Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu „Mirau v Celovec, Pavličeva ulica St. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Glasilo koroških Slovencev Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo „Mira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXVIII. V Celovcu, 13. januarja 1909. Deželnozborske volitile. Uradna Celovčanka je prinesla v torek, dne 9. t. m., uradni razglas, da so splošne volitve za deželni zbor vojvodine Koroške razpisane, in sicer po sledečem redu: A. Volitev poslancev iz splošne (četrte, volilne skupine je nastavljena ua' sredo, dne 24. marca 1909. V tej volilni skupini tvorijo : volilni okraj 1: mesto Celovec, sodni okraji: Celovec,JVelikovec, Dobrla-vas, Pliberk in Železna Kapla; volilni okraj 2: sodni okraji Št. Vid, Svinec, Staridvor, Krka, Breže, Volšperk, Št. Pavel in Št. Lenart; volilni okraj 3: sodni okraji Beljak, Paternion, Trbiž, Po dklošter, Rožek in Borovlje; volilni okraj 4 : sodni okraji Špital. Sovodje, Milštat, Zg. Bela, Greifenburg, Winklern, Šmohor, Kotiče in Trg. Vsak izmed teh štirih volilnih okrajev voli enega poslanca. Morebiti potrebne ožje volitve se bodo vršile v soboto, dne 27. marca 1909. B. Volitev poslancev iz kmečke (tretje) skupine je nastavljena na pondeljek, dne 29. marca 1909. V tej volilni skupini tvorijo : volilni okraj 1: sodna okraja Celovecoko-lica in Borovlje: 2 mandata; volilni okraj 2 : sodni okraj Trg : 1 mandat ; Podlistek. Tepežkarji. (Potopisna črtica. — Spisal Ivanski.) (Dalje.) Aretacija. Zadnjikrat sem vam pisal, g. urednik, kako sem tepežkal v Selu na Notranjskem in kako ustavil vlak s slamnatim možem in potem zaspal v zadnjem vozu. Da pa ne boste mislili, da še morda sedaj spim, zato sem se namenil vam razložiti stvar do konca. I seveda, vsake stvari mora biti enkrat konec, tako tudi tepežkanja. Da, da, to pa je bilo tako-le: Spati v zadnjem vozu na klopi mi ni bilo dolgo časa dopuščeno, kajti precej na naslednji postaji prikloboštra v voz star mož z velikim košem na rami in ga postavi na mojo glavo. Takoj planem pokonci in se zaderem nad njim. „A—nai oprostijo gospod, jih nisem videl,“ se začuden izgovarja. Kaj pa imate tu v košu?" ”Vejo, jajca nesem naprodaj v Logatec.“ ”Odkod pa ste pravzaprav?" „A jaz ? Jaz sem Lojze Blažon iz Grčarevca štev. 6, imam doma dve kozi, pet kokoši in priklenjenega psa." Medtem pa stopi v voz sprevodnik, bled kot zid, silno zaskrbljen ; kapo si sname z glave in zdrsne na klop. volilni okraj 3 : sodna okraja Št. Vid in Svinec : 1 mandat ; volilni okraj 4 : sodni okraji Breže, Staridvor in Krka: 1 mandat; volilni okraj 5: sodna okraja Velikovec in Dobrlavas: 1 mandat; volilni okraj 6: sodna okraja Pliberk in Železna Kapla; 1 mandat; volilni okraj 7 ; sodni okraji Volšperk, Št. Lenart in Št. Pavel : 2 mandata ; volilni okraj 8: sodni okraji Belj ak, Paternion in Rožek: 2 mandata; volilni okraj 9: sodna okraja Trbiž inPod-klošter: 1 mandat; volilni okraj 10: sodna okraja Šmohor in Kotiče: 1 mandat; volilni okraj 11 : sodni okraji Špital, Greifen-burg in Winklern : 1 mandat ; volilni okraj 12 : sodni okraji Sovodje, Milštat in Zg. Bela : 1 mandat. V teh volilnih okrajih ne volijo v tej skupini volilci iz mest, trgov in industrijskih krajev, ki volijo v skupini mest, trgov in industrijskih krajev. Morebiti potrebne ožje volitve se bodo vršile v sredo, dne 31. marca 1909. C. Volitev poslancev iz skupine mest, trgov kot takih in industrijskih krajev, kakor tudi trgovske in obrtne zbornice je nastavljena v četrtek, dne 1. aprila 1909, morebitne ožje volitve 3. aprila 1909. Celovec voli tri, drugih 7 volilnih okrajev po enega poslanca. D. Volitev iz skupine veleposestnikov je nastavljena na pondeljek, dne 5. aprila 1909. Skupina veleposestnikov voli deset poslancev. Že z razglasitvijo volitve nam je vlada hotela dati udarec. Za ožje volitve je pustila časa samo tri dni, oziroma en dan, dobro vedoč, da bodo nasprotniki svoje ljudi, ki stanujejo skupno po večjih selih v dolinah, o ožjih volitvah lahko takoj obvestili, mi pa naših ne tako lahko, ker „A — jes, jes ! Moj Bog ! — Nobene pomoči ni več. Morda bom še ob službo !" začne stokati. „0, za Boga, kaj pa se je zgodilo ?" ga vprašujem radovedno. „Ah, kaj ! Ne bodite tako nevedni ! Ali ne veste, da je povozil vlak pred četrt ure nekega človeka. O joj, to so bile bolečine ! Tako ga je pomandralo, da še krvi ni bilo nikjer nič videti, samo noge so ostale popolnoma cele. Jej. jej, jaz bom pa sedaj kaznovan, ker nisem pustil poprej vlak ustaviti. Ješ, ješ!" Obrnil sem se k oknu in se jel skrivaj muzati. Smeh me je začel siliti in nisem vedel, kaj bi mu odgovoril. „No, včasih že tako pride," mu odvrnem končno. „Vi ste pa res trdosrčen. Še sočutja nimate do povoženega. Sicer ne vem, kaj je bil pravzaprav. Govori se, da je bil pristaš nemčurske stranke," je nervozno zagodrnjal sprevodnik in odšel ven. „No, oče, kaj pa vi pravite k temu?" vprašam moža, ki je skrbno prešteval jajca v košu. ,.0, vejo, nesreča nikoli ne počiva. Saj sem tudi jaz rekel našemu Jožku, da naj nikar ne nagaja kozam. Pa ni ubogal. Včeraj jih je tako razdražil, da sta drug drugi repe pogrizle. Ja, ja, je že tako. Zdaj pa srečno, ker tu v Logatcu izstopim." ,.Z Bogom." Ozrem se skozi okno in zagledam Ožbetovega Naceta iz Ljubljane, ki je vstopal ravno v zadnji voz. „0 tristo kozjih repov! Kaj pa ti, ljubljanska srajca, tu stikaš?" se začudim nad njim. stanujejo dostikrat dalje vstran od prometa. Če bi naša stranka ne skrbela za volilce, bi sploh o ožjih volitvah od županstev ne mogli pravočasno ničesar izvedeti. Tako skrbi vlada za našega kmeta! Sicer pa gremo to pot v volilni boj s samozavestjo in navdušenjem, in upamo, da naše delo ne ostane brez sadov ! Kandidati se bodo postavili o primernem času v sporazumu z volilci. V stran s škodljivci slovenskega kmeta in delavca! Z lažjo si hoèejo pomagati? Nasprotniki čutijo, da izgubljajo med našim vedno bolj zavedajočim se narodom politična tla. Zato segajo po sredstvih, ki postavljajo nemško-nacionalno laž v pravo luč. Znano je vendar, da je ob obupnem položaju naših kmetov začelo slovensko katoliško politično in gospodarsko društvo akcijo za novo podporo za po suši oškodovane kmete. Po posredovanju posl. Grafenauerja je ministrstvo tudi dovolilo iznova 50.000 kron. Posl. Nage le je slučajno pri ministrstvu izvedel za svoto, ki jo je sklenilo ministrstvo po posredovanju posl. Grafenauerja dati v podporo za nakup sena. In mož je hitro brzojavil v Celovec, da je podpora dovoljena, njegovi pristaši pa so razkričali, da jo je on pridobil. Odgovarjamo na neverjetno predrznost „Freie Stim-men“, ki pišejo o „klerikalno-slovenski Wahl-Heu-goljufiji", da je poslanec Nagel e, kar smo svoječasno že prebili, več mesecev pozneje kakor poslanec Grafenauer vložil nujni predlog za podporo po suši prizadetim kmetom, a ne za celo Podjuno in velikovški okraj, kakor je storil g. Grafenauer, ampak samo za velikovško okolico. 