LETO I. LJUBLJANA, 16. OKTOBRA 1923. ŠTEV. 47. ORJUN A. NACIONALISTIČNI ORGAN NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12’— Din, za celo leto 48'— Din; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna številka Din 1'50. Lastnik ing. F. KRANJEC. Odgov. urednik VI. I. GALZINJA. IZHAJA VSAKO NEDELJO. REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA i Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. •— Anonimni dopisi se ne sprejemajo. BUT POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. ¥ stopinjah Avstrije... »Vojvodo Vuče, kaži Bogu, ako ga ima, da je danas u ovoj našoj zemlji najteže onima, koji iskreno vole svoju Otačbinu. Četniški vojvoda Grahovac. Jugoslovanstvo, kot sinteza Srbstva, Hrvatstva in Slovenstva, ni nikjer naletelo na tako ugodna tla, kot ravno v krajih, ki so nam jih zasužnili Italijani: v Istri, Trstu in na Goriškem. To dejstvo je logična posledica narodnostnih razmer v teh krajih. Hrvati, Srbi in Slovenci žive tu medsebojno pomešani že od drugega Stoistja po Kristusovem rojstvu. Naravno je, da so ti Jugosloveni, tlačeni najprej od Rimljanov, pozneje od Nemcev, a v predvojni dobi istočasno od Nemcev, Italijanov in Madžarov, ki so nanje pritiskali iz Reke, po inštinktu rasne samoobrambe sami občutili, da leži njih rešitev samo v krepko izraženi nacionalistični ideji. O kaki plemenski borbi med našimi tremi plemeni v Primorju ne more biti niti govora. Tam so bili Jugoslovani v enotni bojni fronti proti tlačiteljem Neslovanom. _v Ko se je leta 1908. na Hrvaškem začel jugoslovanski nacijonali-sticni pokret in še posebno, ko je uspela hrvaško-srbska koalicija, ni bil ta dogodek nikjer tako oduševljeno pozdravljen kot ravno v Pri-Edina razlika je bila v tem, da Primorci niso niti hoteli niti mogli izključiti od koalicije Slovencev, s katerimi se v Zagrebu ni računalo. Ze iz tega je razvidno, da so Primorci že ob prvem pojavu jugoslovanskega nacionalističnega pokreta istega popolnoma pravilno razumevali in tudi v celoti osvojili. Ob izbruhu svetovne vojne niti ena avstrijska pokrajina ni pokazala toliko nacijonalne zavesti, kot ravno Primorje. Skoro vse jugoslovanske inteligente iz Primorja najdemo med dobrovoljci ali pa interniranci po avstrijskih taboriščih, ostanek je pa intenzivno širil defetizem med avstrijsko vojsko. Za ponašanje priprostega naroda je pa najboljše merilo tržaški 97. pešpolk, ki je bil poleg praškega 28. naj-i evolucijonarnejši polk v Avstriji, ki ga je morala premestiti v ponemčeno Radgono. Navzlic temu, da so ga temeljito premešali s tujerodnimi vojaki, ga niso mogli uporabiti radi nezanesljivosti skoro v nobeni večji bitki. Predaleč bi nas dovedlo, če bi pisali o tem, s kakim navdušenjem ]e primorsko ljudstvo pozdravilo dan našega političnega osvobojenja in narodnega^ ujedinjenja. Odveč je tudi ponavljati, s kakimi občutki je sprejel naš tamošnji narod ponovno robstvo od Italijanov; kako je vsa inteligenca bila pozaprta in izgnana; kako so Italijani na tisoče naših ljudi odpeljali v Sicilijo in Kalabrijo, da so jih tam internirali in uničili. Povsod je znan teror fašistov, ki so požigali »Narodne domove« in zasebne hiše zavednih Jugoslovanov. Uničene so naše narodne šole in cerkve in narodni jezik je izgnan iz vseh uradov. V zadnjem času pa nasilno trgajo materni jezik še iz nedolžnih otroških src. Navzlic vsemu nasilju od strani Italijanov pa vztraja ljudstvo na rodni grudi, da jo varuje in na varovani učaka konečno narodno uje-dinjenje. Samo oni nesrečniki, ki jih policija s silo iztira preko meje, piihajajo v Jugoslavijo, da bi našli tu svobodo in možnost, sodelovati na končnem osvobojenju in ujedinjenju. Sedaj preidemo stoprav k vprašanju, o katerem smo hoteli govoriti: kako so tl naši trpini sprejeti od matere domovine, ko se zatečejo v njeno okrilje? Že prej smo povdarjlli, da onih v Italiji živečih 640.000 naših rojakov ne pozna plemenske razdvojenosti. Med njimi ni izrazitih Srbov, Hrvatov ali Slovencev, oni se ne ločijo po demokratih, radikalih, republikancih itd., temveč so vsi brez izjeme in izključno samo Jugoslovani in kot taki naravno pristaši naše organizacije — Orjune. In ker so rojeni, kakor tudi vzgojeni kot jugoslovanski nacijonalisti, je naravno, da se takoj, ko pridejo v Jugoslavijo, vpišejo v Orjuno, ker izkušeni po svojem trpljenju, znajo ceniti idealen program naše organizacije. A kako sprejmejo naše oblasti te nacijonaliste, katerim bi morale nuditi zaščito in pomoč? Evo Vam en