OBUP
OTON ZUPANČIČ
Trudna
peša
motna voda,
kot brez struge,
kot brez dna:
blatna, ostudna,
gosta   kresa,
ščavje
ji prepleta
tla.
Lena, gnila
žolta pena, s plevami pomešana, plava, tava, kolobar i brez namena sem, zdaj tja.
Nič
ne seva na vršini, brez odmeva dol
in grič. Vzide luna: proti nji se iz tolmuna zelen vzpne mrlič.