št. 38. V Ljubljani, sreda 3. novembra 1920. lastnina platna pgDtBilni Leto I. GLASILO NARODNOSOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo: Ljubljana, Stati trg št. 19. Telefon št. 359. Izhaja dnevno Posamezna številka velja 1 krono Upravnlštvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 12 K. Inseratl po dogovoru. Poziv na jadranska pogajanja. »Riječ« poroča iz Beograda, da je naša vlada prejela včeraj poziv italijanske vlade k ponovnim pogajanjem zaradi jadranskega vprašanja, ki naj bi se pričela 7. t. m. v nekem kopališču, nedaleč od Rapalla. Radi tega se je danes Italija bo zahtevala ozemlje do Snežnika. »Tribuna« poroča iz Rima: V rimskih političnih krogih prevladuje nazor da bodo Jugoslovani pri jadranskih pogajanjih zelo popustljivi, ker so razen radikalnega dra. Trumbiča vsi delegati Srbi, ki hočejo na vsak način doseči z Italijo mir. Italijanski delegati imajo nalog, da ne odnehajo kar se tiče meje v Julijski Benečiji, da pa popuste v Ameriški predsednik — Harding. »Westnrtinster Gazette« javlja, da je bil pri predsedniških volitvah v Ameriki izvoljen republikanec Harding. Iz Rotterdama poročajo : Volilni boj v Ameriki se vrši za in proti geslu zveze narodov. Veliko vlogo igra irsko Srbsko-bolgarska razmejitev. Begunci in volitve. »Politika« poroča iz Pirota, da bo delo razmejitveme komisije, ki določa meje med Jugoslavijo in Bolgarijo, končano prej kakor se je pričakovale. Mejna črta pri Strumici je že definitivno določena, Te dni bo komisija pričela z delom pri Canbrodr. in Bosiligradu. Komisija hiti z delom, ker ga hoče končati prej nego nastane slabo vreme. Z ozirom na to, je dobil načelnik pri-rotskovranjskega okrožja nalog, da prouči v krajih, ki nam pripadajo po mirovni pogodbi, vse pogoje, pod katerimi se ima izvršiti okupacija ozemlja, ^ ki je nam dodeljeno. Ko so to doznali bolgarski agenti, so ojačili svojo akcijo ter začeli prigovarjati prebivalstvu, naj zapusti svoje domove ter se izseli v notranjost Bolgarije, Kljub vsemu temu pa se ni doslej še nihče odzval temu pozivu, ker je prebivalstvo, zlasti v okolici Bosiligrada, imelo priliko, spoznati dobre namene naših civilnih in vojaških oblasti. Francosko-madžarska konvencija. Kakor javljajo iz Londona, je izjavila angleška vlada, da ne priznava fransosko-madžarskega tajnega dogovora, ki je bil svoječasno sklenjen v Godollo. V sled tega je trancoska vlada Madžarski naznanila, da se bo pogodba razveljavila. Ruska ofenziva proti \Vranglu. Beljševiki so pričeli ofenzivo na vsej fronti. VVranglovc čete so se morale umakniti. Izpraznile so Bordjansk in Aleksandrovsk. Frontno poročilo z dne 2. t. m: Na južni fronti naše čete zmagovito prodirajo. ob 10. sestal ministrski svet. »Narodno Dielo« poroča iz Beograda, da se bodo po naj novejših vesteh iz Runa vršila pogajanja glede jadranskega vprašanja v nekem mestu Ligurije. Moskovski protest proti angleškim napadom podmornic. Krasin je izročil angleškemu uradu za zunanje zadeve prepis note moskovske vlade, v kateri Rusija protestira proti temu, da so dobile angleške vojne ladje povelje, naj napadajo boljševiške podmornice in vojne ladje v Črnem in Baltiškem morju. Moskovska vlada se ne smatra več v vojnem stanju z Anglijo. — Druga nota, ki jo je tudi izročil Krasin angleškemu zunanjemu ministrstvu, protestira proti pohodom čet generalov Bolohova in Petljure. Preprečeno veletihotapstvo valute. Včeraj zjutraj so pred odhodom brzovlaka Dunaj-Trst aretirali šest oseb, med njimi kontrolorja in kuharja mednarodne družbe spalnih vagonov, ki so poizkusili