50.000 kron pa ni namenjenih samo zaNagelove pristaše v velikovški okolici, ampak za vse po suši oškodovane kmete! Torej nemško-nacionalnih poslancev sploh ne smatrajo na Dunaju več za resne. To priča, ker je sam deželni predsednik nujno p r o s i 1 ravno posl. „0 serbus Clovčan ! Veš kaj, včeri sem pršu u Lugac senu kup vat za konje, k sem j h zadnč kupu od Pihlerja, ke je faleru, pa so me reki u Lugac, de uej grem u Rute, de imaja tam več sena in tud bulš cena. Jest sm biu pa tud tulk naumn, de sm šu. K sem pa pršu u Rute, pa veš kua sm dobiu ? Nč, prov nč nism dobiu ! Tepež-karje sa se užil gor in dol po vas in velike cepce sa mel u rokah, pa en žakl orehu." „Pa bi šel še ti tepežkat, Nace," sem mu dejal prijazno. „Pe na u left ! Al miš, de sm tinta piu ! Enmu tepežkarje sm reku nekaj besed, pa je blo preč preveč. Nakrat sa začel padat cepci po moj-ma herbt, tku de sm biu ves črn in kumej sm jm ušu. Zvčer sm pa enga tepežkarja počaku za skednem in sm ga tku namahu z garevcem, de ne bo menda nkul več tepežku. Men se zdi, de me že žendarje iščeja, zatu sm se pa tku hitr pomujov nazaj u Iblana." Jaz sem ga samo pomilovalno gledal, odgovoril mu pa nisem ničesar. Zamislil sem se ven v prelepo borovniško dolino. Prvi jutranji žarki so bili prisvetili na snežene smreke, in zdele so se mi, kot bi bile posute s srebrom liki božičnemu drevescu. Med smrekami in še višje se je pa vil v oblačkih bel dim iz bližnjih hiš in se izgubljal bolj in bolj. Iz daljave je bilo skoro razločiti v tem belem dimu, kot bi plaval s peroti angelj nad smrekami. Nižje v vasi je žuborel ob cesti še nezamrznjen potoček, nad njim se je pa vil mogočen borovniški most. — Nehoté se mi je izvil iz prs sladek vzdih : O divna zemlja slovenska, kako si bogato obdarovana! — Grafenauerja, naj on, ne kak Nagele, izposluje podporo, vedoč, da le on to more. Stranka, ki uporablja taka sredstva, naj izgubi med Slovenci zadnji sled! Stoletnica rojstva Matije Majarja Zilskcga. V osredje je stopila v politiki letos naša zahteva po združenju avstrijskih Jugoslovanov. Tudi koroški Slovenci, siti sovraštev in krivic od strani Nemcev, bi se naj priklopili Slovencem po drugih kronovinah, in imeli bi mir pred nemškimi narodnimi zagrizenci, in mogli bi se tudi gospodarski okrepiti. Ta misel ni nova. Že naš učeni rojak Matija Majar Zilski se je z vnemo zavzemal za združenje vseh Slovencev; kot navdušen Slovan se je trudil celo svoje življenje, da bi pridobil Slovane za svojo misel, namreč da se morajo združiti v enem skupnem jeziku in skupnem slovstvu, kakor so se združili na tem polju Nemci. Pa naš koroški rodoljub in veliki Slovan se je porodil prepozno. Za njegovo dobo so že imela posamezna slovanska plemena vsak svojo razvito slovstvo. Matija Majar se je rodil dne 7. svečana 1809 v Goričah v Zilski dolini; v mašnika je bil posvečen 31. julija 1836 in je umrl v zlati Pragi med češkim bratskim narodom 31. julija 1892. Dolgo časa je bil župnik v Gorjah v Zilski dolini. Ko so ga zapustile oči, je šel v pokoj in živel nekaj let kot benefici at na Križni gori pri Celovcu. Celovec, Slovencem neprijazno mesto, je zapustil, ker ga je vleklo srce med brate Slovane. Majar je bil tako goreč, iskren rodoljub, kakor jih nahajamo le v časih, ko so se Slovani vzbujali iz narodnega spanja. Iz ljubezni do slovanskega rodu se je naučil vseh slovanskih jezikov, spisal je tudi rusko slovnico za Slovence. Za narod je bil pripravljen darovati vse svoje imetje. Pečal se je mnogo s staro slovensko zgodovino, pisal v različne liste, sam pa je izdajal „Slavjana“. Goreč rodoljub, veliki Slovan in naš nepozabni rojak, tvojemu duhu na veke slava ! Koroške novice. Predstave pri Trabesingerju — ne bo. Nemški nacionalci —- ki tako ljubijo Slovence — so z vsemogočimi sredstvi hujskali proti nameravani slovenski predstavi in gospo Trabesinger prisilili, da nam je odpovedala prostore. „Štimce“ se o tej zadevi niso upale pisati, ker so bile prejšnjo soboto zaradi bojkot-nega hujskanja zaplenjene, tem grše pa se je delalo osebno, da se nam je dvorana odpovedala v zadnjem času. O tem še spregovorimo. Nevarno je zbolel na pljučnici in, kakor nam poročajo, tudi na sušici č. g. Rupert Rotter, župnik v Kotmarivasi. Priporoča se v molitev ! Odprli bomo novo rubriko „volitve“. Gg. somišljenike in dopisnike prosimo, da poročajo „Ti, al boš kadiu?“ me vzdrami iz globokih misli Nace in mi ponudi smodko. Zapaliva si vsak eno, potem mi pa začne pripovedovati razne stvari na dolgo in široko, kar pa ni umestno, da bi sedaj tu razkladal, ker bi znal biti mogoče še list konfisciran. Malomarno sem ga poslušal in sem bil tiho, potem sem začel pa še molčati. Omenim naj samo to, kako da je moral ta ubogi Nace dne 20. septembra 1.1. imeti Rendez-vous" s svojo ljubico Koštrunovo Lenčko na kostanju, ker ju niso pustili vojaki, da bi stala pod kostanjem. Potem mu je pa krogla odbila z glave klobuk, in revež je padel z drevesa, misleč, da mu je odneslo glavo. „Od tistga časa sma pa Iblančan ratal ves drug ljudje in bi zavedn Sluvenc. Popreh pa še vedi nisma, kaj da sma pravzaprav!" je še ponovil Nace. Precej nato je pa stopil v vlak zopet sprevodnik. „Ja, kako pa je vendar to, gospoda, ali ne vesta, da je to voz za nekadilce !" zareži nervozno na naju. „Kje pa je to zapisano ?" ga vprašam mirno. „Ali ne vidite tu na steni?" „Ha, to je pa madžarsko in nas nič ne briga, to velja samo za Madžare!" mu odkimam bolj zaničljivo. „Saj morate vi razumeti tudi madžarsko. Vsak Avstrijec mora znati nemško in madžarsko!" „ Ja, kar kula sa uma pusti mi Sluvenc, mislte! Al nas mate tku za Pepčke ? Še z nemška Špraha sm j emu velik križ, de srn ja spravu do glave, naprej u glava jo pa ne morm na nubena viža ne ! O jej ! Kaj pa šele mažarska ! Mi zahtevama točno o vsem, kar se tiče volitev, pa vse kratko. Gradiva bo toliko, da bo primanjkovalo prostora. Drsanje na Vrbskem jezeru. Drsalec Tomaž Bohrer je prevozil v tekmi za hitro drsanje dne 2. t. m. v eni uri približno 35 kilometrov ; brez drsalk bi potreboval za tako dolgo pot približno sedem ur. V Ameriko se je odpeljalo na Svečnico skozi Beljak 300 Slovencev iz Kranjskega, moških in žensk. Bilo je med njimi tudi nekaj dojencev. Celovec. („Bisernica“), I. koroško tambu-raško društvo v Celovcu, sme za svoje razmere na svoji prvi letošnji prireditvi po pravici s ponosom zreti. Zbralo je v nedeljo 17. prosinca k predpustni veselici v Otičevo gostilno „pri zlatem studencu" ogromno število zabaveželjnih Slovencev, večinoma vrle mladine. Vsakdo potrebuje po urah resnega napora trenotke odpočitka, tako naj nudi tudi društvo svojim udom in prijateljem poleg izobrazbe včasih zanimive in vesele zabave. Dolgočasen je dan, kadar nam odtegne solnce svoje prijetne žarke ; le malo privlačnosti bo imelo društvo, v katero nikdar ne posije žarek poštene zabave in veselja. V njej se goji edinost in priiateljstvo med društveniki. — Ob neumornem tamburanju, ob petju članov delavskega društvenega zbora, prekinjeno od dvo-in enospevov, ob šaljivi pošti itd. smo preživeli lep večer, kakršnega bi ne mogli, če bi marljive roke ,.Biserničanov“ ne žrtvovale številnih uric za vaje na lepo rezljanih godalih pod spretnim vodstvom g. Fr. Ravnika. Ob takih prilikah se pokaže, da trud uka ni zaman in je stokrat več vreden kot prazna potrata zlatega časa. — Malo manj obiskan, a vsekakor prijeten večer nam je nudilo isto društvo v soboto 30. prosinca 1.1. v „Benediktinski kleti" povodom svojega občnega zbora. Društvo šteje skupaj 39 udov (med temi 31 izvršujočih). Pristopilo je preteklo leto 18 novih, izstopilo, oziroma odpotovalo je 9 udov. Dohodkov je imelo K SeG’SS, stroškov K 366'28. Predsednik pojasnjuje obilne stroške ter jih utemeljuje z nabavo več novih godal za naraščaj. Izrecna zahvala se tem potom ponavlja, in sicer: Celovškemu posojilnemu društvu, Mohorjevi družbi, posebej še g. msgr. Podgorcu in g. Ferjančičevi obitelji. Volitev je imela sledeči izid : g. Franc Ravnik, predsednik. Miklavž Ravnik, podpredsednik. Jož. Borštner, tajnik. Aleš Fric, blagajnik. Mih. Konjar in Iv. StOcklinger, odbornika. Belec in Zevel, namestnika. G. J. Ferjančič, računski pregledovalec. Sledila je občnemu zboru tudi takrat vesela, neprisiljena zabava — saj smo vendar v predpustu. Tako skuša družiti društvo razkropljene Slovence po Celovcu in naj bližnji