Odgovorne naloge zahtevajo več delovne vneme in odločnosti
... Osvobodilna fronta je že tedaj, na prvem koraku sovjega vzpona, zavestno izražala inpo-vezovala napredne interese vse-ga slovenskega naroda in te skupne interese dvignila nad strankarske, verske in druge pripadnosti. Še več, po tem kar je pomenila - delovala je kot država v državi in nosila v sebi prve osnove in korake samou-pravljanja, ki so se izražali predvsem v tem, da je državo v državi predstavljal organiziran narod - delavci, kmetje, inte-lektualci, študentje, skratka lju-dje, iz katerih je nastajala nova oblast, ki so jo uresničevali za-vestno, samostojno in organizi-rano.
'... Letošnje Ieto je prilika in dolžnost, da se spomnimo še dveh mejnikov naše revolucije, ki sta povezana tudi z razvojem naše občine. 35 let živimo složno v svobo-di, z demokratičnimi odnosi skupaj z osta-limi narodi in narodnostmi v socialistični, samoupravni, neuvrščeni Titovi Jugoslavi-ji. Vsa leta svobode pomenijo naš stalenj hiter in stabilen vzpon, tako da vcelotnem povojnem obdobju v razvitem svetu nita-ko stabilne, enotne in demokratične držav-ne skupnosti kot je naša.
... Obletnica samoupravljanja pa je pri-lika, da se še bolj odločno spopadamo s prisotnim formaHzmom, s poizkusi, da se samoupravljanje izkrivlja kot nered, s ho-tenji, da se z malo dela pride do večjega dohodka, z iskanjem osebnih koristi in zanemarjanjem družbenih interesov, s po-javi, da se samoupravljanje zapostavlja, skriva »pod led« in uveljavlja tehnokrat-ska samovolja. Predvsem pa, da se spopa-damo z vsemi poizkusi, da se samouprav-Ijanju odvzema demokratična vsebina in njegova povezanost s človekom. Še pose-bej pa niso sprejemljiva vsa tista podtika-nja in posplošena kritizerstva, ki žele ra-zvrednotiti vse, karje storjenega -pa naj gre za nove gospodarske objekte, vrtce, ceste, urbanistične rešitve in podobno. Za tem se običajno skrivajo tisti posamezniki, ki z rokami v žepih opazujejo uspešno delo drugih in mislijo, da morajo bitipravoni-ne pa delovni ljudje in obeani - razsodniki
dela uspehov in težav. To so tisti, ki biradi Ijubi mir, z besedami so za razvoj, v resnici pa ga ovirajo, saj niso, razen splošnih pri-povedovanj osebno nič prispevali, da bi se Ljubljana še hitreje razvijala. To je izraz majhnosti, ozkosti in samozadovoljstva. Podcenjevati doseženo, pomeni podcenje-vati napore delovnih Ijudi, podcenjevati samoupravljanje, v katerem rezultate do-segamo in težave prevladujemo, pomeni živeti v idili teptanja na mestu in se izogi-bati nujnosti hitrejšega razvoja. Da ne bi bilo nesporazuma, je treba posebej pouda-riti, da je v našem sistemu - ne izven njega - potrebno še več kritičnosti, več naporov za razreševanje nalog in problemov, ki jih v Ljubljani ni malo. Malodušje in oportu-nizem ne predstavljata akcij ampak ovira-fa razvoj in dosledno uresničevanje nalog, ki so pred nami. Prav od tega kako bodo delavci, delovni Ijudje in občani uresniče-vali samoupravljanje povsod v lastnem in družbenem interesu, zavisi njihova osebna sreča, odnosi med njimi in razvoj družbe v celoti.
... Nahajamo se v bbdobju, ko delovni Ijudje in občani v temeljnih organizacijah združenega dela, KS in družbenopolitičnih skupnostih, prevzemajo vso težo in odgo-vornost uresničevanja politike ekonom-ske, družbene in polhične stabilizadje. Nosilec uresničevanja takšnega razvoja pa ne more biti nihče drug, kot svoboden, organiziran in samoupravno osveščen de-lavecin občan.
... Polno podporo zaslužijo vsa prizade-vanja, da se ohranja in razširja kmetijska proizvodnja, ki je za proizvajalce pomem-ben vir dohodka, osnova razvoja vasi in zaselkov ob mestu in doprinos organizirani preskrbi in s tem celovitosti razvoja Ljub-Ijane. Pomembno je zagotavljati tak ra-zvoj, da kvalitetna zemljišča ostajajo za nujno kmetijsko proizvodnjo, ostala pa se bolj racionalno koristijo za stanovanjsko in drugo izgradnjo, za rekreacijo in druge potrebe, ki so skupnega pomena za Ljub-ljano. Pri tem je važno, da bolje gospoda-rimo z vsakim metrom zemlje, da se zave-damo, da gre za družbeno bogastvo in da zagotavljamo doslednost samoupravljanja tudi na tern področju. Priprave planskih dokumentov, srednjeročnega družbeno ekonomskega razvoja Ljubljane dajejo možnosti vsem nosilcem planiranja in jih na to tudi obvezujejo, da svoje samou-pravno dogovorjene interese in materialno ovrednotene možnosti razvoja posameznih področij demokratično opredelijo vplanih TOZD, KS, občine in mesta. Vse preveč-krat izkazujemo načrtovano v »številkah«, premalo prisotno pa je organizirano prera-ščanje starih in nesamoupravnih odnosov.
... Za razvoj vnaslednjem srednjeroč-nem obdobju sta še posebej aktualni dve nalogi. Prvič, v vsaki občini in mi vsi sku-paj v mestu kot celoti, moramo zagotavlja-ti usklajen in dinamičen gospodarski in socialni razvoj tako, da delujemo kot od-prta skupnost. Hitreje in bolj kvalitetno se bomo razvijali, ce bomo združevali delo in sredstva v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, uporabljali znanstvene dosežke, ki omogočajo hitrejši razvoj, se oskrbovali izpodročij, ki zagotavljajo stalnost in bolj-šo kvaliteto v preskrbi in podobno. Skrat-ka, nikjer pa tudi v KS se ne moremo zapirati v ozke okvire, če želimo skladen in hitrejši razvoj. Drugič, za uspešen razvoj mesta je važno zagotoviti z večjo skupno odgovornostjo in po samoupravni poti učinkovito obvladovanje vzrokov in posle-dic lokalizmov znotraj mesta ali ostanke centralizma na ravni mesta. Mnogiinteresi Ljubljančanov so skupni in rastejo od te-meljnih organizacij združenega dela, kra-jevnih skupnosti in občin do mesta.
Največkrat so ti interesi delegatsko us-klajeni, popoti sporazumevanja soprevla-dane rezlike v mišljenju in s tem dani pogoji za učinkovito delo. Toda niso redki primeri, da posamezniki, brez posluha za samoupravne odločitve, samovoljno ovira-jo uresničevanje samoupravno dogovorje-nih nalog in hotenj. Prav zato je potrebno vse sile usmerjati v to, da hitreje in bolj dosledno uresničujemo stanovanjsko iz-gradnjo, pospešujemo razvoj sodobne in-dustrije, premagujemo zaostajanje razvoja komunalnega gospodarstva, z več pozor-nosti urejamo okolje, hitreje gradimo ob-jekte, za katere imamo materialne možno-sti in slično. Potrebna je večja enotnost in učinkovitost pri konkretnih nalogah in ak-cijah, od hišnega sveta, krajevne skupno-sti, temeljne organizacije združenega dela, občine do mesta.
IZ SLAVNOSTNEGA GOVORA PREDSEDNIKA SML MARJANA ROŽIČA