štiri milijone nežigosanih kronskih bankovcev vtihotapiti v inozemstvo in zkušali kriminalne uradnike podkupiti z velikimi vsotami. Odkod da imajo nežigosane bankovce, niso hoteli povedati. Dosedaj je dognano, da je ta šesterica v zadnjih treh do štirih mesecih tihotapila v inozemstvo tuje valute, in sicer Kerenskega-rublje in pa nežigosane kronske bankovce. Francoski socijalistični naraščaj za tretjo internacionalo. Kongres francoskih socijaiističnih mladinskih organizacij je v svoji včerajšnji sklepni seji s 3453 proti 1953 glasovom sklenil, da se imenovane organizacije priklučijo komunistični inter-nacijonali. Tatvine na razstavi vzorcev v Trstu. Na razstavi vzorcev v Trstu se je izvršilo več velikih tatvin. Okradene so biid italijanske, nemške in avstr, tvrdke. Na celjskem shodu JDS je dr. Gregorin v imenu beguncev izjavil, da je hvaležen slovenskemu narodu, ker je begunce, svoje nesrečne brate sprejel z odprtimi rokami. Gospod Brandner je v odgovoru navajal žalostne razmere v nekaterih mestih, zlasti obmejnih, kjer še zmeraj služijo kruh in stanujejo v udobnih stanovanjih nemčurji, ki so svoje dni delali propagando za „Sudmarko“ in „Schulverein" in ki sedaj na tihem ru-jejo proti državi, dočim begunci nimajo ne služb ne stanovanj. Tem razmeram seveda ni krivo slovensko ljudstvo, temveč merodajni faktorji, vodilni krogi naše države, ki s svojim postopanjem ustvarjajo za državo naravnost nevaren položaj. Kadar govorimo o beguncih, moramo imeti pred očmi, da imamo dve vrsti'beguncev: bolje situirane begunce in begunce reveže. Prvim se je v svobodni Jugoslaviji lažje preživljati, kakor drugim. Kedaj smo še doživeli, da so trgovci in advokati bivali v železniških vozovih? Ne dvomimo pa o tem, da veže vse begunce skupna bol, ki jo čutijo za izgubljeno domovino. Begunci imajo povoda dovolj, da se pritožujejo proti zapostavljanju v Jugoslaviji s strani strank, ki imajo moč v rokah, ki so bile in so še na vladi. Ali ni bila dolžnost teh strank, da dajo beguncem prednost pred elementi, ki .so iz predvojne in vojne dobe poznani kot očitni nasprotniki našega naroda in še danes na tihem ru-vajo proti državi? Kdor je bil poprej član „Siidmarke“ ter kot tak pljuval na Slovence in jih preganjal, ta danes nima pravice zahtevati, da se bolje postopa z njim nego z ubogimi begunci, ki so toliko trpeli in žrtvovali za svoj narod. V raznih naših krajih na Štajerskem — in kakor piše gospod Lajovic v ,,Slov. Narodu" — tudi drugje, na primer v Ljubljani, je v državnih službah vse polno takih elementov, ki sedijo celo na zelo odličnih mestih, dočim se koroški in primorski begunci izgubljajo okrog brez zaslužka in brez stanovanj. Ljubezen do beguncev ne obstoji v besedah, temveč v dejanjih. Dejanj pa so naši odločujoči faktorji doslej prav malo pokazali, da ne rečemo čisto nič. , Nekateri političarji so se celo od- V šlabejšem gmotnem in službenem razmerju kakor javni nameščen nec, živi pretežna večina zasebnega uradništva. Regulacija njegovih eksistenčnih pogojev ne temelji na nobeni zakoniti podlagi. Njegovi službeni prejemki so odvisni zgolj od dobre volje njegovega delodajaca, ki svojega nastavljenca največkrat izrablja v svrho svojih kapitalističnih dobičkov. Službeni odnosajf našega zasebnega uradnika se razvijajo pod vplivom najhujšega absolutizma, birokratizma in korupcije. Ne službena doba, ne strokovno znanje in njih sposob-noot niso svojsfva, ki določajo zasebnemu uradniku plačo, pospešujejo njegovo napredovanje’— temveč- njegovo- strankarsko politično naziranje, njegovo ali ' njegovih