primer, da jih ne navajamo po vrsti; ta slučaj priča jasno, kako se postopa tudi z ostalimi. Minulo je par tednov, odkar je bil iz Italije izgnan neki učiteljski pripravnik radi svojega nacijonalističnega prepričanja, dasi je tamošnji podanik. Ta nesrečni idealist se je napotil naravnost v Beograd in tu pri ministrstvu prosvete zaprosil podpore, da bi dokončal na beojrrad skem učiteljišču zadnji letnik. Prošnja mu je bila naravno odbita »nošto nema kredita«. ’ Tako je bil revež sprejet od jugoslovanske vlade! Poglejmo sedai kako so brata iz zasužnjenega ozemlja sprejeli pristaši te vlade? Ker v Beogradu ni našel prenočišča, prepeljal se je v Zemun. Ker je elan naše organizacije, je imel na suknjiču naš znak, ki je obkrožen z državno trobojnico. Komaj izstopi v Zemunu nič hudega sluteč ga napade okrog trideset članov vladne Srbske nacijonalne omladine nao) z zahtevo, da znak Orjune odstrani. Ker mu je branil njegov nacijonalni ponos, da sname znak, navale ti vladini razbojniki na njega s Palicami m zelezmmi bokserji, ga pobijejo na tla, mu odvzamejo znak jn strgajo popolnoma novo suknjo. Sirota, misleč, da vladajo priznaš orugačne razmere, kot v Italiji, kjer pobijajo fašisti pred očmi policiie vse, kar je jugoslovanskega, je pozval policijo. In v resnici se policai je ves čas stal v bližini in gledal, kako Pašičevi tovariši iz srnaovske organizacije pretepajo tega nesrečnika, kakor so ga pred par dnevi še tolkli Mussolinijevi fašisti, približa in ga odvede na policijo. Tu pa mu Je izjavil službujoči uradnik, mesto da bi posloval v smislu zakona da ^ sam kriv. »Zakaj ste pa prišli z znakom Orjune v Zemun?«, ga je Moril in dodal, da je policija napram Srnao brez moči, ker uživa za-scito vlade. Dabi stražnik aretiral katerega izmed napadalcev o tem ni niti govora. _ .Tako torai sprejema jugoslovanska vlada in njeni pristaši one nesrečnike, ki nimajo druge krivde, kot da so iskreni pristaši narodnega ejjmstva in kateri so z vsem svojim življenjem dokazali, da verno slu-.o svojemu geslu: »Domovina nad vse«. V Beograd in Zemun lahko ninio pr ide vsak italijanski ali madžarski fakin, lahko pride radičevec bankovec in katerikoli sovražnik države, in nič se mu ne bo zgo- dilo. Napadel ga ne bo noben »Srnaovec«, niti ne bo postopala proti njemu policija. Ako pa se drzne stopiti sem kak iskren patrijot, Hrvat ali Slovenec, ki želi in hoče biti s Srbom eno, tedaj gorje mu! Po vseh teh dejstvih postaja nam jasno, da naša današnja vlada usmerja svojo politiko istim pravcem, kot so jo razne avstrijske vlade. »Divide et impera!« »Razdeli in vladaj!« Nikar ne dopustiti, da bi se Srbi, Hrvati in Slovenci čutili kot en narod, temveč razcepiti jih v čimveč neprijateliskih taborov — to je danes glavna naloga naše kraljeve vlade, ki hoče ostati na krmilu za vsako ceno — tudi za 'JJIMBI— 1» "M ■ ■WH lil ■lili It—^——fc-f—BM——HH——— Dobijo so povsod In pri generalnem zastopstvu: Drogerija fVHDRIJA“ LJUBLJANA, Šefiercburgova ulica štev. 5. a 0n!i© . * °e\^ Vljudno naznanjam da se je moja trvdka J. MAČEK največja zaloga oblek za gospode in otroke pres preselila na Aleksandre«! cesti iz h. št. 3 na h. št. 12 v hišo Pokojn. zavoda in se priporočam cenj. odjemalcem in p. n. občinstvu za nadaljnjo naklonjenost, z zatrdilom najsoiidnejše postrežbe. Zehtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. Dopisi. Trbovlje. Žalostno je v trboveljski dolini, ki je pod jarmom raznih tujerodcev. Ti privandranci so že zdavnaj pozabili, da živijo v Jugoslaviji. Nihče se ne zmeni, kaj vsg. počenjajo ti ljudje z liašlfn aeiav-itvom. Za danes le nekoliko od tega. Ako prideš v pisarno podjetja Du-kič, ki je pod vodstvom madžarona Alterja, na »Dnevnem kopu« misliš, da si kje v Berlinu ali Budimpešti. Zagrizenost uradnikov tega podjetja je tako velika, da so začeli groziti delavstvu z odpustom iz službe, ako se ne bodo posluževali nemščine. Ta gospoda se shaja vsak večer v rudniški restavraciji, kjer popiva. Ko jim zleze alkohol že malo v glavo, prične izzivati z »Auf biks Trbovlje« itd. Vse boljše službe pri tem podjetju so na razpolago samo tujim privandrancem, za »windiš« pa le kramp in lopata. Le tako naprej, menimo, da ne bo šlo dolgo! Na gospoda Romerja, obratovod-jo osrednje delavnice tudi nismo pozabili. Ta mož je zelo služben in pošten. V kratkem hočemo videti, kako skrbi za Trboveljsko premogokopno družbo. Zagorje. K dopisu iz Zagorja v »Jutru« z dne 7. t. m., št. 235 podajamo sledeče pojasnilo. Ko so se dne 