okolici vsaj v domači zabavi. Tako bo delalo i v bodoče in nič drugače, akoravno se mu utegne kdo bližati pod krinko „zdrave kritike". Dosledno bomo delali po geslu : Z glasbo k srcu — s srcem k domovini ! P. V. Tinje. (Kruto.) Učitelj Kullnig daje otrokom packe, če govore slovenski. Je to pouk, je to vzgoja, je to moderna šola? Velikovec. (P o s 1 e d i c e s u š e.) Lanskoletna suša se zlasti šele sedaj pozimi kaže prav občutno. Pritisnil je mraz, ki je vodo še bolj posu- v cugu slu venske table, pa je fertik !" se razsrdi Nace in skoči pred sprevodnika. „No, no, le pomirite se, gospod," ga tolaži sprevodnik mirneje. „Sicer smo pa o tej stvari že sami premišljevali in smo svetovali poslancu Doberniku iz Celovca, da bi bilo potrebno, napraviti v vagone tudi slovenske napise. Zadnjič sem bil jaz pri njem v Celovcu, pa mi je rekel, da je že posredoval pri železniškem ministrstvu o tej stvari in da se te table že izdelujejo na Dunaju." Več ni mogel govoriti, ker smo bili že na kolodvoru v Ljubljani in je zato odšel ven. Naenkrat se začuje oblastni klic: „Nihče ne sme izstopiti!" — Nič hudega sluteč, pogledam skozi okno — toda v hipu se odpro vrata in v voz se nastavita dva — orožniška bajoneta. ,.V imenu postave! — Ali je izmed vaju kdo-------“ „0 jej, jej ! Al je že umrl ? — O, gespud, saj sm ga sam trikrat mal udaru z garevcem —“ je zaječal silno preplašen Nace in brcnil z nogo ob steno. „Tiho ! Jaz vprašam, ali je izmed vaju kdo položil slamnatega moža na tir?" kliče zopet gromeče orožnik. V trenotku sem postal jaz ves pisan od presenečenja in strahu. Jasno mi je bilo, da je došel brzojav o tem „zločinu“ že v Ljubljano. Ali v hipu mi ni padlo prav nič pametnega v glavo. „Jaz sem ga položil !" stopim neustrašeno pred orožnika in si denem na glavo klobuk. „V imenu postave vas odvedemo na sodišče! — Kaj pa vi," se obrne k Nacetu, „zakaj se pa šil, tako, da jo morajo ljudje po nekaterih krajih dovažati. Tudi v našem mestu se kažejo posledice bivše suše. Ker se je moč Mlinskega jarka zelo znižala, je pritisk vode pri mestni elektrarni precej majhen, in to se kaže pri naši električni luči, ki tuintam komaj še brli. Tudi kolo, ki goni vodovodni stroj za mestni vodovod, je vsled majhne moči Mlinskega jarka že parkrat zamrznilo, in v celem mestu takorekoč nismo imeli vode. Šumi proti Nageletu. Največji agitator za Nageleta pri zadnjih državnozborskih volitvah se spreminja v njegovega nasprotnika, ker so pred durmi — deželnozborske volitve in se Šumiju cedijo sline po mandatu. Ker Šumi dobro ve, da je Nagele političen mrlič, hoče na njegov račun vsaj on nekaj primešetariti. Želinje pri Velikovcu. (Zborovanje.) Shod izobraževalnega društva na Želinjah na Svečnico popoldne se je prav lepo obnesel. Društvena soba se je napolnila starih in mladih obojega spola. Z zanimanjem so poslušali govornika g. Antona Gril iz Vovber in domačega g. pro-vizorja. Prvi je govoril o kmečkih težavah, slabi žitni in živinski ceni vsled konkurence in kartelov, in kako se bo stanje kmečkega ljudstva zboljšalo, če se bodo kmetje tudi pri nas družili v svojih stanovskih društvih in držali skupaj, hodili s pravo stranko in se ne bodo dali zapeljati od raznih liberalnih oderuhov in prilizunov, ki znajo sladko govoriti, kadar kmeta potrebujejo, pomagajo mu pa ne. Drugi govornik je razlagal starostno zavarovanje kmetov, hlapcev, dekel, delavcev in obrtnikov. Živeli dobro obiskani shodi ! Togrče. (Zborovanje.) Slovenska trobojnica na „škofovi gostilni" je na Svečnico naznanjala, da se tam vrši L letni občni zbor izobraževalnega društva. Udeležencev je bilo nad 100, ki so prišli od blizu in daleč. Odborovo poročilo je pokazalo, da mlado društvo, ki se je ustanovilo 23. svečana 1908, prav dobro deluje. Udov ima nad 100; knjižnica šteje okoli 400 knjig, katere posebno mladina prav pridno prebira ; izposodilo se je nad 400 knjig. Dohodkov je bilo 138 K, stroškov pa 124 K. V odboru je ostalo skoraj vse pri starem. Društvo obžaluje bridko izgubo č. g. A. Slatinška, ki je kot podpredsednik stal odboru na strani s svojimi nasveti prav po očetovsko. Odbor, ki obstoji iz samih izobraženih, za vse dobro vnetih in navdušenih mladeničev, nam najboljše jamči, da bo društvo tudi zanaprej krepko delovalo. Č. g. kanonik Dobrovc iz Velikovca je razložil v zelo poučnem govoru vzroke žalostnega gospodarskega položaja kmetskega stanu, draginjo, visoke davke, globoko zadolženje (3/4 vseh posestev v Avstriji je zadolženo), zapravljivost, in je navedel pripomočke, kako temu odpomagati, kakor zadružništvo, razdolženje kmetskih posestev, olajšave vojaške službe, posebno pa spremembo učnega načrta naših šol, v katere naj pride več gospodarskega pouka. Kako to doseči ? S tem, da volimo prave poslance, ki bodo imeli srce za kmeta in bodo za njega tudi delali. Mladenič Jožef Krof iz Šmarjete nad Pliberkom je z zelo poljudnimi besedami priporočal čitanje dobrih knjig in časnikov, ki nas izobražujejo ter nam nudijo prijetno in pošteno vi vmes štulite?" ga vpraša osorno in ga premeri od nog do glave. Saj pravim, Nace je Nace ! Povedal je ta tepec vse od kraja, kako je hodil po Rovtah in enega „natepežkal" s polenom. Nazadnje je pa začul isto „v imenu postave!" kakor jaz. Da bi pa naju kar tako uklenjena gnali po mestu, pa tudi nisva hotela. Orožnikom sem ponudil jaz nekaj suhih klobas, ki sem jih imel še v žepu, kot za „častno besedo", da prideva sama na sodišče — in izpustili so naju. Kmalu potem sva si pa poiskala izvoščka in se odpeljala počasi in s težkim srcem proti Žabjeku. — — (Konec prih.) Smešničar. Pijanček ženi, ki pride ponj v gostilno : In ne pelji nas v skušnjavo. Žena, udarivši ga : Temveč reši me hudega, amen. Y zadregi. Pijanček: Res ne vem, ali mi je rekla žena, da smem izpiti do dvanajstih ponoči dva vrčka, ali dvanajst vrčkov do dveh zjutraj. Y gostilni. Gost: Pravite, gospod gostilničar, da se letos gostilničarjem slabo godi ; zakaj neki? — Gostilničar: Pomislite vendar, damo-ramo vsled letošnje suše z vodo strašno varčno ravnati. •OOOOOOOOVOOOOOOOO« Mohorjani, spominjajte se šentjakobske šole! zabavo. Pri pobiranja udnine za novo društveno leto se je potem nabralo 40 K. Pevci in pevke so nam še nekaj časa prepevali mile slovenske narodne, pa tudi umetne pesmi. Vrli fantje kažejo mnogo veselja za petje, tudi zmožnosti jim ne manjka, manjka Samo nekdo, ki bi jih vodil in učil. Vogrče bi imele sicer lahko dobro izvežban pevski zbor. — Zadovoljni z dobro uspelim zborovanjem in vneti za našo dobro stvar, smo se potem vsi kmalu razšli. Po zborovanju se je neki udeleženec izrazil : Danes se spet vidi, kje je prava poštenost doma. Naši ljudje pridejo na zborovanje, poslušajo govore, se malo porazvese-lijo pri poštenem petju, in ko pride noč. gre vsak na svoj dom, kakor se spodobi za poštenega človeka. Pri nemškutarjih pa pride po zborovanju šele glavna reč, namreč popivanje dolgo tja v noč. Buda. (Zborovanje.) Gospod urednik! Sprejmite nekaj vrstic iz roke preprostega slovenskega dekleta. Le redkokdaj poroča kdo iz našega kraja, zato vam hočem jaz povedati nekaj novic, ki bodo morda tudi vas zanimale. — Dne 24. jan. 1909 je imelo tukajšnje izobraževalno kmetsko društvo" svoje zborovanje, in sicer v župnišču, ker so naši gostilničarji odrekli društvenemu vodstvu prostore. Zborovanje se je vršilo nepričakovano dobro. Udeležba je bila sijajna, tako, da je bila velika dvorana natlačeno polna. Govorili so: domači župnik, č. g. Volavčnik, gosp. Čarf iz Velikovca in č. g. župnik Rozman iz Št. Petra. Ljudstvo je vse govore pazljivo poslušalo. Mlad društveni pevski zbor je žel obilo pohvale. Le tako naprej ! Slovensko dekle. Libuče. (Veselica), kojo