protektorjev strankarske politične zasluge, sorodstvo z uglednimi političnimi osebami so merodajna priporočila in v najštevilnejših slučajih edino odločujoči raz- likovali s strupenimi članki, naperjenimi proti beguncem. To so pač ljudje, ki begunske bele *'e morejo pojmiti, ker je nikdar okusili niso. V zadnjem času pa so ravno stranke, ki imajo v svojih vrstah take odlične „pisce“, pokazale svojo globoko naklonjenost napram beguncem s tem, da so jih milostno podelile mandat na četrtem mestu. Tudi socialdemokrati se trudijo, pridobiti begunce v svoje vrste. Kako so skrbeli za nje, smo videli v Mariboru, kjer so v zvezi z demokrati, s katerimi so sedeli v vladi, dopustili, da so nemčurji begunce klofutali in na cesto metali. Na odrešitev neodrešene domovine potom sporazuma z Italijani in Nemci pa lahko na veke čakamo. Mi smo prepričani, da svoje zemlje ne dobimo nazaj, če se bomo nanašali na uvidevnost in pomoč drugih. Med Italijani in Nemci nimamo prijateljev. Pri koroškem plebiscitu na primer so ravno nemški socijalni demokrati najstrast-neje delali na to, da propade Jugoslavija. Italijanski socijalni demokrati niso nič boljši. To naj si zapomni go-riški begunec, ki klobasari v „Na-preju". Naša stranka ne obljublja ničesar, j njene dolžnosti so utemeljene že v j programu. Da se bo program izvajal, j to jamstvo nam dajejo osebe, ki stoje jj na čelu stranke. Begunci morajo v Jugoslaviji imeti isto zaščito, kakor vojni invalidi in sirote. Danes je nimajo ne eni ne drugi. Ti nesrečneži morajo imeti povsod prednost. Beguncem službe in stanovanja! To je naša prva zahteva. Dokler se šopirijo celo po naših državnih uradih nemčurji in imajo udobna stanovanja, nihče ne more reči, da so naše zahteve neopravičene. Boljše situirani begunci bodo šli pri volitvah z meščanskimi strankami, ker ne morejo umeti revnih, povsod preganjanih beguncev. Poslednji pa pojdejo z nami, prvič zato, ker naš program odgovarja njihovim zahtevam, drugič pa zato, ker so pri nas kandidati begunci na prvih mestih, kjer bodo gotovo izvoljeni, ne pa na četrtih, kakor pri drugih strankah. Nikakega razburjenja! Begunci ze vedo, za katero stran se jim je odločiti. logi za njegovo napredovanje, osoblto na vodilno mesto. Vpričo take korupcije je tudi najboljša službena pragmatika aM pogodba brezpomembna, ker se nje določbe od strani delodojal-cev ne upoštevajo. Doba vojne je bila za zasebnega uradnika doba muke in trpljenja. Del moških uslužbencev je moral na bojno polje. Bil je izpostavljen smrtni nevarnosti pred sovražnikom, ostali del, ki je ostal doma po pisarnah, pa se je mora! boriti z delom, z gladom in mrazom. Dočim pri posameznih podjetjih ni manjkalo nikoli denarja, kadar je bilo treba podpisati vojno posojilo ali kupiti od nemških agentov v čifutskih tovarnah fabricirane albume vojnih krvoločnikov, Landesschutzev in drugih žalostnih spominov na moritev. Denarja je zmanjkalo vselej, kadar je zaprosil ubogi zasebni uslužbenec za malenkostni draginjski prispe-\ ek, da hi si lahko kupil masti, za zi- V nedeljo 7. t. m. ob 10. uri dopoldne go vrši Harodno-socijalislične stranke v veliki dvorani hotela „Union“ Dnevni red: Voiitvc v koastifcuanto. Poročajo tov. Deržič, Juvan in dr. Rybar. Somišljeniki, pridite vsi na shod, da dostojno manifestiramo za našo narodno - socijalisticno stranko. vprašanju Dalmacije. Vendar pa morata postati Zadar in Reka neodvisna, otoke Čres, Vis in Korčula pa mora dobiti Italija. Poluradni italijanski listi trdijo, da se ie Italija odločila zahtevati mejo do Snežnika. Zadar in Reka naj bi bili svobodni mesti. Otoki Vis, Čres in pa Korčula naj bi pripadli Italiji. vprašanje. Abstinenčni problem je stopil v ozadje, pač pa je zelo aktuelno vprašanje ženske volilne pravice. Splošno prevladuje mnenje, da zmaga republikanec Harding z veliko večino. Zasebno uradništvo. (Iz krogov zasebnega uradništva.) Stran 2. «NOVA PRAVDA* dne 3. novembra 1920. 