Financiranje KS po novem Zadnja seja predsedstva občinske konference SZDL Ljubljana Center v letu 1984, ki je bila 27. decembra, je blla vse prej kot formalna. Med druglm so obravnavali In sprejeli akcijski program dela za prvo tromesečje leta 1985, obravnavall so problema-tiko financiranja krafevnih skupnosti in potrdili ugoto-vitve, stallšča in predloge sekcije za obravnavo pro-metnih razmer na območju občine Ljubljana Center. Posebno točko so posvetili uresničevanju vsebinske zasnove glasila Dogovorl v letu 1984 in vsebinski zasnovi za leto 1985. Akcijski program Zchdelo v pr-vih treh mesecih leta 1985 so sprejeli brez večjih pripomb. Me-nili so le, da bi ga kazalo v pri-hodnje bolj podrobno obdelati in da bo potrebno posvetiti več po-zornosti pripravam za izdelavo srednjeročnih planov v prihod-njem obdobju. Več časa so namenili financira-nju krajevnih skupnosti. Uvodno besedo pri tej točki je podal pod-predsednik občinske konference SZDL Srečko Čoi, ki je med dru-gim poudaril, da smo uspeli uve-Ijaviti merila za flnanciranje kra-juvnih skupnosti, za kutoru.smo so bili dogovorili. Odvočjo posta-la bojazen, da jc ogrožono i/.plafi-lo osobnih dohodkov /.a ddavoe, ki so zapo.sleni v krajevni skup-tiosti. Kinanciranje jo sicer ustrczno, računati pa moratno še na druga sredstva, ki naj bi jih pridobili v sodelovanju ž združe-nim delom. Pri tem ne gre za ne-ke vrste prosjačenje, ampak za združevanje sredstev na podlagi skupnih interesov. V živahni razpravi so obravna-vali nekatere oblike financiranja krajevnih skupnosti. Goran Iskrič je menil, da dogovor na ravni mesta ne zadošča za nor-malno dviganje osebnih dohod-kov zaposlenih delavcev. Glede na potrebe naj bi v enakem od-stotku naraščali osebni dohodki pa tudi sredstva za materialne stroške, kot je to uveljavljeno v jmestnem merilu. Milan Biber je menil, da bi morali biti delavci v krajevnih skupnostih del občinske uprave. Vprašanje firtanciranja pa bi mo-rali reševati skupaj s statusom delavcev v krajevni skupnosti. Vsekakor pa bi se morali dogovo-riti, kakšen naj bo profil tajnika, ki ga v krajevnih skupnostih po-trebujemo. Viki Leskovšek je menil, da bi se morali organizirati tako, da bo zagotovljena kar najbolj optimal-na vsebina delovanja kr^jevnih skupnusti. Dušan Semolič, ki je ob koncu .strnil nokatvrc povzetke razpra-vo, jo dejal, da sucialna varnost tujnikov in drugih delavcev v KS ni ogrožena. Vsekakor pa bi mo-ral biti tajnik pod stalnim kriti-čnirn nadzorom krajanov in glu-de na to, da grc za voljeno funk-cijo, naj bi čez štiri lcta pudal obračun svojega dela. Če so tajni-ki pod reelekcijo, morajo s tem pač računati in zlasti za mlade tajnike naj bi veljalo pravilo, da morajo stalno študirati, se izpo-polryevati in si s tem po izteku mandata zagotoviti ustrezno za-poslitev drugje. Vsekakor pa bo morala občinska organizacija so-cialistične zveze še bolj pomagati pri delovanju in razvoju krajev-nih skupnosti. Med razpravo o- stališčih in predlogih sekcije za obravnavo prometnih razmer v naši občini je Albin Wedam opozoril, da bo treba nujno izboljšati prometni položaj v naši občini, zagotoviti večjo varnost pešcev in kolesar-jev in predlagal, naj bi hitrost motornih vozil v Centru omejili na 40 kilometrov na uro. Mestno središče bi morali razbremeniti neustreznih dejavnosti in organi-zirati javni mestni promet tako, da bi zadovoljeval tako potrebe občanov kakor tudi da ne bi pre-več bremenil mestnega središča. Danes pa je položaj^ak, da zlasti motorizirani vozniki dosežejo ve-dno tisto, kar so želeli, potiskajo kolesarje na pločnike in prepriča-ni so, da se jim jemJje neka pravi-ca takrat, kadar prepovemo par-kiranje na določenem mestu. Albin Vengust je v zvezi s tem pripomnil, da je obnašanje v pro-metu zelo dober prikaz človeške-ga značaja. Za omejitve parkira-nja se v glavnem ne tneni nihče več. Predlagal je, naj bi kazni za nepravilno parkiranje obračuna-vali ob letni registraciji motorne-ga vozila. Mirko Kmet je opozoril na za-trpano Beethovnovo ulico, ki je praktično nedostopna za primer nujne intervencije. Ivo Bernard je ironično pripo-mnil, da jc krSitev zakona postala v ccstncm prometu pravilo, spoš-tovanje /akona pa smcšna posob-nust. Nikakor ni.smo uspeli zago-toviti spoštovanjo za omejitev parkiranja. Največje javne po-vršine smo spremenili v parki-rišča. Predlagal je, da bi morali mestno središče razbremeniti cestnega prometa. Janko Rednak je dejal, da v občini Center vztr^jamo na spre-jetih staljščih, kar pomeni,