27. oktobra odpravljali odpuščeni delavci v Srbijo, se je pripeljal na postajo ravnatelj ing. F. Heuttmann ter se pogovarjal v čakalnici II. razreda dalje časa z odhajajočim M. Čebinorn, ki je bil zaradi raznih komunističnih agitacij in drugih deliktov že večkrat zaprt. Kaj sta se pogovarjala, žal ni znano, značilno pa je le zato, ker je imel Čebin pred ravnateljem tako pravico, da je delavec le na njegovo priporočilo dobil delo ali pa bil na dopust poslan. To dokazuje, da pri vsej stvari ni tako nedolžen, kakor ga nekateri zagovarjajo. Ako se želi še več takih epizod, smo na razpolago. Iz Kočevja se nam poroča zanimive stvari o upravitelju Auerspergovih gozdov Rudolfu Schadingerju. Ta gospod, seveda avstrijski državljan, ker v Jugoslaviji ni nobenega Človeka zmožnega šumarstva, si je celo stvar uredil na zelo priprost, a zato tem plodonosnejši način. On, kot oskrbnik, prodaja les iz Auerspergovih gozdov, njegovi sinovi —■ tudi sami čistokrvni Germani, ga pa kupujejo v zvezi z nekim Mikli-tschera iz Ljubljane, ki je baje med vojno rad povedal, »da je treba vse Kranjce pobesiti«. — Da se domača trgovina čimbolj izpre, se ji stavi nemogoče pogoje, oče in sinovi pa že narede med sabo. Ker imenovani izvažajo večinoma nepredelane kolje, obstoji nevarnost, da bo vsled tega famoznega rodbinskega monopoliziranja lesne trgovine prišlo cel kup slcrvenskih delavcev ob kruh, ker bodo domače žage morale ustaviti, ali pa vsaj znatno omejiti svoj obrat, ker jim ne bo mogoče dobaviti lesa, 'dasi je krog in krog sama hosta. Ker čujemo, da je v predmetni zadevi bila vložena od prizadetih faktorjev posebna predstavka na merodajne kroge, smo radovedni, kake korake bo oblast storila v tej stvari. Če pa to ne bo pomagalo, sc bodo pa že našli ljudje, ki bodo g. Schadingerju pokazali pot v »milijonsko« deželo Avstrijo. Saj smo se naučili pri Volksvvchrovcih na Koroškem. Iz Mežiške doline. Hrabremu borcu poručniku Francu Malgaju se bo odkrila 5. maja 1924. leta spominska plošča tik trga Guštanja. — Trg Gu-štanj je še danes zagrizeno nemško gnezdo, akoravno je v njem 99% slovenske krvi. Le peščica je narodnih ljudi, zavednih Slovencev, ki kljubujejo tej zagrizenosti in drže ponosno jugoslovenski prapor kvišku. _ Ta peščica zavednih Slovencev, ki ve ceniti osvoboditev izpod tujega jarma in ki ve, da jo je osvobodil junak France Malgaj, ki je prelil svojo kri na naših tleh, je ustanovila odbor za Malgajev spomenik v Guštanju, ki pobira prispevke širom naše kraljevine, da mu bo s tem mogoče izvesti častno, a težko nalogo in postaviti junaku osvoboditelju primerno spominsko ploščo ali celo spomenik. — Dne 5. maja pa mora odkritje te plošče združiti v veličastni manifestaciji tik ob meji vse sloje, brez razlike stranke, da pokažemo bratom onstran ineje združefto jugo slovensko armado, Tei bo nekoč prinesla tudi njim odrešenje. — Treba bo še mnogo junakov Malgajev, da osvobodimo našo Goriško, da se bomo izprehajali ob naši bistri Zili in pili njeno vodo. — Mihec in Jakec na pročelju tržaškega magistrata težko čakata, da jima zasvira na trgu jugoslovanska himna. — A;se te misli morajo biti združene v krepko voljo na dan odkritja spominske plošče junaku Malgaju. — Vse korporacije, društva, prosimo, da se udeleže nase slavnosti in da nam sporoče do konca marca 1924. leta svojo udeležbo, da bo tako odboru za Malgajev spomenik omogočeno, poskrbeti posebne vlake z ugodnim voznim redom. — Poživljamo nadalje vse Malgajeve borce, da se pismenim potom javijo odboru za Malgajev spomenik v Guštanju, kajti na dan odkritja Malgajeve plošče bodo zopet nastopili kot Malgajeva četa. delikatno čokolado zahtevajo vsled njene fine kakovosti tudi največji razvajenci. MIRIM -- MARIBOR. Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO izvrsten pridatek za kavo. Kronika. Današnji uvodnik smo ponatisnili po 14. številki Šumadijske Or-june, ki izhaja v Kragujevcu. Storili smo to vsled tega, ker je njega vsebina več kot aktualna za naše zasužnjene brate, naši javnosti pa ponovno doprinaša dokaze, da je naša organizacija edina, ki se po vsej državi brez izjeme zavzema za pravico in poštenje. Več interesa, kot ga imajo Šumadinci, bi moral imeti marsikak »rodoljub« v Ljubljani na usodi bednih preganjancev iz Primorja, a ker ti interesi ne nosijo nobenih dividend, zato se »reprezentanti« naše javnosti zanje ne brigajo. Naš narod v Primorju umira, pri nas se pa prepiramo o tem, če je res propalica človek, ki je med vojno organiziral »Flottenverein«, danes pa kot prvi violinist »srbskih« radikalov vodi pogajanja za ustanovitev nemške srednje šole v Ljubljani. GRATIFIKACIJA G. DR. LUKANA. G. dr. Ivo Benkovič, odvetnik, pravni zastopnik in upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe in upravni svetnik še drugih »naci-jonaliziranih« podjetij, kjer vestno izpolnuje dolžnost slamnatega moža in daje s svojim imenom tem podjetjem slovenski videz, delujoč dosledno v korist nemške skupine dotičnega podjetja, je našemu uredništvu poslal dopis, ki v njem »izjavlja z vso odločnostjo, da ni nik- dar velikemu županu g. dr. Lukanu ponudil mesto upravnega svetnika pri Trboveljski premogokopni družbi, ne v svojem imenu, kakor tudi ne po kakem naročilu.« l’rditev smo posneli iz pisma g. Emila Stefanoviča, glavnega tajnika NRS in zanjo odgovarja edino ta gospod, ki jo je tudi podpisal. Kar se pa tiče gratifikacije za odklonjeno upravno svetništvo, smo izrazili misel, da bi o tem vedel kaj povedati g. dr. Benkovič. Ta gospod nam piše, da »je domneva o kaki gratifikaciji, o kateri govori (naš) uvodni članek z dne 7. oktobra t. 1. brez vsake podlage.« Tako pravi g. odvetnik, upravni svetnik itd. Mi pa, in z nami vsa javnost, ki poznamo i g. dr. Benkoviča i g. dr. Lukana, njune metode, alure in navade, pa si pridržujemo pravico, da tej izjavi verjamemo ali pa tudi ne. Stroške za »poslano«, ki nas je hotel g. dr. Benkovič g- njimi posladkati v švrho captatio benevolentiae pa odklanjamo. Uredništvo. Kino Matica. Jugoslovenska Matica prireja kino predstave, pri katerih se uporabljajo tudi filmi z deloma nemškimi napisi. Opozarjamo občinstvo in še posebej naše člane, da bi bile spremembe zvezane z velikimi stroški, ki bi šli seveda na rovaš nacijonalne organizacije in sploh onemogočili predstave. Priporočamo v tem slučaju skrajno strpnost, ker Matice ne zadene nobena krivda. Vodstvo nas že v naprej obvešča, da bode v kratkem začelo z ciklom poučnih predstav. Napisov pri filmih pa ne bo mogoče spremeniti. Zahtevamo od članov, da predstav nikakor ne motijo. Na naslov tobačne uprave. Vzad-njem času se prodajajo pri nas v Sloveniji škatlje Neretvanskega tobaka, ki stanejo 30 Din, tobak, ki se nahaja v njih pa ni vreden niti 10 Din. Sicer pa dvomimo, da bi neko črno korenjasto smrdeče zelišče, ki se prodaja za neretvanski tobak, sploh zaslužilo ime tobak. Vardarski tobak po-45 Din škatlja tudi ni mnogo boljši. Misli li tobačna uprava s tem smrdečim zeliščem krasti državljanom denar iz žepa, ali nas misli zastrupiti z radikalnimi bacili? Prodajati tak tobak za neverjetno drag denar v zaprtih škatljah, tako da je kadilec prisiljen kupiti mačko v Žaklju, se pravi pri nas po domače goljufati. ! Pri koritu se svinje stepo, pravi naš kmet. V slovenski radikalni stranki so si pa »idealisti« v laseh in nosijo drug drugemu maslo na solnce. Mi smo na stvari sami docela neinteresirani, vendar nam je ta javni boj doprinesel iz prvega vira dokazov za marsikatero naših trditev. Dokazal je jasno, da se vsa politika v Sloveniji in ravno tako v celi državi dela samo radi »ljubega dnarca volje«. Narodu se poje o idejah, programih itd., poleg tega se pa vestno zasleduje tečaje delnic raznih bank na borzi. Mi smo to zdavnaj vedeli in povedali, če pa gospodje danes smatrajo za potrebno in dobro, da sami o sebi to v javnosti povedo, nam je še ljubše. Upamo, da bo javnost po vseh teh aferah, pa bodisi avtomobilskih, premogovnih ali katerihkoli si že bodi, konečno vendar uvidela, da naše politične stranke ne nastajajo in obstojajo radi programov, temveč edino v interesu velekapitala, to je raznih bančnih skupin. Ce bo enkrat večina naših ljudi prišla do te uvidevnosti, potem se bo zrušilo v prah zlato tele, ki so ga v naši državi mogočneži postavili na mesto ljubezni do domovine in naroda in kakor je Kristus z bičem nagnal menjalce iz templja, tako bomo mi pognali iz države one, ki hočejo Jugoslavijo pretvoriti v eno samo veliko borzo. In če tudi bodo imeli šest Pašičevih fotografij za »Flottenvereinsko« kano! Iz službenih ozirov. V zadnjem Uradnem listu čitamo kraljev ukaz, s katerim se premeščajo sami cariniki »iz službenih« ozirov. Seveda je gol slučaj, da so vsi cariniki, ki so premeščeni iz Ljubljane in Rake- ka, člani Orjune, enako je slučaj, da so ti cariniki premeščeni na vse mogoče konce države. Tako mimogrede se je zgodilo, da je nanesla »službena« potreba, da zgine z Rakeka naš slavni Miha Čop, ki je državi napravil na tem mestu neprecenljive