38. štev, mo drv, obleke za svoje otroke, plačal zdravnika ali si v bolezni privoščil izven vojnega kruha iz žaganja vsaj skodelico mesene juhe. Znan je slučaj, da je vodstvo nekega denarnega zavoda v Ljubljani odklonilo uslužbencu prošnjo, ki je na smrt bolan prosil podpore, da bi si mogel po zdravnikovem naročilu privoščiti boljšo hrano. Ta ulužbenec, oče treh nepreskrbljenih otrok, je vsled telesne onemoglosti končno tudi res podlegel bolezni. In znan je drug slučaj, kjer je vodstvo denarnega zavoda s 1. januarjem 1920 odslovilo iz službe dva starejša uradnika, tudi družinska očeta, ki sta se drznila zaprositi kot prva za draginj-ski prispevek k predvojni plači. Ne mnogo boljše kot za časa vojne se godi zasebnemu uradniku danes, ko imamo svojo lastno od naših ljudi upravljano državo. Onim, ki so si samolastno prisvojili upravo naše države, ki so si na najnesramnejši način pridobili z raznimi umazanimi kupčijami milijone premoženja in oronali s tem revne sloje potrebne hrane, onim, ki so dvignili, vzdržavali in ki še vzdržujejo draginjo na nedosegljivi stopnji: onim ni do danes niti enkrat prišlo na misel, da je zasebni uradnik tudi del narodove celote in v ustroju države nepogrešljiv činitelj, potreben in upravičen, da se ga mora z drugimi sloji vred enako upoštevati pri preskrbi vsega onega, kar mu more služiti v njegovo in njegove družine življenjski obstoj in razvoj. Danes pa, ko se bližajo volitve v konstituanto, ko se naše predvojne, kapitalistične stranke zavedajo svoje zaerešene politike, ko čutijo, da se majejo temelji njihove moči, ugleda in veljave, danes so se zopet spomnile, da eksistira med volilci bitje, ki se imenuje zasebni uradnik. Tn danes se voditelji teh strank, ki jih lastni pristaši zapuščajo no svojih podkupljenih me-šetnriih prihližnleio uradniškim ortrani-Zflciiam, katerih veUavnost so fpkom 6 let toliko in tolikokrat neetirnli, se klanlajo posameznikom in Hm hlinilo Svojo naklonienoet in pripravljenost, zastopati koristi tudi — zasebnega uradnika. Tovariši! Zasphni uradniki! Zdaj je prišel ca«, da tudi Vi kot volilci v dejanju izvedete to, kar ste tekom šestih muknpolnih let opetovnno obljubljali: Starim strankam ob volitvi nobenega glasu več! Ne dajte se premotiti ro sladkih besedah uplivnih plačanih priganjačev, ker to so obljube, ki Vam jih te stranke, čim pridejo zopet do moči, ne bodo nikoli izpolnile, kakor niso za Vas skrbele dosedaj! Ne pozabite. da izboljšanje Vašega gmotnega položaja in službenih odnošajev ni odvisno samo od plače, temveč tudi od ureditve gospodarskih odnošajev v dr-, žavi, v dobavi ceneišega blaga, odpravi carine in trošarine, ki blago podražujejo, v regulaciji valute, v nerodnih trgovskih zvezah s sosednimi državami in v mo-nopoliziraniu živil in gospodarskih predmetov itd itd.! Mislite na slučaj bolezni in neznrode, ko rabite izredne podpore, mislite na slučaj starostne onemoglosti, ko boste hoteli še tudi živeti. V vseh teh slučajih mora prevzeti zadostno oskrbo država. Za ugodno rešitev vseh teh vprašanj pa kapitalistične stranke niso dovzetne in ne morejo hiti dovzetne, ker bi izpeljava teh vprašanj v Vašo korist oškodovala korist kapitalistov. Zato je tudi