je priredila libu-ška požarna hramba, katere društveniki so le izključno Slovenci, dne 31. prosinca v gostilni pri „Hrustu“, je imela kakor doslej tudi letos povsem nemški značaj. Zaslepljeni Libučani, kdaj boste že nehali delati sramoto svojemu narodu!? Dobrlavas. Naša predpustna veselica se je izredno dobro obnesla. Od blizu in daleč so prišli udeleženci občudovat dobrolske igralce. In res, igralo se je nad vse pričakovanje dobro. Kamorkoli si na Svečnico popoldne prišel, vse je hvalilo vrle igralke, ki so tako pogumno nastopile pri veseloigri „Pri gospodi". Ulogo preproste Mari (Franca Kuhling) tudi igralka na mestnem odru ne more boljše rešiti, kakor jo je rešila naša Franca. Izvrstno je igrala domišljavo Teklo njena sestra Micka. Ravno tako smo občudovali pogumno kuharico Fino (Anka Vastel), skrbno gospo Svetlin (Micka Eržen) in dobro gospo nadzornik (Kristina Rigel). Pri drugi igri „Vedeževalka“ so nastopili fantje. Dasiravno so jih dekleta nekoliko prekosila, se moramo vendar prav pohvalno izreči o njih nastopu. Igrali so : Danimir Vastel „Sodčka“, Jaka Lužnik Božidarja", Ivan Kuhling ,.Andreja", Šimen Škof „Miha“ in France Toplič „Jožefa“, Rigel pd. Vedenikov pa je predstavljal „Jakca“, Božidarjevega pomagača. Vsem igralcem bodi izraženo naše odkritosrčno priznanje za njihov trud in neustrašen nastop, tamburašem pa iskrena hvala za godho. Obžalovati moramo samo, da nimamo večjih in za take prireditve primernejših prostorov. Društveni sobi sta bili z občinstvom natlačeni do zadnjega kotička, in koliko se jih je moralo vrniti, ker niso dobili več prostora. J'idi se, da ima naše ljudstvo zmisel za pošteno domačo zabavo. Zato si hoče naše izobraževalno društvo letos poskrbeti svoj gledališki oder, katerega si je moralo dozdaj izposojati od drugod. Št. Vid v Podjuni. Razpisana je za tukajšnji poštni urad služba poštnega upravitelja. Pliberk. Dne 23. t. m. se bo vršila ob 9. uri dopoldne zapuščinska obravnava po rajnem upokojenem župniku A. Slatinšku v Vogrčah. Št. Danijel. (Deželna zavarovalnica.) Posestnik A. S. je bil doslej proti ognju zavarovan pri banki „Slaviji“ za 4000 K in je plačeval na leto 19 K 28 vin. Na prigovarjanje nekega gospoda iz Prevalj pa je prestopil h koroški zavarovalnici. Zavaroval se je za isto svoto (t. j. 4000 K) in mora za to plačevati letnih 45 K 3 9 vin. Deželna zavarovalnica je vendar ustanovljena v pomoč kmetom in bi imela iste varovati pred izkoriščanjem od strani drugih zavarovalnic, pa jim pomaga s tem, da jim sama najbolj globoko sega v žep. In do take zavarovalnice naj bi imelo ljudstvo zaupanje! Prevalje. (Nabava krme.) Z močnim glasom je v nedeljo občinski sluga pred cerkvijo raztolmačil kmetom, da se imajo tisti, katerim primanjkuje krme za živino, tekom treh dni oglasiti pri občini, da je dobijo, zamolčal pa je, da se imamo za to ugodnost edinole zahvaliti gosp. Grafenauerju in nikomur drugemu. G. Grafenauer je namreč izposloval od vlade 50.000 K posojila, s katerim se bo kmetom nabavila potrebna krma; slovensko politično društvo v Celovcu pa je pismeno pozvalo slovenske župnike, župane in pred- sednike posojilnic, da naj to naznanijo kmetom. Toliko resnici na ljubo. Prevalje. (Slovenska in nemška kultura.) Kaj radi se naši hajlovci hvalijo s svojo kulturo. Kdor pa se hoče prepričati, kakšne sadove rodi na eni strani hvalisana hajlovska kultura in kakšne na drugi pristna slovenska, naj pride gledat v Prevalje. „Mirovim“ bralcem je že znano, da so zadnji lovski plesni venček nemški gospodje sijajno zaključili s krvavim pretepom. V nedeljo navrh pa so imeli slovenski fantje svojo predpustno veselico ali „svečarijo“ pri Ahacu. Veselica je potekla v popolnem miru in najlepši slogi; niti besedice prepira ni bilo slišati. Kako so se časi spremenili ! Včasih so se pretepali fantje, sedaj pa študirana gospoda. Fantje, tako je prav! Le dajajte prevaljskim, leškim in drugim gospodom iep zgled, kako se ima dostojen človek obnašati. Vi pa, slavni „fortšritlarji“ in kulturo-nosci, pojdite se k našim slovenskim fantom učit omike ! Pa še nekaj. Pri nas smo res srečni ; živimo kakor v raju. Kar bal za balom in ples za plesom ! In čudno. Vsak plesni venček se vrši na sobotno noč. Nedeljo nato seveda naši pobožni kulturonosci praznujejo pod gorko odejo in odvračajo na ta način tudi kmeta in delavca, ki jim gre na lim, od službe božje. Kako imate v nedeljo spati in popivati namesto hoditi v cerkev, in kako se morate navsezadnje še pošteno pretepati med seboj, to vas, Slovence, uči prevaljski „fortšrit“. Spodnji Dravberg. (Smrt.) Nagle smrti je umrl dne 4. t. m. kmet Jeseničnik pd. Becl. Popoldne je delal v svojem mlinu, zvečer pa so ga našli mrtvega zraven velikega kolesa. Kakor kaže, ga je zadela kap. Bil je zelo priden in spoštovan gospodar. Spodnji Dravberg. („M 1 in ar in njegova hči".) Niso naznanjali časniki, niso se razpošiljala posebna vabila, samo od ust do ust se je reklo, da bo v nedeljo, dne 7. februarja, popoldne v ,.Narodnem domu" gledališka predstava, in glej, prostorna dvorana se je kmalu napolnila z obiskovalci iz trga in okolice. Vse je pazno sledilo lepi igri, ki so jo predstavljali prav izborno vrli igralci kat. slovenskega izobraževalnega društva v Kotljah. Vsi igralci so svoje deloma precej težke uloge rešili prav dobro! Zato je črneški župnik govoril vsem poslušalcem iz srca, ko je v kratkem govoru razložil pomen takih prireditev ter se srčno zahvaljeval igralcem za njih trud. Med posameznimi dejanji je svirala godba. Po predstavi se je razvila živahna prosta zabava s šaljivo pošto, dražbo itd. — Omenjamo, da je bila to prva slovenska predstava v našem trgu, zato je naše veselje tem večje, da se je obnesla vsestransko tako dobro. Veseli nas dalje, da so nastopili ravno igralci iz Kotelj, kjer je pred leti bivši učitelj in sedanji poštar Samonig napenjal vse svoje moči, da bi spravil nemškuta-rijo v cvet. Zato je delal na razdelitev občine, a glej, občina je zdaj odločno slovenska! In njegovi bivši učenci se ne gibljejo pridno samo doma v svojem društvu, marveč nastopajo tudi po drugih krajih ter hude slovensko narodno zavest. Naj k prihodnji predstavi povabijo še Samoniga, naj' pride in gleda ta nepričakovani sad svojega nemškutarskega rovanja! Libeliče. (Razno.) Tukajšnji trgovec P. Ring je prišel v konkurz. Dražba njegovega imetja bo dne 15. t. m. — Naša farna cerkev je po trudu č. g. župnika dobila Štiri krasno slikana okna, ki so res v kinč cerkvi. Stranska okna imajo podobe srca Jezusovega in Marijinega ter sv. obhajila. Izdelala jih je za primeroma majhen denar neka dunajska tvrdka. Ojstrica pri Spod. Dravbergu. (Zahvala in prošnja.) Podpisani krajni šolski svet se tem potom najprisrčneje zahvaljuje dravberški posojilnici za darovanih 32 K in Ciril-Metodovi družbi za darovanih 24 knjig za našo šolsko knjižnico. Kupljene in darovane knjige niso samo mnogovrstne, ampak tudi zares odlične vsebine, da segajo otroci po njih z največjim veseljem in jih marljivo čitajo, ter se na tak način izobražujejo v materinščini, kar žalibog naša utrakvi-stična enorazrednica ne zamore. Gotova stvar je, da vpliv knjižnice ne bo ostal v ozki sobi, ampak nam bo prinesel še najlepšo bodočnost. Tem potom se pa tudi obračamo do drugih rodoljubov s prošnjo, da bi pomagali našo knjižnico razširiti in podpirati na ta ali drug način. Mislimo, da bi knjižnica ne bila samo za šolo, temveč vsak človek naj bi našel v njej ne samo nedolžno, ampak tudi koristno zabavo. Hvaležno sprejme podpisani krajni šolski svet knjige kakršnekoli vsebine, ki bi le pripomogle k izobraževanju ljudstva. Ako bi Slovenci poznali naše razmere na navalu nemštva popolnoma izpostavljenem kraju, na skrajni slovensko-nemški meji, in bi videli, kako se borimo s sovražnikom za vsak košček zemlje, za vsako kajžo, mlin itd., bi nam morali priskočiti na pomoč, moral bi se spominjati Slovenec brat brata ter mu pomagati. Kdor ima mladino, ima tudi bodočnost. Posodite — da se vam povrne tisočkrat ! — Krajni šolski svet na Ojstrici, p. Spod. Dravberg. Borovlje. („Za svoj nos se pocukaj te !