zasluge. Mi se radi teh »službenih ozirov« niti najmanj ne razburjamo. Le pridno premeščajte naše ljudi! Ker kamor pride naš član, o tem bodite uverjeni, bo zrasla v najkrajšem času nova Orjuna, nova četa borcev proti korupciji in režimu, ki izrablja danes celo kraljevo osebo za partijske interese. Ker toliko naivni nismo, da bi ne čutili, odkod so zrasli ti »službeni oziri«. Ker potem bi se morali pisati Ažman ali pa Lukan! G. Mahkoti povemo diskretno še šesto točko, ki je zakrivila naš poraz pri plebiscitu na Koroškem i Nemci in njih denarni zavodi, so žrtvovali težke milijone za propagando, dočim so naši verižniki zaradili ogromne pare in to za dobrobit in osvobojenje tužnega Korotana. G. predavatelj naj drugič objektivno poroča koliko moke, masti itd. so naši verižniki prodali Nemcem, mesto da bi poslali blago v cono A. Ne Amerikanci, Francozi, Italijani in Angleži, ampak moka, mast, sladkor, tobak in panamizem so vzrok našega poraza. Capito!! Dr. Franjo Rosina, advokat v Mariboru, je praznoval 6. t. m. svojo šestdesetletnico. Slovanska čitalnica v Mariboru mu je priredila lep večer, kjer ga je med mnogimi drugimi govorniki v imenu Orjune pozdravil dr. Šunderl, ki je naglašal, da se je dr. Rosina boril za iste cilje kakor se bori Orjuna, za svoj narod; da ga je vodila ista sila, žarka ljubezen do domovine. Pridružujemo se njegovim čestilcem in mu kličemo: Na mnoga leta! POZOR! Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250’—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1. fteš pokre*. Akademija »Oblasnega saveza dobrovoljaca za Sloveniju.« Vrnili smo vabilo g. n. z sledečo pripombo: Ker je g. n. osebno, iz gmotnih ozirov, proti principom svojih padlih drugov, povabil na prireditev tudi dr. Lukana, ki je zaklet sovražnik našega pokreta, vračamo vabilo. — Ljubljana, 12. X. 1923. Za odbor: predsednik: tajnik. Inž. Ferdo Kranjec Galzinja. S tem prepovedujemo vsem Or-junašem poset akademije »Obl. Saveza dobrovoljaca za Sloveniju.« — OBJAVA. Opaža se, da člani Orjune pri slavnostnih in neslavnostnih prilikah, včasih celo v netreznem stanju, dajejo duška svojemu navdušenju s tem, da streljajo v zrak. To početje 1. škoduje ugledu naše organizacije in jemlje našemu delu značaj one resnosti, ki je potrebna v dosego naših vzvišenih ciljev; 2. zapravlja Vsled tega simpatije nam naklonjenih oblasti in občinstva ; 3. po nepotrebnem ogroža in plaši mirne sodržavljane in 4. je brezplodno zapravljanje dragocene municije in denarja. Iz neštetih razlogov Oblastni Odbor Orjune za Slovenijo v Ljubljani tako početje najostrejše obsoja in strogo prepoveduje vsako rabo strelnega orožja v uvodoma omenjeno svrlio. Proti članom, ki bi se ne pokorili tej prepovedi, se bo glasom sklepa seje Oblastnega Odbora z dne 9. oktobra 1923, uvedla brezpogojna razorožitev in najstrožje disciplinarno postopanje. Ljubljana, 9, oktobra 1923. Oblastni Odbor Orjune za Slovenijo v Ljubljani. »SLOVENSKI NAROD« je dolžan vsak Orjunaš odpovedati. Vsak Orjunaš pa mora tudi vselej in povsod gledati, da izgine ta stara šleva iz vsake zavedne nacijonalne hiše. Občni zbor mestne Orjune Ljubljana se vrši v soboto, dne 3. novembra t. 1. Kraj in dan se članom pravočasno naznanita, opozarjam pa danes vse članstvo, da v uradnih urah (dnevno od pol 7. do pol 8.) dvigne svoje izkaznice in vplača članarino, ker brez izkaznice vstop | na občni zbor ni dovoljen. Organi-i zacija pobira sicer članarino potom inkasanta, kar je pa zelo otežkoče-no, ker večina članov navede samo svoja stanovanja, kjer jih pa podne-vu ni najti. Zato apeliramo na vse, da še pred občnim zborom store svojo dolžnost. Komisar. Orjuna Trbovlje. Prva redna mestna skupščina se vrši danes ob 3. uri popoldne v dvorani gospe A. Forte na Vodah. Poživljamo članstvo, da se je polnoštevilno udeleži. Odbor. ZAHVALA. Po svečanosti razvitja našega bojnega prapora dne 23. septembra, ki je v vsakem oziru krasno uspela, smatramo za svojo dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so sodelovali. Zahvaljujemo se pa predvsem oblastvenemu predsedniku bratu inž. F. Kranjecu, ki je kumoval praporu, nadalje našim nadvse požrtvovalnim članicam ženske sekcije ter članicam g. Franji Taučarjevi in gdč. Mili Permetovi. ki so s svojim delom v največji meri pripomogle, da je proslava tako lepo uspela. Zahvaljujemo se tudi bratu Filipu Koscu, ki je izdelal načrte in vodil delo za okrasitev dvorane, kakor tudi vsem igralcem komičnih nastopov. Iskrena hvala tudi vsem