izključeno, da bi se te stranke kdaj zavzemale za rešitev teh vprašanj, ki oa so. za uradništvo in delavstvo življenske važnosti. Zato tovariši, zasebni uradniki nobenega glasu tem strankam! Vsi tovariši zasebni uradniki imate svojo stranko, stranko, ki obsoja iz Vas in Vam so-cijalno enakih tovarišev. Njeni voditelji so sami kot uradniki in delavci na lastnem telesu okušali vse ono trpljenje, ki ]e posledica absolutizma, birokratizma, korupcije in brežglavne in nečedne politike kapitalističnih strank. In ta stranka je: Narodno-socijalistisna stranka. Ta stranke, tovariši zasebni uradniki se oklenite. V njej in z njo pojdite v boj proti človeštvo uničujoči korupciji, v boj za upostavitev državnega reda in za ureditev socijalnih vprašanj na podlagi pravičnosti in enakopravnosti. S tem boste pokazali, da se zavedate važnosti svojega stanu v ustroju države. Zato tovariši, zasebni uradniki agitirajte za to stranko in volite vsi do zadnjega listo Narodno-socijaiis-t i č n e stranke. Štrajk gledaliških igralcev v Ljubljani. Na zadnjem splošnem sestanku gledaliških igralcev se je sklenilo, da se vsled zapostavljanja članov od strani uprave prične s stavko. Ta stavka je za nas nekaj nenavadnega, zato je potrebno, da navedemo vzroke stavke. Ko je bilo početku sezone že angažirano vse dramsko osobje in sicer v prav zadostnem številu, je uprava angažirala še kompletni ansambl ruskih igralcev. Ruski igralci so gostovali pri nas v začetku letošnje sezone s prav dobrim uspehom. Posebno so se odlikovali trije resnični umetniki, po katerih se je zahotelo gledališki upravi, ki jim je ponudila takoj angažma in je na podlagi pogovora s temi tremi angažirala vseh 13 članov ruske gledališke družbe. Sklenila je z njimi pogodbe, katere niti od daleč ne odgovarjajo pogodbam naših domačih igralcev. Omenjamo le številke: prvi ruski igralci imajo mesečne gaže 7500 kron in 6000 kron. Najmanj 3000 kron. Tako ima na primer inspicijent in sufler ruske družbe gažo, ki odgovarja plači prvega režiserja Slovenca. V splošnem skrbi vodstvo le za rusko dramo in za ruske igralce, dočim slovensko dramo zanemarja, < igralce pa zapostavlja Za rusko predstavo „Figaro se ženi“ je bilo najmanj 30 skušenj, dočim so morali igrati slovenski igralci ,,Ljubimkanje" s tremi skušnjami. Za rusko predstavo so bili kostumi in obuvala za prvega igralca kot za zadnjega štatista izdelani po meri, dočim za slovenske predstave ni niti najpotrebnejšega. Takih^primer je nešteto in vsled tega so bili slovenski igralci primorani zahtevati od uprave, da napravi že enkrat red- Slovenski igralci nimajo ničesar proti ruskim tovarišem - umetnikom, ter bi tiste, ki to zaslužijo najsipatičnejše sprejeli v svojo sredo. Nikakor pa ne morejo priznati ljudi, ki sploh niso igralci. In takih je med rusko družbo največ. Krivdo za stavko nosi le uprava, kateri se ni zdelo niti vredno na pismene pritožbe „udruženja“ odgovoriti. Ako se je odbor ,,udruženja pri upravi pritožil in zahteval isto, česar so bili deležni ruski igralci, ga je uprava kratko odpravila z besedami: za ko- gar ni, pa naj gre. Član uprave se je celo izrazil, da naši slovenski igralci niso vredni, da odvežejo ruskim igralcem čevelj. Tudi se je jasno povedalo., da se za slovenske predstave ne bo žrtvovalo niti vinarja in da se pp ho dalo prilike Slovencem naštudirati igre tako, kakor bi bilo potrebno. Jasno je torej, da je uprava namenoma ubijala slovensko dramo in seveda s tem tudi odvzela vse veselje slovenskim igralcem do dela. Tudi na zadnji doniš ,,udruženia“ unrava ni pravočasno