“) sem si mislil, ko sem čital v 11. štev. „Freie Stimmen" pod zaglavjem «klerikalni pospeševa-telji slovenstva na Koroškem" o nekem «beraškem pismu" (Bettelbrief), v katerem berači S. K. S. Z. milodare za «Delavski dom" v Podljubelju. In groza! To pismo, pravi dopisnik, je pisano na Nižje Avstrijsko, torej gotovo v nemško krajino. Oj, oj ! Mihel, zakaj nisi molčal, kajti grozno si se s tem zopet blamiral — sam si biješ po zobeh! Zakaj pa ne omeniš obenem, kje beračiš ti za nemški «šulferajn" ? Res lepa stvar. Evo! Prišlo mi je namreč v roke pismo, recimo po nemško «bettelbrief", borovske podružnice nemškega šul-ferajna, poslan Slovencu. Med drugim se glasi v tem pismu : «Kdor dvomi, je-li delovanje nemškega «šulferajna" potrebno in uspešno, ta naj vpraša Nemce Celja, Jesenic, Borovelj, Železne Kaple itd." Pri naši najboljši volji — nič manj kakor dvomiti moremo, popraševati pa nam tudi ni treba, saj itak vemo, kako «inteligenco" nam bodo skovale recimo šulferajnske šole, o katerih se čuje le redkokdaj kaka pohvalna beseda. Sami se seveda lahko hvalite, a vprašajte malo naše ljudstvo, kaj to pravi. Dece se po tem «izvrstnem" zistemu ne poučuje, ampak se jo trpinči, tako, da nobenega veselja nima do uka, praktične strani pouka pa učiteljstvo v takih šolah sploh ne pozna ali pa je noče poznati. In kako se neguje pouk za ženska ročna dela ! Na Koroškem omenim najbližje mi Borovlje, kjer se je začelo že naše vendar dokaj potrpežljivo ženstvo pritoževati, da se je nekdaj v tej stroki veliko bolj poučevalo in delalo kakor zdaj, ko dekleta, zapu-stivši po osmih letih šolo, še nogavic ne bi znala plesti, če bi se tega ne naučila doma. Bolje bi pač bilo, da bi naše nemške učiteljice ostale pri šolskem pouku, nego pa da napadajo stranke, vozeče se po železnici in pogovarjajoče se slovenski. Je morda to tisti velerazupiti «fortschritt", ki se naj zanese tudi v šolo ? Mislim, da se razumemo ! — Nadalje čitamo v «bettelbriefu" : «Se moremo li čuditi nazadovanju nemštva, če čujemo, da je češko šolsko društvo v zadnjih letih moglo napraviti proračun za 800.000 K, zanašajoč se na požrtvovalnost vseh čeških narodnjakov, ko se je moral med tem «nemški šulferajn" z ne več kakor 400.000 K zadovoljiti. Ali ni sramota, da šteje narodno obrambno društvo malega, revnega slovenskega naroda, «Družba sv. Mohorja", skoro ravno toliko članov, kakor «nemški šul-ferajn"!" Ja, ja, to vas pa boli, gospodje! No, nič ne dé, le potožite malo drug drugemu, mogoče bo s tem vaše zlo manjše. Samo' to se nam zdi čudno, da primerjajo ti nemški narodni boritelji «Družbo sv. Mohorja" z «nemškim šulferajnom". Malo razlike je pa le. V tem «bettelbriefu" javkajo nemškonacionalni vojskovodje tudi radi skromne požrtvovalnosti večine nemških narodov-cev, in to je eden glavnih vzrokov nazadovanja. Ja, ja, smilite se nam, toda ne moremo vam pomagati — tako radi vas pa tudi nimamo, da hi dajali slovenski denar «nemškemu šulferajnu". Zato bo tudi ta prošnja (bettelbrief), ki ste jo poslali, kakor razvidno, tudi nekaterim slovenskim strankam, ostala neuslišena. — Tak je torej «bettelbrief", a ne S. K. S. Z., ampak šulferajn-ski ! Iz Šmarjete v Rožu. V 6. številki giftne krote se hlini ubogi dopisnik «Štajerca" v podobi šmarjeških kmetov in izliva žolč čez zavedne kmete in fante vsled njihove radodarnosti za «Družbo sv. Cirila in Metoda". Ubogi dopisunček, kako se mu sline cedijo po ponemčevanju ! Kislo grozdje! Ko je umrl naš vrli Varh, ste menili, da ne bo nikogar več, ki bi probujal kmete? Ali motili ste se, reveži! Seme, katero je vsejal naš vrli Varh, že kali, in pri prihodnjih deželnozbor-skih volitvah bo zrastlo v mogočno drevo, proti kateremu se boste vi štajercijanci zastonj upirali, ker vas mi zavedni kmetje prav dobro poznamo. Saj vas lahko preštejemo na prstih ene roke. Torej le ponižno ! Zavedni šmarješki kmetje. Ledenica. (Tri mrliče) je imela na eno nedeljo p. d. Ropičeva družina. Ob pol 3. uri popoldne je umrl posestnik pd. Ropič. Uro prej je umrla pri pd. Koboltu njegova snaha, četrt ure pozneje pa nje krušni oče, ki je ob njeni smrtni postelji še molil molitve za umirajoče do «amen", potem pa se je zgrudil na tla in v nekaj minutah izdihnil. ri Loče pri Beljaku. Dekleta, katera sodelujete pri Marijini igri, ne dajte se od nemčurskih agentov pregovarjati. Bodite srčne, kakor Žalika Blažova, ki je nekemu nasprotniku, ki jo je pregovarjal, zasolila tako pošteno, kakor si jo je zaslužil. Ukve. (Škrlatico) imajo pri nas otroci in hud kašelj. Skoraj vsi otroci so bolni. Šola je zaprta. Umrli so dosihmal trije, leži jih pa po nekaterih hišah kar po pet. Gospodarske stvari. Strah pred mlekarnam ? Precej v prvi številki letošnjega „Mira“ sem naletel na besede: „Tukaj (v velikovškem okraju) ustanavljajo mlekarno/1 To še ni nič hudega. Toda sledijo besede: «Mlekarne so nevarne zadruge, ki velikrat ne dajo tega, kar živinorejci od njih upajo. So pač stroški navadno veliki in potem mlekarna ne more dajati toliko za mleko, kot ^dobijo prodajalci naravnost od kon-sumentov. Želimo prav iz srca, da bi se tisti, ki mlekarne ustanavljajo, ne opekli in ne doživeli bridkih izkušenj ... Z1 Neprijetno me je dimila ta novica in v tej obliki. Kakor je razvideti, gre tu za ustanovo mestne mlekarne, ki bi oskrbovala mesto z mlekom. Tu so pač stroški veliki, treba je le zidati krasno palačo, postaviti noter velik parni stroj in mnogo lepih dragocenih strojev, kot so videti drugje po velikomestnih mlekarnah. Za ravnatelja naj se še postavi kak učen penzionist, ki se razume na marsikako reč, izvzemši mlekarstvo, v načelstvo par nesposobnih ljudi in — fiasko je tu. Precej let je tega, kar so imeli podobno smolo v Ljubljani, le malo let odkar so to poskusili škof j e-ločani na Kranjskem. Pregovor pravi, da je treba plavati z vodo, da se je treba ravnati po razmerah in vedno v mejah, ki jih stavijo resnične okolnosti in potrebe. V začetku kolikor mogoče z malim, skromno. Šele, ko se zadruga tako rekoč tapljaje po tleh uživi v svoj terén in ga do dobra spozna, potem se lahko misli na lastno stavbo in večje stroške. Po svojih izkušnjah, ki sem si jih tekom let precej nabral v mlekarskem zadružništvu, bi svetoval okoličanom mest, naj se lotijo za začetek zadružništva na ta način, da bodo oddajali udje koj s prva mleko še vedno v svojih posodah (konvah) zadružnemu vozniku, ki odpelje določeno in naročeno množino mleka v mesto kon-sumentu na dom, kot je to delala poprej vsaka hiša sama zase. Če imajo pa okoličani še ne naročenega (od meščanov namreč) mleka na razpolago, potem kaže, da mlekarna vzame v mestu v najem majhen prostor, kamor bo privažal zadružni voznik vsak dan po nekaj 100 litrov svežega mleka; zadružna prodajalka naj speča kolikor mogoče veliko tega svežega mleka po isti ceni, kot je mleko v kraju. Neprodano mleko pa se segreje in posname z mlečnim posnemalnikom; smetana se proda kot taka, kolikor mogoče, ostala pa predela z manjšo pinjo „Viktoria“ (od akc. društva Alfa Separator na Dunaju) ali drugačno v surovo maslo ali puter, ki se z gnetilnikom dobro pregnete. Puter se vsak čas lahko proda, se v skrajni sili prekuha v maslo. A pripravljena naj bo zadruga kakor tudi vsak zasebni gospodar vselej in povsod na najslabši slučaj, saj moramo biti tudi na smrt vedno pripravljeni in za naše telo menda ni veliko še slabejših možnosti kot je smrt. Posneto mleko se v mestih lahko odda, bodisi revnejšim delavskim družinam, bodisi pekom. Če pa treba, se posneto mleko skisa in napravi iz njega preprost, domači sir ali mohaut (tudi čuč ga imenujejo, Nemci pa mu pravijo „Topfen“). Ako mlekarska zadruga svoj okraj na ta način sondira, preiskuje kot zdravnik rano z ostro iglo, potem se pač ni zlahka bati kakšne katastrofe, poraza, zgube. Že pri tem najenostavnejšem ravnanju mestno-okoličanske mlekarske zadruge bi ljudstvo premnogo pridobilo, zlasti pri nas na Koroškem. Ali menite, da je pametno, ako hodi vsak dan po ena oseba v uro, ali celo poldrugo uro oddaljeno mesto? Če se oziramo že na najnižje, koliko se strga tu same obutve. A to bi bila še malenkost. Poglejmo uboge mlekarice po zimi. Koliko mraza morajo prestati v zgodnji jutranji uri, ko škriplje mlekarski voziček v mesto. Toda za ljubi kruhek človek še vse potrpi. Drugače je po leti. Tu je sicer krasno peljati po lepi cesti svojih 15 do 20 litrov v mesto, za kratek čas je, toda koliko časa, koliko delavnih ur se pri tem izgubi za kmečko delo in to v dobi, ko je pomanjkanje poslov na deželi postalo tako občutljivo. Lahko trdim: Če kje, tedaj je gotovo pri preskrbovanju mest z mlekom skrajno neracionalen, to je nerazumen rek: Vsak zase! — Veliko mlekaric se lahko nadomesti z vozom in parom konj, dobiček bi bil očividen. In koliko izmečejo mlekarice, ki hodijo vsak dan v mesto, po nepotrebnem denarja za razne mike, ki jih je vse polno v izložbah! Vsakih Ì4 dni je nova ruta, uvajajo v okolico razne sladkosnednosti, in stroški v kmečki hiši se množe, ž njimi pa ne dohodki, nezadovoljnost raste, mnog fant, marsikako dekle izgubi veselje do kmečkega poklica ter gre služit v mesto. Na ta način je vedno večje pomanjkanje delavcev na deželi, vedno bolj pa se množi masa mestnega in tvorniškega proletarijata po mestih. (Dalje prih.) Proti rdeči bolezni pri svinjah. Deželna vlada je razglasila, da bodo tudi letos cepili svinje proti kužni rdeči bolezni. Cepiti smejo le živinozdravniki. Zdrave svinje bodo cepili v občinah, kjer se nahaja ta bolezen, v mesecih mare, april in majnik. Posestniki, ki želijo cepljenje svojih svinj, naj naznanijo občinskemu predstojništvu, koliko svinj hočejo dati cepiti, koliko so stare, kako težke so približno, eventuelno kako dolgo so noseče posamezne svinje; nadalje je treba naznaniti kraj in približno čas cepljenja. Občine morajo naznanila takoj poslati pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Kjer pa že razsaja rdeča bolezen, se naznani cepljenje lahko kar pri živinozdravniku, ki je bil poslan na lice mesta, da uradno konštatira kužno bolezen. Za vsako svinjo, ki je naznanjena za cepljenje, mora plačati posestnik živinozdravniku takso 40 vinarjev, če jo pusti cepiti ali ne. V posebno oddaljene kraje, kamor stane vožnja izredno veliko, gredo živinozdravniki cepiti le tedaj, če se jim povrnejo potni stroški. Naše posestnike opozarjamo, da se cepljenje svinj hvali in priporoča kot uspešno sredstvo proti rdeči bolezni, ki naredi po nekaterih krajih vsako leto strašno veliko škode. Saj stroški niso posebno veliki. 10 zapovedi za kmeta. 1. Krmi redno; drži se točno vedno istega časa in pokladaj vedno enako veliko krme. 2. Napajaj redno in zadostno; voda naj ne bo pretopla, pa tudi ne premrzla. Vroča živina ne sme piti vode. 3. Nikoli ne preobkladaj živine z delom. 4. Ne pokladaj nikoli plesnivega ali onesnaženega sena in slame. 5. Izkušaj strupene in škodljive rastline po travnikih in pašnikih, kolikor moreš uničiti. 6. Varuj živino po možnosti pred solnčno vročino, pa tudi pred dežjem; ne puščaj je ležeče na mrzlem ali mokrem tlaku. 7. Prehod od ene krme k drugi izvrši počasi. 8. Povsod zahtevaj kar naj večjo čistost, ker snaga je prvi in glavni pogoj, da je živina zdrava. 9. Skrbi, da bo zrak v hlevu čist in svež, a varuj živino pred prepihom. 10. Vedno pazi na posle, da dajo živini vsaj enkrat na teden med krmo edino krmilno in varstveno sredstvo, namreč M as ti n a, in ne dovoli jim, da delajo po svoji glavi. Kdor se bo držal teh pravil, bo kmalu spoznal, da je dokaj laže, varovati živino bolezni, kot pa bolno zdraviti. Društveno gibanje. Slov. kršč.-soc. „Zveza“ za Koroško v Celovcu (Kosarnske ulice št. 30/1.) naznanja, da ji je pristopilo „Slov kat. izobraževalno društvo v Kostanjah“ (štev. 20.). —- Pričakujemo še na-daljnih oglasil. Žitaravas. Naše k. s. i. dr. ,,T r t a“ vabi vse prijatelje poštene zabave na predpustno veselico, ki jo priredi dne 14. svečana t l. v gostilni pri Mertlnu v Žitarivasi s sledečim sporedom: Tamburanje, predstava iger «Čašica kave" in «Pravica se je izkazala", tombola in še nekaj — kdor hoče videti in vedeti, naj pride. Vstopnina za neude 30 vin. Začetek ob 3. uri popoldne. Stari in mladi od blizu in daleč — pridite. Odbor. Železna Kapla. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 14. svečana t. L, v zgornjih prostorih gostilne pri p. d. Bošteju popoldne po blagoslovu ob pol 2. uri predpustno veselico z igrama: «Jeza nad petelinom in kes" in «Kmet in fotograf". Na sporedu je tudi poučen govor. — K obilni udeležbi vabi odbor. Slov. kat. izobraževalno društvo za Šmihel in okolico priredi v gostilni pri Šercerju v Šmihelu dne 14. svečana 1.1. svoj letni občni zbor. Nato se uprizori igra «Kazen ne izostane" s pridatkom še ene burke za smeh. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina za neude društva 20 vinarjev, oziroma prvi sedeži 40 vinarjev. Vabi se na obilno udeležbo od blizu in daleč. Odbor. Št. Lipš. Slov. kršč. soc. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21. februarja 1909, pri Habnerju svoje mesečno zborovanje. Na sporedu je poučen govor in igri «Čašica kave" in «Kazen ne izostane". Vmes poje moški zbor. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za neude 30 vinarjev. K obilni udeležbi vabi vse bližnje sosede odbor. Kat. soc. izobraževalno društvo na Djekšah bo imelo prihodnjo nedeljo, dne 15. svečana, svoj ustanovni občni zbor. Za dobra govornika je oskrbljeno. Zborovalo se bo pri p. d. Kramarju na Djekšah. Na sporedu bo volitev odbora in sprejemanje udov. Zato pridite vsi naši prijatelji v obilnem številu! Na delo! Prevalje. Na pustno nedeljo, dne 21. t. m., priredi naše delavsko društvo pri Šteklu popoldne po blagoslovu predpustno veselico z govorom, tamburanjem in šaloigro «Občinski tepček". Kdor si želi poštene zabava, naj le pridej Vabi odbor. Št. Jakob v Rožu. Opozarjamo in vabimo še enkrat vse zavedne Slovence iz Zgornjega Roža na zborovanje kat. slov. izobraževalnega društva „Kot“, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 14. februarja t. L, popoldne po blagoslovu v «Narodnem domu". Govoril bo č. g. Rožman iz Borovelj o «boju za družino". Opozarjamo posebno na lepo štiridejansko igro s petjem: «Dve materi", katero bodo predstavljale naša dekleta. Vstopnina: Sedeži 50 vin., Stojišča 40 vin. Pridite v prav obilnem številu! Odbor. Slov. kat. izobraževalno društvo „Zila“ priredi dne 21. t. m. ob 1/27. uri zvečer svoj občni zbor v gostilni pri Hepcu v Zahomcu. Na sporedu je govor in uprizoritev igre «Občinski tepček", pri kateri se bo pobirala vstopnina 70 vinarjev za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor. Brdo. V nedeljo, 21. februarja 1909, priredi tukajšnje slov. kršč. soc. izobraževalno društvo «Brdo" igro «Eno uro doktor" v Matevž Grafenauerjevi gostilni v Veliki vasi. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina za sedeže 40 vin., stojišča 20 vin. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. Politične vesti. Državni zbor — zaključen. Od jezikovne predloge, ki jo je predložila vlada za Češko, nismo prav ničesar pričakovali, in nismo se varali. Jezikovna predloga je nemške in češke stranke le še bolj razburila, njihovo nasprotje še bolj poostrila. Nastal je v zbornici tak škandal, da je bila vlada prisiljena državni zbor zaključiti. Nemški in češki poslanci so po zaključenju drug drugemu očitali, da so zakrivili zaključenje. Zbogtega so si skočili v lase, in nastal je pretep kakor med fanti po krčmah. Ljudstvo je pričakovalo od državnega zbora važnega gospodarskega delovanja, in kar se je v tem oziru že dobrega storilo, je vsled zaklju-čenja državnega zbora vse padlo zopet v vodo. Kdo je vzrok temu? Bodimo odkriti! V prvi vrsti vlada, ki je zopet pokleknila pred nemškimi na-cionalci, in nemški nacionalci, potem šele češki radikalci. Ko je hotela vlada Nemce in Čehe pomiriti in v to svrho predložiti parlamentu jezikovno predlogo, je poslal vodja trgovinskega ministrstva, dr. Mataja, v Prago tajen ukaz, naj poštno ravnateljstvo odgovarja v nemškem jeziku vsem uradom tretjega razreda, katerih voditelji so napravili prometni izpit in torej morajo znati nemški. To je storilo ministrstvo, dasiravno je pred kratkim časom določilo, da mora ravnateljstvo poštnim uradom tretjega razreda odgovarjati češki; to je storilo ministrstvo ob času, ko je predložila vlada jezikovni zakon, ki določa v čeških okrožjih češki notranji jezik. Čisto naravno je, da je moralo to Čehe razdražiti in da so zahtevali od dr. Mataje, da se opraviči. In dr. Mataja je kritični položaj z izjavo, da je na Češkem pri nižjih poštnih uradih češki jezik «dopuščen", še poslabšal. Ta izjava vodje trgovinskega ministrstva je morala Čehe razdražiti. Cehi so zahtevali, da mora dr. Mataja svojo izjavo popraviti, in do te zahteve so imeli popolno pravico. Tu pa so imeli zopet taco vmes nemški nacionalci, ki so vložili pri ministrskemu predsedniku Bienerthu svoj veto (prepoved). In slabotna vlada se je zopet vdala nacionalcem. Ko je Bienerth takoj začetkom seje izjavil, da dr. Mataja ne bo popravil svoje izjave, so začeli češki radikalci strahovito razsajati. Pridružili so se jim češki agrarci. Posledica temu je bila — zaključenje državnega zbora. «Slovenski klub" se je zbral v soboto zvečer na posvet in je soglasno sklenil, da objavi sledečo izjavo: «Slovenski klub odobrava, da se je državni zbor zaključil in tako rešil ljudski za-stop iz sramotnega položaja, ki je bil škodljiv ljudskemu blagru in kvarljiv državnim financam. Vlada se poziva, da ustvari predpogoje za uspešno delovanje parlamenta in potem čimpreje zopet skliče državni zbor. Kaj sedaj? Listi prinašajo vesti, da bo Bie-nerth napravil iz provizoričnega kabineta definitivni. Pritegnil bo baje v kabinet izmed parlamentarcev le ministre-rojake. Če se mu to ne posreči, bo pa zavladal zopet zloglasni § 14. Novo ministrstvo. Novo ministrstvo je že sestavljeno, in sicer sedi v njem 9 Nemcev in 4 Slovani. Justični minister je znani graški odvetnik dr.Viktor pl. Hochenburger, naučni minister grof S t ii r g h, dva zagrizena nasprotnika Slovanov. Trgovinski minister j e dr. W eisskirchner. Proti temu kabinetu bodo Čehi in Jugoslovani nastopili solidarno z najostrejšo opozicijo. Srbija hoče vojno. Vojni minister Živkovič je v finančnem odseku skupščine izjavil, da je vojna neizogibna in naj mu zato dovoli skupščina 40 milijonov kredita. S tem denarjem bo minister baje v stanu v osmih tednih spraviti skupaj 250.000 mož in 50.000 prostovoljcev. Vojska bo začetkom maja. Vlada je naročila v Heustalu na Belgijskem 22 milijonov patron, ki morajo biti izgotovljene v najkrajšem času. Književnost. Pasjeglavci. Zgodovinska povest. Češki spisal Alojzij Jirasek, preložil S. S. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Marljiva založnica Kat. Bukvama v Ljubljani je storila prav, da je izdala kot 4. zvezek ljudske knjižnice v slovenskem prevodu znamenito povest češkega pisatelja. Moderni naši pisatelji povprečno ne znajo pisati za ljudstvo, ki želi vedno kaj novega, zabavnega. Kazni agentje hodijo ravno zdaj po naših krajih in ponujajo ljudem različne, ničvredne romane. Dobro delo opravlja K. B., ker nudi ljudem za majhno ceno dobro čtivo in jih seznanja z duševnimi proizvodi naših severnih slovanskih bratov. Cena knjigi nevezana 1 K, krasno vezana 2 K 10. Prezgodaj rojene otroke reši SCOTT-ova emulzija propada in jim da normalno moč in krepost. Pristna le s to znamko — z ribičem — kot 2 jamstvenim znakom ■SCOTT-ovega ravnanja. Tisoči skrbnih starišev so bili presenečeni nad hitrim zboljšanjem. Celo oni, ki zavračajo mleko, radi uživajo SCOTT-ovo emulzijo in jo lahko prebavljajo. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobiva se v vseh lekarnah. Kaj je novega po svetu. Za izobraževalna društva. Zadnji „Škofijski list1* ljubljanski obsega dvajset strani temeljite, za izobraževalna društva prav primerne apologije (obrambe sv. vere). Dom za slovenska znanstvena društva nameravajo sezidati v Ljubljani. To misel je sprožil dr. Vinko Gregorič. Tlak je povozil pri Otiškem vrhu v nedeljo popoldne, dne 31. prosinca, železniškega uslužbenca Jakoba Bri emana tako hudo, da je kmalu nato umrl. T Oplotnici na Spod. Štajerskem so zmagali pri občinskih volitvah v 1. in 3. razredu nemškutarji in dobili tako občino v svoje kremplje. Prsne i,„Wine boli v vratu in križu nam lajša zdravilni, kite, nd’e in žile krepilni Feller-jev fluid z znamko „Elsa-fluid Dvanaistor za poskušajo 5 K franke Naročite pri E. V. Kellerju v Stubici, Elsa trg 67 (Hrvatsko). Willi. Umrl je jTt. m. v Pragi bivši češki minister t. m.S5riScoP!NàrodSVe'Noviny^so'iz^njLu na čast na ta dan v slavnostni obliki. Pesmku- buditelju mučeniških Slovakov prirejajo njegovi 'rojaki slavnostne večere. Bogata beračica. V Berolinu na Pruskem je umrla beračica, pri kateri so našli v obleki všitih 24.000 mark. Povodnji. Ko je pri nas odnehal izredno hud mraz in od vseh krajev prihajajo tožbe zaradi suše, je padel na Zgor. Štajerskem sneg, na Moravskem pa so nastale strahovite povodnji. Zaradi povodenj, ki jo je povzročila Morava, je utonilo pet oseb. Podpirati češko industrijo je naša dolžnost. Če torej potrebujete platno, cefire, kanafaze, oks-forde in sploh vsakovrstne tkalske izdelke, obrnite se z zaupanjem na bratsko firmo (tvrdko) Jos. Suchànek, tkalska in razpošiljalska tvrdka v Novem Hràdku pri Novem Mestu nad Metuji na Češkem. Zahtevajte vzorce. Enkrat prevleči s „Schichtovim milom" nadomesti prevleči z drugim navadnim milom dvakrat. „Schichtovo milo“, znamka jelen, je najboljše jedrnato milo na svetu. Njegova čistost je zajamčena s 24.000 kronami. Bolni na želodcu iščejo in najdejo tolažbo in zdravje v uporabi pravih Bradjjevih želodčnih kapljic, ker po kratki uporabi tega staroprizna-nega sredstva izginejo vse slabosti in drugi neprijetni pojavi, kakor omotica, omedlevica, glavobol, slabo prebavljanje, zapečenost in po njej povzročena utrujenost in oslabljenje. Ker se večkrat prodajajo posnetki, zahtevajte vedno samo prave Brady-jeve želodčne kapljice, ki morajo imeti na zunanjem ovitku in navodilu o porabi poleg Marijine slike s cerkvijo tudi podpis Najbolj varno pred posnetki Č./JTTTTJ,,, pa je, ako se naravnost na- Z roči pri edinem izdelovalcu C. Bradyjevì lekarni, Dunaj L, Fleischmarkt 1/385, odkoder se razpošilja 6 steklenic za K 5 ali 3 podvojne steklenice za K 4-50 franko in brez vseh drugih stroškov. Tržne cene v Celovcu 4. februaija 1909 po uradnem razglasu : Blago 100 kg 80 1 itrov ren) od do (bi K V K V K V Pšenica .... 