bratskim organizacijam, ki so nas počastile s svojim posetom. Vsem najlepša hvala! Or-ju-na Vlč-Glince. Seja prireditvene sekcije ljubljanske Orjune se vrši v torek, 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer v areni »Narodnega doma«. Važno! s Pred nakupom luiiM moderne moške in deške konfekcije Jos. Rojina LJUBLJANA, Aleksandrova c. 3. i s m !uis@h ‘VNvnenn ?IA01VNtf38 ‘O VNIAOD&I VMSrmildNOM 1 Mestni odbor Ljubljana je oblastni odbor na svoji predzadnji seji razpustil, ker odbor vsled večkratnega izmenjavanja odbornikov ni bil delazmožen. V isti seji je bil imenovan komisarjem dosedanji predsednik, ki ima nalogo čimprej sklicati občni zbor, na katerem se bo volil nov odbor. Nabiralne pole. Vse, kateri imajo nabiralne pole mestne Or-ju-ne Ljubljane, prosimo, da se zglase v torek, 16. t. m. v pisarni v areni. Tajnik. 1. DECEMBRA V proslavo narodnega ujedinjenja priredi ljubljanska Orjuna v soboto, dne l. decembra v veliki dvorani »Narodnega doma« in v stranskih .prostorih družaben večer z izbranim sporedom. Narodna društva v Ljubljani ob tej priliki prosimo, da to po mogočnosti vpoštevajo in za ta večer predvidene prireditve prelo-že. Ravno tako opozarjamo narodno občinstvo, da ta večer rezervira za nas, t-!'*1 >*• Vse člane mestne Or-ju-ne v Ljubljani poživljamo, da dvignejo legitimacije v najkrajšem času. Ustanovni občni zbor Orjune na Pragerskem. V soboto, 6. t. m. zvečer se je vršil na Pragerskem ustanovni občni zbor naše tamkajšnje organizacije, katerega sta se v imenu oblastnega odbora udeležila brata R. Rehar in prof. Kenda iz Mari- j[a’ Predsednik pripravljalnega odbora brat Huber je v lepem otvoritvenem govoru vzpodbujal k delu za dosego naših visokih ciljev, tajnik in blagajnik pripravljalnega odbora pa sta poročala o dosedanjem pripravljalnem delu. O situaciji in o našem pokretu, kakor tudi o glavnih nalogah krajevne Orjune je poročal delegat brat Rehar. Nato je bil izvoljen definitivni mestni upravni, namestni in nadzorni odbor. Pragersko, nekdaj še močno ponemčena štajerska postojanka, je važno železniško križišče, bo pa, ko se zgra-de nove projektirane železnice, postalo še važnejše, zato čaka naše tamkajšnje brate in sestre obilo dela. Novi bratski Orjuni želimo, da bi se krepko razvijala! Izredni občni zbor v Celju se je vršil dne 8. t. m. Pokazal je, da vlada v organizaciji odločna volja začeti z resnim smotrenim delom »Za Nacijo«. Pričakujemo, da se bo novi odbor lotil z vso vnemo dela in v polni meri zadostil nalogam, ki jih stavljamo na to našo važno Orjuno. Železniki. Dne 28. pr. m. se je vršil v gostilni pri Meru izredno dobro obiskan ustanovni občni zbor naše organizacije za »S e 1 š k o d o -1 i n o«. Udeleženci so z velikim zanimanjem in oduševljenjem sledili temeljitim izvajanjem brata predsednika, nakar so si izvolili odbor, čil in delaželjen, ki nam jamči, da bo organizacija dobro uspevala. To je naša nova obmejna organizacija, naša čvrsta straža napram kletemu sovragu, ki nam drži v krempljih stotisoče trpečih bratov. Stojte budno na straži »Za Nacijo«. Brežice. V nedeljo, dne 14. t. m. popoldne se vrši v Krškem sestanek vseh posavskih Or jun, in sicer: prežice, Rajhenburg, Kr- ško in Dobova. To je prvi poskus strniti naše vrste v večje edi-nice v okviru oblastnega odbora. Bratje na svidenje! Družabni večer, katerega je priredila v soboto 6. t. m. ljubljanska Orjuna je vspel nad vse pričakovanje dobro. Kljub temu, da ni bilo raz-ven male notice v listih skoraj ni-kake reklame je prišlo na prireditev mnogo bratov in sester, kakor tudi lepo število naših prijateljev. Zabava je bila celi večer neprisiljena in se je splošno izražala želja, da bi se taki večeri čim večkrat ponavljali. Poleg velikega moralnega uspeha je tudi materijalni popolnoma zadovoljiv. OBJAVA. Gosp. Srečko Potočnik, krojaški mojster, v Ljubljani, nam je predložil uradno obvestilo deželnega sodišča v Ljubljani z dne 8. t. m., Vr. VII. 1638/23, ki je iz njega razvidno, da je bil dne 2. oktobra 1923 GpTG-5Č6n obtožbe radi hudodelstva poneverbe v smislu § 259., št. 3. k. z. Ko to objavljamo, smatramo, da smo zadostili g. Potočniku za svoje-časno objavo v našem listu o izključitvi iz Orjune vsled zgoraj omenjene obtožbe. Oblastni Odbor Orjune za Slovenijo. IZJAVA. Ker dr. Ažman povdar-ja, da je član »Orjune«, pribijemo, da kot tak ni bil nikdar sprejet, tudi ni plačeval članarine In sploh ne bi mogel biti naš član, ker deluje proti naši organizaciji. Oblastni Odbor. Teror. Kako so Miha čopa radikalci prestavili In kako je on nje prestavljal. Nedavno je sedel naš stari borec Miha Čop v kolodvorski restavraciji na Jesenicah. Pogovor je nanesel tudi na njegovo premestitev v Beograd. Pa se oglasi dr. Kersch-baumer, pristni novopečeni radikal: »Ja kaj nimate naše legitimacije?« On na to: »Kakšne legitimacije?« Kerschbaumer: »No, radikalske.« »Te pa jaz prav nič ne potrebujem.« »A tako, potem pa vas mi lahko prestavimo kamor hočemo.« Miha: »O-ho, čaj no, bom pa jaz tebe mal prestavil.« — Upamo, da si bo ta radi-kalska cvetka zapomnila tudi pesti Orjunaša in ga ne bode več prestavljala, kajti gotovo mu je zvenelo od silnih klofut še dva dni po glavi. Ko je v tem tragičnem dogodku slišal znani raaikalski priganjač Pavliček, je takoj zavzel partijo svojega pristaša in se izrazil, da bo Miha že jutri na cesti. Naš junačina pa je žvirco do dobrega pretepel in jo končno vrgel skozi vrata v cestno blato. Tam je naš Pavliček v zabavo vseh Jeseničanov še dolgo premišljeval, kako hitro se postavi človeka na gesto, Radikalska stranka pa se je te svojati kakor čujemo otresla. Da, da, nehvaležnost je plačilo sveta. Laž ima kratke noge. »Naprej« od 11. oktobra prinaša pod »O r j u n a š k a kultura« med drugim sledeče: Junaški Oblak je gostilničarja tako po orjunaško obdelal, da je ta čez tri dni umrl. Tako »Naprej«. Danes, dne 12. t. m. pa je taisti Oblak sedel z istim Ocvirkom . pred preiskovalnim sodnikom na deželnem sodišču. Upamo, da »Naprej« v svoji prihodnji številki prinese nov slučaj vstajenja od mrtvih. Oblak pa bode poskrbel, da se ta zagonetna »Naprejeva« notica razčisti pred sodnijo, kar gotovo ne bode ugodno odgovornemu ured-niku.___________ _____________________ Zahtevajte povsod samo „IDES“ antracen črnilo katero je v korist „JugosIovenske Matice". Sramotni oder. DR. LUKAN NEKDAJ IN DANES. Ni še dolgo tega, ko je dr. Lukan, takrat še celjski okrajni glavar, javno, na najprostejšl način v kavarni Prešeren psoval Srbe, da so se pričujoči gostje zgražali. Za to imamo najodličnejše priče na razpolago. Danes je isti Lukan veliki župan, je član NRS, njegov sin pa je član srbske nacijonalne omladine. Da, da g. veliki župan, tedaj se še ni jasno vedelo ali se povrne Avstrija ali ne. Tempora mutantur et nos mutamur in ilis. Neinškutarjenje v glavni tobačni zalogi v Mariboru presega že vse meje. Že dolgo opazujemo, da se v kakor kje v Gradcu, vendar pa smo mislili, da bo tega enkrat konec, ker pa noče biti, je konec naše potrpežljivosti. Ali uprava monopolov res nima nobenega narodnega čuta pri oddajanju tobačnih zalog in trafik? V obmejnem mestu, kakršno je Maribor, bi morala monopolska uprava oddati glavno tobačno zalogo kakemu res zavednemu človeku, ne pa nemškutariji. Kartonagen und Paplerwaren Fabrik obstoja še vedno v Ljubljani, kakor priča napis na tvornici. Priporočamo lastniku, ki ga poznamo sicer kot narodnega človeka, da pogleda v velesejmskemu vestniku, kje se prodajajo barve za prepleskanje zidu. L’altra sponda. (Drugo obrežje.) Pod tem imenom izdaja neka societa dalmatica v Trstu nekake propagandne lepake, na katerih je naslikana Jugoslavija v podobi hudiča, ki grabi Dalmacijo. Ker vemo, da bo Italija prej ali slej od Jugoslavije res še doživela »hudiča«, nas stvar sama ne razburja. Zanimivo je pa, da se ti lepaki razširjajo po zasedenem ozemlju s štambilko »Riunione Adriatica di Sicurta«, to je Iste druž- be, ki posluje v Ljubljani pod Trati-čo pod lepim imenom jadranske zavarovalne družbe. Zapomnite si to nacijonalisti in poskrbite, da za take elemente pri nas ne bo več »sicurta«. 9V STO tobačni duh iz ust. ®i zobna pasta sigurno odstranjuje močni »PEKATETE« SO PREDRAGE, PRAVI KDO. Kdor jih je preskušal, se je prepričal, da so vzlic višji ceni cenejše, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje. _______________ Razmnoževalni papir (pijoči). THE REX CO., Ljubljana. Priporoča se terpentinovo čistilo (krcema) za čevlje tvrdke „SOuA:: v Poljčanah. Kino »ljubljanski dvor*4 Kolodvorska ulica St. 39. i. .i P. n. občinstvo I Podpisano ravnateljstvo uljudno naznanja, da otvori v torek, dne 16. oktobra 1923 novo, najmodernejše KINO-PODJETJE v novo zgrajenem delu palače »LJUBLJANSKI DVOR“. Podrobne objave, sporedi in začetek predstav je razglašen na dnevnih letakih. Za obilen obisk se priporoča z velespoštovanjem JULIJ CESAR ravnatelj kinopodjetja »Ljubljanski Dvor*. Prvorazredni moderni brzopi-salni stroj „STOEWER“. Zastopstvo Ljubljana, Šelenbur-gova ulica 6/1. Perilo, kravate ter rajsuo modno in galanterijsko blago najsolidneje pri JAKOB LAH, Maribor. Glavni trg štev. 2, si i „lmpex" LjiaDiiMtrgSt.1l) Telefon 70, 349. ■ssz; jaesoabiagJSKU'. *./:-awu---aw* MOTK«—sr- — - !aaacaBwn*aB8SM isa* o 4 ii C X • 4 O* t t** vr a PooblaHenl dobavitelj vseh unlformsklh potrebidn Or. Ju. Na. etSKSsa PETER CAPUDER, LJUBLJANA Vidovdanska cesta itev> 2. Zahtevajte brezpiaien cenik, navodila za mero in plačilne pogoje. TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1. Brzojavi: (PRSJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) Telefoni: 139, RG0VSKA ** rezerva Din, 17.500.000*-. 146 458 Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Podružnice s Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Ekspoziture: Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici). Naročajte 0RJUN0“! AUTOMOBILE kolesa, motorje, pnevmatiko vseh rsi, olje, bencin In iruge potrebščine »53 vedno v zalogi lit m « LJUBLJANA. 1.1 E. LJIU1 II II in I lla IM in drobno! Carinsko - Posrednicki - Bureaux Uvoz GROM Izvoz Centrala LJUBLJANA Kolodv. ui. 41. Podružnice: Zagreb, Maribor, Jesenice, Boh. Bistrita, Cakovet, Rakek. mm ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, raziiS tis, stopnice. ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Saga. Tovarna furnirja. je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in Jfnjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvorniea šolskih zvezkov. Šolski zvezki za 6snovne šole in srednje Risanke, dnevniki in beležnice. sOtC« C O 03 •-e* e g ■M U .S a >22 ec 'Z? £ m 13 S Ti & >C/2 p M 5 5 s “ aD J* S > ■■£% So!« S .ti >0 a a S ® P £ ° % - £ s co <5 «■, ^ 53 «..2 P g >0 T3 H-j •■—s ¥ 3 OJ 3 > s g "g o O ' > a sij telili llial KOUSU NAJBOLJŠA NUDI &C0M* UTO* Zobna pasta J^ikadont Ustna voda Zahvala. Ob času, ko nam je neizprosna usoda iztrgala s kruto roko iz naše srede nadvse ljubljeno mamico, soprogo itd. Katarino Jakša, vd. Bernatovič, roj. Oršič soprogo veletrgovca nam je bilo v veliko uteho, sprejeti toliko izrazov in sočuvstvovanja. Zahvaljujemo se vsem, ki so v tako velikem številu spremili nepozabno nam pokojnico na njeni zadnji poti in nam s svojim sočuv-stvovanjem tešili globoko bol. Posebej se zahvaljujemo gg. zdravnikoma: profesorju dr. Šlajmerju in dr. Avramoviču, ki sta storila vse, da bi ohranila nam ljubljeno bitje pri življenju, kakor tudi preč. gosp. kanoniku Sušniku in ostalim preč. gg. duhovnikom za njih iskreno tolažbo. Srčna hvala še vsem onim, katerih krasni venci so spremljali nepozabno rajnico na njeni zadnji poti. V LJUBLJANI, dne 8. oktobra 1923. Elza vd. Mixich roj. Bernatovič, hčerka, in vsi ostali sorodniki. Ivan Jakša, soprog, Potrti najglobje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes ob pol 8. url zv. preminul po dolgi in težki bolezni naš iskreno ljubljeni brat, stric in svak, gospod VALENTIN DOLENC finančni blagajnik v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 11. oktobra 1923 ob pol 5. uri popoldne Iz hiše žalosti v Stari Loki štev. 15 na tamkajšnje pokopališče. STARA LOKA, dne 9. oktobra 1923. Jerica Hubad, roj. Dolenc, Vsi ostali sorodniki. France Dolenc, lesni industrijalec, brat. sestra. SLOGRAD Slovenska pina in intotrpa d. d. Tei. inter. 189. Tei. inter. 180. TeliEna parna UBIJEM, Spodnja Šiška, Frankopanska ulica 151. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silou-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. Hi Mii! več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa ,,EVANS“. Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje, „TR!BUNA(< F. B L. tovarne dvokoles in otroških vožičkov Ljubljana, Karlovška 4. fflHB 5 OBB |MERAKL| barve, mastila, lake, kit, kiei, emalle, Žo* pife in »aiamieno žisti firnež najboljše vrste nudi tovarna I II ■ ■ ■ Maribor Ljubljana Novi sad podružnica. centrala. skladišče. Posebna obvestila bo ne izdajajo. Tovarne: LJUBIJANA-MEDVODE MODNA TRGOVINA A. Sinkovič NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNE! s Ori ing. V. Nikolič Kraljev, dvorski liferant Ljubljana - Moste Telefon št. 562. Manufaktura, moda, konfekcija DRAGO SCHWAB ju, Dvomi lig 1 v zalogi Specijelno angleško i Češko sukno, vseh vrst obleke, dežni plašči, usnjeni suknjiči, pelerine, zimnlki, ra-glani etc. hdelava oblek v lastnem modernem salonu! I i g;-: ing. dukic mm Bohoričeva 24 OBenNseM se priporoma sa vsa v to stroko spadajoča dela. (Tiska Učiteljska tiskarna v, Ljubljani.