odgovorila. $e1e zadnji dan je zagrozila, da bo disciplinarno postopala proti voditeljem, „udruženja‘l. Samoobsebi umevno, da so morali slovenski igralci reagirati in popolnoma pravilno je, da so stopili v stavko. Simpatije občinstva in posebno abonentov so prav gotovo na strani slovenskih igralcev, zato bodo morali spregovoriti tudi abonenti prav jasno in odločno besedo o neznosnem postopanju sedanje uprave. Mi nrav simpatično pozdravljamo odločen nastop ..udruženja" z željo, da bi s tem nastopom dosegel svoje pravice, da bi se potem z ljubeznijo in z veseljem lahko oprijeli dela za razvoj slovenske dramatične umetnosti. Politične vesti. Zloraba železničarskih organizacij. Pod tem naslovom smatrajo gotovi ljudje pri »Jutru'* za umestno, pasti izza plota po moji malenkosti. Ne čudim se Jutrovcem — a tudi ,,Slov. Narod" je čutil potrebo obregniti se ob mene. Dobro! Gospodi okoli obeh listov to v pojasnilo: Ako mi dokažete samo en slučaj, da sem zlorabil od tovarišev mi dano, zaupano mesto predsednika Z. J. 2. v strankarske namene, pa bodisi to tudi v korist Na-rodnosocijalistične stranke, sem pripravljen takoj odstopiti kot predsednik Z. J. 2. in od kandidature. Politično kastrirati se pa ne dam, najmanj seveda od takozvanh „državo-.tvornih" elementov. Sprejemam boj, samo naj se dotični državotvorni poštenjak podpiše, da bom vedel, s kom imam opraviti. Pojasnil bom pa tudi, kdo je zakrivil, da Z. J. £. ni dosegla v polni meri svojega cilja, kdo se je vezal v Mariboru in drugod proti narodnim slov. železničarjem, kdo je iskal korita in zakaj je Z. J. £. bila in je proti koritarjem. Glede uradniškega društva pa si naj gospodje ne belijo las. Tudi to vprašanje bo rešeno tovariško brez — koritarjev — v dobrobit slovenskih železničarjev — proti interesom gotovih strankarjev in strank. Pričeli ste osebni boj na zelo dostojen način — hvala vam — 28. november bo prinesel jasne račune. Ivan Deržič, Dnevne vesti. Hujskači proti državi. Po okrnjeni Notranjski se se pojavili agitatorji, ki hujskajo kmete proti državi ter hvalijo Italijo. Razširjajo tudi letake, naperjene proti vojski. Koroški plebiscit. Policijski svetnik Kerševan je odšel v Beograd z velikim aktom, ki vsebuje vse nemške glasovalne sleparije povodom plebiscita dne 10. oktobra t. I. Kakor smo informirani, je svet. Kerševanu uspelo razkriti naravnost kričeče slučaje sleparstva z glasovnicami. Pri nekem nemškem agitatorju so še bo plebiscitu našli veliko zalogo glasovnic. Stavka slovenskih igralcev. Slovenski člani dramskega gledališča so s 1. novembrom stopili v stavko. Vzroki stavke so materielnega značaja. Gledališka uprava je izdala oficielno poročilo, v katerem opravičuje postopanje napram domačim igralcem. O stavki poročamo obširneje v prihodnjih številkah. Boljševiška propaganda. Po deželi s<5 se pojavili zelo številni letaki, ki poživljajo na ustanovitev sovjetske republike in svetujejo mladeničem, naj se ne odzivljajo vojaškim oblastem. Nazadovanje bogoslovcev na Češkem. Zanimiva je statistika Karlove univerze v Pragi. V letošnji zimski semester je bilo vpisanih 8195 poslušalcev Na bogoslovski fakulteti je vpisanih samo 25 poslušalcev. Nezgode in nesreče. Učiteljico Aleksandro Koštjal je v Selu pri Hinjah udaril konj s tako močjo v obraz, da jo je težko poškodoval na očeh in obrazu. Prepeljali so jo v dež. bolnico. — Strojnemu pomočniku Franu Preku na Vrhniki je posekani hrast med padanjem polomil desno nogo. — Žrtev stroja je postal ortop. vajenec Ogorelec Rajko na Poljanski cesti štev. 69. Stroj mu je zlomil desno ro|