčič Jože, Ptuj, Mariborska 4, zdravstveno izkaznico, številka 839709.	1193
Mervar Bruno, Novo mesto, Zagrebška 19, zdravstveno izkaznico, št. 459721.	1200
Naumovski Zdravko, Prilep, Brača Taleski 8, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Naumovski Marija.	1171
Nežič Štefan, Gomilice 3. p. Turnišče v Prekmurju, zdravstveno izkaznico, št. 2887.	1100
Novak Franc, Gibina 51, p. Ljutomer, vojaško knjižico.	891
Novak Janez, Kuštanovci 38, pomočniško spričevalo zidarske stroke.	1264
Novak Lojze, Ponova vas 21, p. Grosuplje, zdravstveno izkaznico.	1172
Ocepek Vinko, Domžale, Kolodvorska 9, zdravstveno izkaznico, številka 223198.	1265
Okorn Jože, Ljubljana, Moškriče-va 28, servisno garancijsko knjižico za avto znamke Ford tipa Escort GT 1300, št. šasije 71388.	1266
Omerzu Jože, Sp. Stari grad 23, p. Videm-Krško, zdravstveno izkaznico, št. 592916.	945
Osnovna šola Kuteževo, Ilirska Bistrica, žig z besedilom: Socialistična republika Slovenija, Osnovna šola Kuteževo.	1174
Per Andrej, Bizeljsko 52, zdravstveno izkaznico, št. 577169.	1039
Petrevski Marija, Ljubljana, Martina Krpana 36, zdravstveno izkaznico.	1219
Pogorelčnik Vladimira, Velenje, Celjska 83, delovno knjižico, reg. št. 5351, ser. št. 837998.	1160
Ponikvar Janez, Dvor pri 2bk., zdravstveno izkaznico, št. 6680. 1201
Lovci in lovske organizacije!
Ponatisnjena je izpopolnjena izdaja knjižice
LOVSTVO, PREDPISI IN ORGANIZACIJA. Zbirko sta pripravila dr. Emil Ceferin m Lojze Lakner. Cena knjižice je 11 din.
CZ -Uradni list SRS« Ljubljana, Veselova 11 p, p, 379^11
Puntar Borut, Ljubljana, Tabor 6, zdravstveno izkaznico.	1175
Pušnik Oto, Cečovje 3, p. Ravne na Koroškem, vojaško knjižico.	1071
Radanovič Miha, Vrbje 47, p. Kapele, delovno knjižico, reg. št. 4794, ser. št. 756928.	1126
Radek Štefan, Vižmarje 129, delovno knjižico.	1267
Remškar Sonja, Ljubljana, Rbežni-kova 13, zdravstveno izkaznico, štev. 407582.	1220
Rener Anton, Ljubljana, Djakovi-čeva 4, zdravstveno izkaznico na ime Rener Boris in zdravstveno izkaznico na ime Rener Marko.	1221
Rogina Marija, Ptuj, Mlinska 17, zdravstveno	izkaznico, številka
372852.	1194
Rosič Ismail, Ljubljana, Prešernova 30, zdravstveno izkaznico. 1268
Sajovic Anica, Ljubljana, Celovška 280, zdravstveno izkaznico. 1247
Savič Radomir, Tomačevo 55, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1269
Sedovšek Helena, Lapanjova, Mozirje, zdravstveno izkaznico, št. A 347702.	862
Sekol Milan, Maribor, Roška 32, spričevalo I. in II. letnika Poklicne šole inštalaterske stroke.	1176
Sever Stanko, Ljubljana, Wolfova 10a, zdravstveno izkaznico, številka 305140.	1222
Simončič Ali^in, Radeče 54 pri Zid. mostu, zdravstveno izkaznico, številka 288677/III.	1202
Simončič Marija, Lesce, Tovarniška 8, zdravstveno izkaznico, številka 340917.	1234
Skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik, davčna uprava, blok: -potrdilo o plačilu prispevkov in davkov«, obr. št. 7,58 od št. 046402 do številke 046450.	U73
Smajlovič Drago, ANK -Olimpija«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Smajlovič Adila.	1270
Smole Andrej, Kočevje, Trg svobode 3, zdravstveno izkaznico, številka 304068/11.	1255
Soban Danila, Lokavec 3, P- Ajdovščina, delovno knjižico, reg. štev. 278, ser. št. 357390.	783
Sopotnik Božidar, Ljubljana, Podutiška 69, zdravstveno izkaznico.	H77
Stele Ana, Podboršt 8, Komenda, delovno knjižico.	1271
Stojanovič Jelenka, Vikarče 30, p. Medvode, zdravstveno izkaznico.	1272
Škrinjar Dragica, Ljubljana, Funt-kova 35, dijaško avista vozovnico, št. 5t% za relacijo Zupanova—splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljublja-na-transpprt<*, Ljubljana.	1273
Štefanič Silva, Ljubljana. Drenikova 17, zdravstveno izkaznico. 1223
Strbec Gojko, Gradis naselje, Škofije, zdravstveno izkaznico, številka 102125.	1224