24 ■ 14 60 Kž 20 — 21 16 12 30 Ječmen .... Ajda 20 60 21 40 10 60 Oves 18 — 19 — 6 40 Proso Pšeno .... — — 25 40 16 — Turščica .... — — 18 40 10 30 Fižola rdeča . . Repica (krompir) . — — ,5 77 2 60 Deteljno seme . . Seno, sladko . . 11 — 12 — — — „ kislo . . . 8 — 11 — — — Slama .... 8 — 8 50 — — Zelnate glave po 100 ko SOV Repa, ena vreča . Mleko, 1 liter . 24 26 Smetana, 1 „ — 60 1 20 — — Maslo (goveje) . 1 2 60 2 80 — — Snrovo maslo (pntar), 1 2 60 3 20 — — Slanina (Špeh), povoj., 1 n 1 90 2 20 — — „ „ surova, 1 1 50 1 60 — — Svinjska mast . 1 1 60 1 80 — — Jajca, 1 par . . — 20 — 24 — — Piščeta, 1 „ . . 2 — 2 40 — — Race , . . . . Kopuni, 1 „ . . 6 — 8 — — — 30 cm drva, trda, 1 7T i*. 3 20 3 40 — — 30 „ „ mehka, i , 2 60 2 90 — — Počrez 100 kilo gramov Živina živevage zaklana -i od do od do od do •SP ‘fl O V k r o n a h Ph Ph Konji Biki Voli, pitani . . — .— 68 70 j — — 4 4 „ za vožnjo 300 560 ! — — — — 16 9 Junci 120 160 68 — — — 7 5 Krave .... 120 384 — — — — 45 22 Telice 160 — — — — — 1 1 Svinje, pitane . . — — — — 128 132 44 39 Praseta, plemena 14 541 — — — — 135 86 Ovce Loterijske številke 6. februarja 1909: Gradec 72 31 65 59 40 Dunaj 11 25 74 73 7 Vabilo na redni «bèni zbor Listnica uredništva. M. K. v St. D. Preveč osebno ! Zdravi ! Gg. dopisnikom. Dobrlavas: Pride prihodnjič v rubriko „volitve“. Ukve : Je tožljivo. Loče : Preveč osebno, spada pred sodnijo. loooooocMxmiccccioc*; Pristaši, zaupnih!, širite „Mir“! KXMS!i«x:c. 'g S "3 p, rt ° oj I ■2 'g rt * n ** •r» ® § « S — S n teo a*—5® u a'g» .5 -g 'o .S ^ g tž Kupujte narodni kolek. V kuhinji in hiši se čisti les in kamen, najfinejše in najmočnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se pere, najizbornejše s B ovun SchicSL, za katerega čistočo se jamči s 25.000 K. Vabilo. Hranilnica in posojilnica za Št. Štefan na Žili in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela dne 14. svečana 1909, ob 3. uri popoldne, v posojilničnih prostorih pri „Korperju“ v Št. Štefanu svoj XIV. občni letni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo o delovanju zadruge v letu 1908. 2. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 3. Volitev novega odbora ter računskih pregledovalcev. 4. Razno. K obilni udeležbi vabi načelstvo. ! ! Prodajalci ! ! najdejo 1! kupce !! kakor udeležbo za trgovine ali posestva vsake vrste na mestu ali v deželi po najhitrejši in najdiskretnejši poti. Obračajo se naj zaupno in izključno le na upravništvo „1. Realitatenverwaltung“, Dunaj VIII. Albertg. 30. Podjetje prve vrste, zelo reelno, točno ter skozinskoz strokovno. Zahtevajte brezplačen poset našega zastopnika na Dunaju in v provinci v svrho ogledanja in dogovora. lOOtine kupcev zapisanih. Samogovori se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga Otona Zupančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana za 3 K, vezana za 4 K. Hdor pospešuje dela za narod! 450 taektolitrou uina imam na prodaj, pristnega, samo iz grozdja napravljenega, in sicer več vrst. Ponajveč razpošiljam beio, črno in rdeče od 56 litrov dalje po nizki ceni 30 vinarjev liter, postavljeno na postajo Ajdovščina na Vipavskem. Meni znanim in zanesljivim odjemalcem dam tudi za nekaj višjo ceno za plačilo v treh mesecih. Kdor hoče dobrega vina, naj ga naroči tam, kjer raste. Imam tudi še 140.000 cepljenih trt, več vrst, okoreninjenih in sortiranih. Cena 100 komadom 12 kron. Za veliko naročil se priporočam Josip Cotič, trtničar in posestnik vinogradov, v Vrhpolji. . P. Vipava, Kranjsko. Spričevalo. Spodaj podpisani potrjujem sledeče: Gospod Anton Arčan, stavitelj umetnih mlinov in žag pri Sv. Jurju ob južni železnici, napravil mi je mojo žago z dvema gatroma, enim sokolarjem, z mlinom na dva para kamnov, mlatilnico in slamoreznico itd. vse na vodno silo, vse po najnovejšem modernem sistemu ; vsled tega sem mu toplo hvaležen za njegovo izborno delo in ga vsakomur v ti stroki toplo priporočam. OKONINA, 15. kimavca 1907. Ignac Zauoloušek, veleposestnik v Okonini v Savinjski dolini. Velika zaloga naholjšega isfrijanskega uina. iz najboljših, že izza rimskih časov slavnih rimskih goric med Isolo in Piranom, prodaja po najnižji ceni od 56 litrov naprej Anton Rebec, posestnik in vinski trgovec, Št. Peter na Krasu. Ceno posteljno perje 1 kg sivega, skubljenega K 2'—, napol belega K 3'80 belega K 4 —, izredno finega K 6'—, najbolj finega, skubljenega K 8'—. 1 kg sivega pnha 6 K, belega 10 K, naprsnega 12 K, od 5 kg začenši franko. Dovršene postelje iz zelo gostega, rdečega, modrega, rumenega ali belega nanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema 80 cm dolgima in 58 cm širokima blazinama, dobro napolnjena, z novim sivim, očiščenim in trpežnim perjem K 16'—, z napolpuhom K 20'—, s pubom K 24’— ; posamezne pernice po K 12'—, 14‘—, 16'—, blazine K 3'—, 3'50, 5-—. Pošilja po povzetju, zavoj brezplačno, od K 12’— naprej franko. Maks Berger v Dešenici 224, Šumava, Češko. Neugajajoče se zamenja ali se vrne denar. Ceniki zastonj in franko. Najraja trgovina te otroke v Celovcu. Modnega in m ami Jak turnega, tu- in inozemskega blaga, veduo najnovejši izbir. Zaloge je stalno v vrednosti V. milijona kron. Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po-tovarniških cenah. Zaradi posebno velikega nakupa poletnega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala. Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje. Vsi uslužbenci govorijo slovenski. ^U| Anton Renlko, lastnik trgovine, Celovec, vogel Kr amar j e ve ulice in Novi trg, OOOOOOOOIOOOOOOOOO ODO Specialna trgovina OOD OQO : : s petrolejem : : OOD Franc Schuraiger, Celovec °8o ooo ODO Živinski trg šteu. g Q priporoča p. t. občinstvu O smrdljivca najboljše vrste v trgovini liter po 22 vin., v kangljicah in sodčkih po 25 — 50 in 150 litrov po 20 vinarjev liter. OOO ooo OOOOOOOOIOOOOOOOOO Najboljši češki vir za dobavo. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, izpukanega peria 2 K, boljšega 2 K 40 vin. ; polbelega 2 K 80 vin. ; belega 4 K, belega puhastega 5 K 10 vin. ; 1 kg najfinejšega, snežno-belega, izpukanega 6 K 40 vin., 8 K; 1 kg sivega puha 6 K, 7 K, belega, * * *4_finega 10 K; najfinejšega prsnega -TTspuha 12 K. Ako se kupi 5 kg, pošt-'—Z' nine prosto. IZgOtOTljene postelje iz gostonitkastega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankina, dobro napolnjene, tuhnja, 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K, puh 24 K; posamezne tuhnje 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, S K 50 vin., 4 K. Pošiljam po poštnem povzetju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je zamenjati ali vrniti, ako se plača poštnina; če blago ne ugaja, se denar povme. S. Benisch, Deschenitz, st. 794 (Češko). IW Cenik brezplačno in poštnine prosto. ~VQ >. Benisch Tovarn» za kmetijske stroje. "Tp® Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno Konrada Prosch-a, y Celovcu, Adlergasse št. 19, nasproti c. kr. kmetijske družbe, kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki vodovodi, ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, ka terim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.) Cenilce pošilja vsiifstonj. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 3,000.000. Denarne vloge obrestujemo po od dne vloge do dne vzdiga. Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papiije in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Tinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije^ Eskompt in inkaso menic. ■— Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4°/. obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred, papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.