Toplišek Franc, Sela 38, p. Podčetrtek, invalidsko knjižico, številka 64838.	925
Trnovšek Janja, Podboršt 12, Šentvid pri Stični, zdravstveno izkaznico.	1178
Urana Ivan, Vrh 27, p. Šentrupert na Dol., zdravstveno izkaznico, štev. 6098.	1203
Vanič Pavle, Gor. Dolina, p. Gradiška, zdravstveno izkaznico, številka 740613.	1259
Veletrgovsko podjetje »Nanos«, import-export, Postojna, barirani (bianco) ček z dne 10. II. 1969 št. AP 195626 — depozit Občinsko sodišče Beograd.	890
Vidmar Sonja. Domžale, Lobodova 10, maturitetno spričevalo, izdano 22. VI. 1962 na II. gimnaziji v Ljubljani.	1248
Virak Janez, Ljubljana, Goriška 55 zaključno spričevalo železniške obrtne šole v Mariboru, izdano leta 195J).	1179
Vlašič Josip, Izola, Livade 5a, zdravstveno izkaznico, številka 834256.	1196
Vranješ 2ivko, Ljubljana, Sojerjeva 31, spričevalo poklicne šole, trgovinske stroke, izdano v Splitu leta 1967.	1225
Vrbovšek Mihael, Ljubljana, Draveljska 10a, zdravstveno izkaznico.	1226
Zaplotnik Stane, Retnje la, p. Križe, zdravstveno izkaznico, številka 280367.	1197
Zorko Kafija, Ljubljana, Zelena pot 23, spričevalo I. letnika Ekonomske srednje šole v Ljubljani. 1180
Žbogar Matevž, Kanalski Lom 31, p. Most na Soči, zdravstveno izkaznico, št. 340452.	893
Žerjal Bogo, Borovnica 189, indeks elektro fakultete, Univerze v Ljubljani.	1274
Knjige za študij in prakso
Prof. dr. Peter Kober ZAKONIK O KAZENSKEM POSTOPKU. ZAKON O GOSPODARSKIH PRESTOPKM IN DRUGI PROCESNI PREDPISI Tretja izdaja vsebuje tudi prejšnji ZKP, v knjigi pa je prečiščeno besedilo ZKP z novim uvodom in stvarnim kazalom. — 36 din
Prof. dr Stojan Cigoj: TRANSPORT, PREDPISI O POMORSKEM, Železniškem, cestnem in letalskem PREVOZU. Zbirka vsebuje ustrezne zakone in konvencije, posamezni predpisi in določbe so komentiram, knjiga pa ima na koncu tudi stvarno kazalo. — 33 din.
Dr. Albin Smole: CIVILNA PRAVNA PRAKSA, sistematični pregled pravnih misli, načel in pravil, izrečenih v odločbah jugoslovanskih vrhovnih sodišč s področja civilnega prava. Peti nadaljevalni zvezek vsebuje odločbe, priobčene v letih 1965, 1966, 1967. — 12 din
.Dr France Černe. EKONOMIKA SFR JUGOSLAVIJE, priročnik za študij, četrta predelana izdaja. — 28 din.
Prof dr Alojzij Finžgar. RODBINSKO PRAVO, zbirka pravnih predpisov Knjiga ima tale poglavja: I Zakonska zveza — rodbina — skrbništvo; II. Rejništvo: III. Osebno ime — matične knjige; IV. Mednarodno rodbinsko pravo. V knjigi je tudi stvarno kazalo. — 11 din.
Prof dr Alojzij Finžgar: OSEBE CIVILNEGA PRAVA. Knjiga ima tale poglavja: I Oseba in osebna sposobnost;
II	Osebno stanje (status) in evidenca osebnega stanja;
III	Človek (fizična oseba); IV Pravne osebe; V. Osebnostne pravice. V knjigi je tudi stvarno kazalo. — 19 din.
Prof dr Makso Žnuderl: POLITIČNI SISTEM JUGOSLAVIJE, družbeno-pol. in ekonomsko ureditev — 30 din.
Prof. dr. Majda Strobl: POLITIČNI SISTEM JUGOSLAVIJE, organizacija in delovanje družbeno-političnih skupnosti. — 20 din.
Dr. Vilko Androjna, Martin Žalik: SPLOŽNI UPRAVNI POSTOPEK, druga, predelana in dopolnjena izdaja. — 32 din. — Tretja izdaja 45 din.
USTAVA SFR JUGOSLAVIJE IN SR SLOVENIJE z amandmaji. — Broš. 9 din, platno 12 din.
France Sever: POGLAVITNI PISMENI AKTI V KAZENSKEM POSTOPKU — 10 din.
Prof. dr. Avgust Munda: UČBENIK KAZENSKEGA POSTOPKA V FLRJ, drugi snopič iz leta 1957. — 4 din.
Prof. dr. Stojan Pretnar: ORIS PRIMERJALNEGA TRGOVINSKEGA PRAVA, drugi del: trgovinske družbe — iz leta 1955. — 2 din
Prof. dr. Jurij Štempihar: UVOD V MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO — iz leta 1953 - 3 din
CZ Uradni list SRS Ljubljana, Veselova 11
Izdaja »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurafi — Tiska Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani