UDK (UDC) 659.2.011.56 
681.3:65.012.45.002 
OBJEKTN RIENTI , NI 
OVNE BAZE ODEL PODAT 
GIS/LIS-A 
dr. Radoš Šumrada 
FAGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana. 
Prispelo za objavo: 11.5.1994 
Izvleček 
V članku je prikazan objektno orientiran pristop k modeliranju 
grafičnih, geometričnih, topoloških in opisnih podatkov za 
potrebe podatkovne baze GIS/LIS-a. Vsebinsko je izdelana ter 
predstavljena podrobna razredna hierarhija za predstavitev 
sestavljenih geografskih objektov, ki se lahko implementira in 
kodira v poljubni objektno orientirani podatkovni bazi. 
Ključne besede: podatkovna baza, DBMS, GIS, LIS, 
objektno orientirani podatkovni model 
Abstract 
The paper presents an object-oriented approach to graphic, 
geometric, topological and descriptive data modelling for the 
needs ofa GIS!LIS database. Ona conceptual level a 
detailed class hierarchy is developed and described to present 
compound geographic objects which can be implemented 
and encoded into an arbitrary object-oriented database. 
Keywords: database, DBMS, GIS, LIS, object oriented 
data model 
l. UVOD 
V sistemih GIS/LIS-a se registrirajo ter predstavljajo lastnosti pomembnih geografskih pojavov ( objekti in dogodki), ki so locirani nekje na površini Zemlje, 
oziroma obstajajo in so fizično prisotni v stvarnem tridimenzionalnem (3D) prostoru. 
Podatkovna baza (DBMS) sistema GIS/LIS-a mora čim bolj celovito ter povezano 
shranjevati štiri vrste lastnosti ( atribute in procesne funkcije) geografskih objektov: 
• opisni atributi (tematski podatki oziroma splošne lastnosti objektov) 
o geometrični atributi (geometrični podatki o lokaciji in iz koordinat izvedenih 
vrednostih o obliki, velikosti, položaju itd.) 
o topološki atributi (povezljivost in sosedski odnosi med objekti) 
o metode (vse potrebne procesne funkcije geografskega objekta). 
Geometrični atributi v podatkovni bazi sistema GIS/LIS-a morajo biti izrecno oziroma posebej organizirani in predstavljeni bodisi v vektorski ali pa rastrski obliki: 
o Vektorska organizacija geometričnih podatkov temelji na treh osnovnih 
grafičnih gradnikih, ki so točka, linija in območje ali areal. 
o Rastrska organizacija geometričnih podatkov temelji na uniformni gridni celici. 
Geodetski vestnik 38 (1994) 2 
v 
Ceprav ljudje dojemajo stvarno okolje okoli sebe v treh dimenzijah, je abstraktna predstavitev objektov v podatkovnem modelu geografskih informacijskih 
sistemov danes še zmeraj večinoma dvodimenzionalna. Kartografska predstavitev 
geografskih objektov v sistemih GIS/LIS-a temelji na dveh vrstah podatkov in sicer 
na opisnih ter grafičnih atributih. Opisni atributi podajajo tematske lastnosti 
geografskih objektov. Grafične lastnosti objektov se lahko naprej razdelijo na 
geometrične in topološke značilnosti. Neformalna opredelitev posameznih atributov 
prostorskih podatkov je torej naslednja: 
• Tematski atributi so različni opisni ali alfanumerični podatki, ki se nanašajo 
na geografske objekte. Tematski podatki so opisni podatki, ki se običajno 
hranijo v tradicionalnih (relacijskih) podatkovnih bazah in so lahko tipološko 
sistemski podatkovni tipi, kot na primer cela in realna števila, ali pa 
uporabniško opredeljeni abstraktni podatkovni tipi. Opisni atributi opisujejo 
pomembne značilnosti geografskega objekta in se zato lahko pojmuje kot 
računalnikova vednost o geografskih fenomenih. V tradicionalnih sistemih 
GIS/LIS-a so podatki o prostorskih objektih običajno shranjeni v relacijskih 
tabelah, kjer posamezni pojav objekta predstavlja vrstica v tabeli i.n njegovi 
atributi so stolpci tabele. 
• Geometrični atributi podajajo lokacijo ali lego geografskih objektov v 
prostoru s pomočjo geokod, ki so ponavadi koordinate. Geometrični atributi 
podajajo tudi obliko in velikost prostorskih objektov. Omogočajo osnovno 
kartografsko modeliranje 'geografskih objektov s pomočjo grafičnih gradnikov 
ter posebnih geometričnih elementov, ki so vozlišče, segment, robni poligon 
in površina. 
• Topološki atributi podajajo povezljivost in sosedske odnose med 
geografskimi objekti. Topološki atributi niso zmeraj shranjeni eksplicitno, ker 
se lahko načeloma izpeljejo iz geometričnih atributov. 
Dejansko vrednost prostorskih podatkov predstavlja njihova kvaliteta. Resnična vrednost opisa stvarnih prostorskih fenomenov je odvisna od kakovosti vseh vrst 
vsebovanih podatkov, ki jih predstavljajo opisne, grafične in dinamične relacije med 
njimi. Kvaliteta prostorskih podatkov se pokaže predvsem kot grafična ali pozicijska 
natančnost, ažurnost, semantična in referenčna celovitost vsebine, resolucija, zanesljivost 
tematskih podatkov ter logična doslednost med grafičnimi in opisnimi podatki. 
2. ZNAČILNOSTI OBJEKTNO ORIENTIRANEGA PRISTOPA 
Vsak geografski objekt ima svojo lastno identiteto, ki je neodvisna od trenutnih vrednosti njegovih atributov. Vse pojave objektov, ki imajo enake atribute in 
enake metode, lahko ustrezno tipiziramo v objektni tip. Dejanska realizacija 
objektnega tipa v določenem programskem okolju se imenuje razred, ki predstavlja 
osnovno šablono ali prototip za vse pojave pripadajočih oziroma dejansko obstoječih 
objektov. Vrednosti atributov podajajo dejanske lastnosti posameznih pojavov 
objektov, ki se lahko pojmuje kot njihova vednost o samemu sebi. Opisni, 
geometrični in topološki atributi podajajo vse glavne značilnosti geografskih objektov 
ter se zato skupaj imenujejo podatkovni člani geografskega objekta. Metode so 
skupne vsem pojavom objektov istega objektnega tipa ali razreda in se zato skupaj 
Geodetski vestnik 38 (1994) 2 
imenujejo procesni člani geografskega objekta. Metode objektov morajo 
zadovoljevati vse njihove procesne potrebe. 
Podatkovni člani ( atributi) in metode (procesne funkcije) objektnega tipa so združeni in povezani v celoto. Takšen model združevanja vednosti in obnašanja 
objektov v postopkovno samozadostno celoto se imenuje enkapsulacija, ki predstavlja 
osnovo za procesno neodvisnost objektov. V strogem objektnem pristopu so vse 
vrednosti ali atributi vsakega objekta vidni samo prek njegovega javnega vmesnika, ki 
ga predstavljajo vse njegove podrobno opredeljene metode. To načelo omejene 
vidnosti objektove notranjosti se iI\lenuje skrivanje informacij. Objekti lahko 
komunicirajo z okolico oziroma z drugimi objekti samo s sprejemanjem in 
oddajanjem ustreznih sporočil, ki se prevedejo na klice ustreznih procesnih funkcij. 
Dedovanje med objektnimi tipi omogoča sestavo poljubne hierarhične zgradbe 
objektnih tipov. Dedovanje med objektnimi tipi je lahko enostavno, novi objektni tip 
je izveden iz enega samega prednika, ali pa sestavljeno, kjer ima lahko novi objektni 
tip poljubno število prednikov. Najbolj pogosta oblika dedovanja med objektnimi tipi 
je enostavna oblika. Dedovanje med objektnimi tipi omogoča tudi ponovno uporabo 
že formiranih in preizkušenih razredov oziroma programske kode. S pomočjo 
dedovanja izvedeni nov objektni tip je v bistvu enak svojemu predniku z določenimi 
razširitvami, spremembami oziroma omejitvami. Z dedovanjem izvedeni objektni tip 
lahko poseduje tudi bistveno spremenjeno obnašanje od svojih prednikov, kar 
omogočata mehanizma polimorfizma procesnih funkcij in njihovega dinamičnega ali 
poznega povezovanja. 
geo9rafskl 
objektni 
tip 
tematski all 
opisni atributi 
~---___r--
geometrlčnl 
In topološki 
atributi 
Slika 1 
vektorska organizacija 
grafičnih podatkov 
rastrska organizacija 
grafičnih podatkov 
O snovna zgradba splošnega prostorskega ali geografskega objektnega tipa, ki lahko služi za predstavitev kateregakoli geografskega pojava, je prikazana na sliki l. 
Model geografskega objektnega tipa združuje podatke in procesno obnašanje v povezano 
celoto. Vrsto opisnih in geometričnih podatkov lahko določa sistemski ali pa abstraktni 
oziroma uporabniško določeni podatkovni tip. Geografski objektni tip je lahko poljubno 
sestavljen in lahko deduje druge objektne tipe. Možni sta dve osnovni izvedbi sestavljenih 
objektnih tipov, ki praktično nastopata v poljubni kombinaciji: 
o objektni tip lahko vsebuje druge objektne tipe kqt svoje atribute 
o objektni tip je lahko izpeljan iz drugih objektnih tipov s pomočjo mehanizma 
dedovanja ( enostavnega ali pa sestavljenega) med objektnimi tipi. 
Geodetski vestnik 38 (1994) 2 
3. ZNAČILNOSTI GRAFIČNIH PODATKOVNIH BAZ 
Podatkovna baza GIS/LIS-a mora biti sposobna obdelovati opisne, geometrične in topološke podatke na enakovreden ter povezan oziroma čim bolj integriran 
način. Vse procedure sistema GIS/LIS-a morajo biti opredeljene v sistemskih in 
uporabniško definiranih objektnih tipih. Grafična podatkovna baza mora biti 
sposobna nuditi oziroma zadovoljevati predvsem naslednje procesne funkcije 
geografskih objektov: 
• enostaven (grafični) vmesnik (GUI) za poizvedovanja in ažuriranje 
prostorskih objektov (vse vrste podatkovnih manipulacij) 
O - DIMENZIONALNI OBJEKTNI TIPI 
Točka: je O dimenzionalni objekt, ki opredeljuje geometrično 
lokacijo z nizom koordinat T(x,y,z). 
Vozlišče: je O dimenzionalni objekt, ki je iopološko stičišče in 
lahko tudi določa geometrično lokacijo. 
1 - DIMENZIONALNI OBJEKTNI TIPI· 
Unija (vektor): je 1 dimenzionalni objekt, ki ponazarja povezavo 
ali črto med dvema točkama. · 
Segment: je 1 dimenzionalni objekt, ki predstavlja neposredno 
povezavo med dvema vozlišč_flma. 
Rob: predstavlja usmerjeno povezavo med dvema vozliščema 
z opredeljeno smerjo. 
Niz: predstavlja zaporedje linij ali vektorjev. 
Veriga: je usmerjeno zaporedje ne sekajočih se linijskih segmentov 
med dvema vozliščema. 
lok: je povezava med točkami, ki je opredeljena s pomočjo 
matematično definirane krivulje. 
2 - DIMENZIONALNI OBJEKTNI TIPI 
'~' 
] t=r [ 
'=7 
Območje (enostavni poli9on): je 2 dimenzionalni objekt, ki je 
opredeljen samo z zakljucenim obodnim poligonom. 
Območje (kompleksni poligon): je 2 dimenziona_lni objekt, ki je 
opredeljen z zaključenimi obodnimi poligoni in lahko vsebuje otoke. 
Površina: je 2 dimenzionalni objekt, ki je opredeljen z enim ali več 
obodnimi robovi. 
Rastrska celica ali piksel je uniformni prostorski element. ki je nosilec 
prostorskih podatkov v rastrski grafični organizaciji. 
Slika 2 
• natančno opredeljena zbirka posebnih operatorjev za manipulacije z 
opisnimi, geometričnimi in topološkimi atributi prostorskih objektov 
• cel niz dodatnih (robustnih) geometričnih algoritmov za različne podatkovne 
analize 
o zmožnost pokrivanja in modeliranja navidezno neskončnega področja obravnave 
• sposobnost zajemanja podatkov iz različnih virov in v različnih (standardnih) 
formatih na raznovrstnih medijih 
Geodetski vestnik 38 (1994) 2 
• sposobnost posredovanja željenega izbora podatkov v različnih (standardnih) 
formatih na raznovrstnih medijih 
• zmožnost različnih grafičnih (kartografskih) in tabelaričnih predstavitev 
podatkov na raznovrstnih izhodnih napravah 
• sposobnost strukturiranja podatkov v tradicionalni kartografski model (tematske 
plasti) ali pa v objektno orientirani model (hierarhije objektnih tipov) 
• samodejno vzdrževanje topologije za določitev povezljivosti med 
geometričnimi objekti in vzpostavitve njihovega sosedstva. 
4. KLASIFIKACIJA PROSTORSICTH OBJEKTNIH TIPOV 
v 
Stevilo različnih objektnih tipov, ki lahko nastopajo v podatkovni bazi GIS/LIS-a, je običajno zelo veliko. Objekte je treba najprej razvrstiti glede na njihove sestavne 
komponente na osnovne ali enostavne in sestavljene objektne tipe. Slika 2 prikazuje 
primer klasifikacije možnih objektnih tipov glede na njihovo prostorsko razsežnost 
a določitev celotne hierarhije in povezav med objektnimi tipi je mnogo primernejša 
uporaba ldasifikacije objektnih tipov glede na njihov pomen in dejansko vsebino. 
Slika 3 prikazuje takšno načelno klasifikacijo objektnih tipov z oziram na vrste atributov, 
ki jih objektni tipi dejansko posedujejo. Vsebinsko lahko objektne tipe razdelimo in 
imenujemo kot grafične (lokacija in geometrija), geometrične (lokacija, geometrija in 
topologija) ter geografske (lokacija, geometrija, topologija in opisni podatki). 
Grafični ob)ektni tipi Geomell'lčnl objektni tipi 
- lokaci)a In geometri)~ - lokacija In geomet.lja 
~ - topologija ~ 
- procesne funkcl)e - procesne funkcl)e 
Grafični ob)ektni tipi 
- točke 
- llnija 
- območja all areali 
4.1 Grafični objektni tipi 
Geometrični objektni tipi 
- vozlišča 
~ - segmenti ~ 
- robni pollgonl 
- površine 
Slika 3 
Geografski ob)sktnl tipi 
- lokacija In geometrl)a 
- topologl)a 
- opisni podatki 
- procesne funkcl)e 
Geo~rafskl objektni tipi 
- tockovni objektni tip 
- llni)skl ob)ektni tip 
- ploskovni objektni tip 
- ob)ektnl tip teles 
oncept enostavnega dvodimenzionalnega objektnega podatkovnega modela za 
rnrtografsko ponazoritev topologije v sistemih GIS/LIS-a je običajno naslednji. 
Sestavljen je iz treh osnovnih tipov grafičnih objektov ali gradnikov, ki so točka, linija 
in areal ali območje. Geometrična predstavitev in pomen grafičnih objektnih tipov sta 
namenjena za podajanje posplošene abstrakcije poljubno sestavljene geometrije 
izbranih stvarnih geografskih fenomenov. V kartografskem podatkovnem modelu 
služi predvsem za predstavitev osnovnih kartografskih lastnosti geografskih objektov. 
• Točka je najbolj enostaven grafični objektni tip ali razred brez dimenzij (OD), 
ki ima samo lokacijo brez 'dodatnih prostorskih lastnosti. Običajno se 
Geodetski vestnik 38 (1994) 2 
prikazujejo kot ustrezni simboli. Merilo in pomen predstavitve seveda 
določata ali je določen objekt predstavljen kot točka ali pa kot območje. 
o Linija povezuje vsaj dve točki in je enodimenzionalni grafični objektni tip ali 
razred (lD), ki ima prostorsko lokacijo, dolžino, simbol ter obliko. Linijski 
objekti so lahko sestavljeni iz enega ali več povezanih usmerjenih odsekov, ki 
so po obliki preme linije ali pa krivulje. Edini merljivi atribut linije je njena 
dolžina. V odvisnosti od merila in pomena predstavitve se lahko določeni 
arealni objekti prikazujejo kot linije ali pa kot območja. 
o Območje ali areal je dvodimenzionalni grafični objektni tip ali razred, ki ima 
površino in obseg kot edina merljiva atributa (2D). Merilo predstavitve določa, . 
ali je določen objekt predstavljen kot točka ali pa kot območje. Obliko, velikost 
in lokacijo areala določajo usmerjeni odseki, ki ga obkrožajo. Vsako območje 
določajo vsaj trije obodni segmenti, ki jih določajo vsaj tri lomne točke. Areali 
lahko tudi predstavljajo osnovo za sestavo tridimenzionalnega telesa. V 
vektorskih grafičnih podatkovnih bazah so območja predstavljena z obodnimi 
zaključenimi poligoni. V rastrskih grafičnih podatkovnih bazah se stvarnost 
predstavi s pomočjo pravilnih mnogokotnikov, tako da so vsi objekti opredeljeni 
v smislu uniformnih območij. Osnovni element celotne podatkovne strukture se 
imenuje gridna celica. Vsak pravilen mnogokotnik, ki je običajno kvadrat, lahko 
predstavlja prostorske lastnosti. Rezultat je generalizacija stvarnosti, ki je odvisna 
predvsem od velikosti rastrske celice. Takšne enotno oblikovane in velike celice 
so osnova rastrskega podatkovnega modela oziroma rastrske grafične 
podatkovne baze. Gridna mreža takšnih celic nima (teoretično) nikakršnih 
fizičnih omejitev v prostoru. 
o Sestavljeni grafični objektni tip lahko tvori poljubna zbirka točk, linij in 
območij. Lahko se predstavi kot izvedeni oziroma izpeljani objektni tip, ki je 
sestavljen iz osnovnih grafičnih gradnikov. 
Enostavna grafična ponazoritev treh osnovnih grafičnih objektnih tipov ali razredov je prikazana na sliki 4. Klasifikacija geografskih objektov na enega od 
teh treh objektnih tipov je predvsem odvisna od načina uporabe in namembnosti 
prostorskih podatkov. Vsak dejanski pojav objekta iz določenega grafičnega razreda 
je enolično določen z ustreznim identifikatorjem. 
1A X 
Tipi grafičnih objektov ali gradnikov 
točka linija območje ali areal 
y 
Slika 4 
Geodetski vestnik 38 (1994) 2 
4.2 Geometrični objektni tipi 
Grafični atributi geografskih objektov so podani s posebnimi geometričnimi objektnimi tipi, ki jih predstavljajo razredi osnovnih štirih geometričnih skupin 
elementov. Sestavljeni so na podlagi ustreznih grafičnih objektnih tipov, katerim so 
dodani tudi topološki atributi. Obstajajo štirje geometrični objektni tipi ali razredi, in 
sicer vozliš.ča, segmenti, robovi ter površine. 
o Vozlišče podaja geografsko pozicijo s pomočjo koordinat (x, y, z). Vozlišče 
lahko predstavlja točkovni geografski objekt, ki je tako enolično opredeljen. 
Vozlišče lahko leži na robu območja, laliko pa je tudi začetna ali končna 
točka enega ali več segmentov. 
o Segment ali lok predstavlja povezavo med dvema vozliščema. Segment vedno 
določata začetno in končno vozlišče. Glede na obliko je lahko segment 
prema linija ali pa krivulja. Segment je lahko tudi del sestavljene polilinije ali 
poligona, ki lahko ponazarja linijski objekt ali pa je robni poligon območja. 
o Robni poligon ali meja je izpeljani geometrični objekt ali element, ki podaja 
grafične lastnosti arealnih objektov. Robove tvorijo razvrščeni in usmerjeni 
segmenti. V primeru tridimenzionalne upodobitve geografskega prostora 
podajajo robovi stične linije ploskve prostorskih teles. 
o Površina predstavlja najvišji nivo geometrijskih objektov ali elementov. Ena 
ali več površin služi za ponazarjanje arealnih geometričnih objektov. Vsaka 
površina je v celoti opredeljena s pomočjo enega ali več orientiranih robnih 
poligonov. V primeru tridimenzionalne upodobitve geografskega prostora 
podajajo površine ustrezne ploskve prostorskih teles. 
Grafična ponazoritev štirih osnovnih geometričnih objektnih tipov ali geometričnih razredov je podana na sliki 5. Robni poligon je vmesni sestavljeni 
element, ki ima lahko dvojni pomen in je zaradi tega pri njegovi uporabi potrebna 
določena previdnost. Robni poligon je lahko sestavljen iz enega ali več segmentov, ki 
zaključujejo območni objekt oziroma opredeljujo površino. Izraz poligon se lahko 
uporablja tudi za podajanje splošnih ali zaključenih linijskih objektov, ki jih tvorijo 
. razvrščeni in usmerjeni segmenti. 
X 
Tipi grafičnih objektov ali elementov 
vozlišče segment površina 
y 
Slika 5 
Geodetski vestnik 38 (1994) 2 
4.3 Grafična predstavitev geografskih objektov 
Celotni koncept objektno orientiranega podatkovnega modela GIS/LIS-a je prikazan kot hierarhična povezava z relacijami med geometričnimi in grafičnimi 
objektnimi tipi, ki služijo za kartografsko upodobitev geografskih objektov ali 
pojavov. Pregledna grafična ponazoritev hierarhije relacij med ustreznimi skupinami 
objektnih tipov je na sliki 6. Celotna struktura z vsemi relacijami in hierarhijo 
geografski objektni tip 
abstrnldni geografski 
objektni tip za 
zahtevne fenomene geometrični objektni tip 
abstraktni geometrični 
objektni tip za 
zahtevno geometrijo 
Slika 6 
grafični objektni tip 
linija območje 
objektnih tipov je prikazana na objektnem diagramu na sliki 7. Objektni diagram je 
prikazan v Coad - Yourdon grafični notaciji (Coad, Yourdon 1991). Pri vseh 
objektnih tipih so navedeni samo najbolj značilni atributi in najbolj pomembne 
metode. Vse interne metode, na primer za inicializacijo in brisanje objektov, niso 
izrecno navedene. Značilnosti vseh upodobljenih relacij med grafičnimi, 
geometričnimi in geografskimi objektnimi tipi pa so naslednje: 
o Točkovni objekt je predstavljen z natančno enim vozliščem. 
o Linijski objekt opredeljuje veriga oziroma poligon, ki je sestavljen iz enega ali 
več segmentov. V primeru linijskih objektov se lahko v vsakem vozlišču 
stikata samo dva segmenta. Linijski objekt je lahko tudi zaključen poligon, ki 
je sestavljen iz enega ali več segmentov. 
o Območni objekti so definirani s pomočjo enega ali več povezanih robnih 
poligonov. Segmenti robov so dosledno enako orientirani. 
o Povezave med vozlišči in segmenti na eni strani ter areali oziroma površinami 
na drugi strani so izrecno registrirani z ustreznimi topološkimi relacijami. 
Geodetski vestnik 38 (1994) 2 
.... ·········· .. . ..... . ..... . .. 
!3 Geografski objektni lipi 
Geografsko telo " ,, Identifikator telesa f " Geografska ploskev Seznam razvrščenih robov Geografska linija 
Identifikator ploskve Seznam razvrščenih površin Identifikator linije 
Geografska točka 
Seznam razvrščenih robov Dodatni atributi ... Seznam razvrščenih segmentov Identifikator točke 
j Dodatni atributi ... Izris (telesa) 
Dodatni atributi ... Oznaka vozlišča 
Izris (ploskve) Izračun površine telesa Izris (linijskega objekta) 
Dodatni atributi . 
i Izračun površine ploskve 
' 
Izračun volumna telesa , Izračun ( dolžine linij. objekta) Jzris (točkovnega objekta) 
i 
;-3 1,m 1,m 1,qi 1,m 1,m 1 3 
iiiJ.CCL.X 
.. . . .. . . .. ... . ... 
. .... . .... • . . 
·Grafični 
.. . .. li 1 (abstraktni) objektni tipi 
f 
Območje " f Točka Linija 
" Oznaka območja Oznaka linije 
Oznaka točke 
LC:,,. v Oblika območja 1,m Ob lika linije 
2,m Koordinata X 
Seznam razvrščenih linij 1,n Seznam razvrščenih točk 1,n 
Koordinata Y 
Koordinata Z 
Izris (območja) Izris (linije) 
~zračun (površine območja) 
' 
Izračun (dolžine linije) 
' 
Izris (točke) 
LC:,,. Lb,.. l LI::,,. l L~ 1 
1 
~- 1 
·• .... 1 
1 1 2 ---· 1--·- ... i.s, ... ,, 
Površina •. ---··- . ••.• -cc -., - -- -·, 
Oznaka površine Geometrični objektni lipi 
Robni poligon 
Izris (površine) 
1,ti 
1,n 2 1 1 
,.- f Segment "' Robni poligon Vozlišče 
Oznaka robnega poligona 1,m 
Oznaka segmenta 2 Oznaka vozlišča 
Seznam razvrščenih segmentov Od vozlišča 
Izris (poligona) 
2 Do vozlišča 
1,m Jzris (vozlišča) J 
Izračun ( obsega poligona) Izris (seginenta) 
Izračun (dolžine segmenta) 
[z 2' ..... -·- .,.,,, _____ "''"''' .. ··'"'""··"··'··· . ... 
Slika 7 
Literatura: 
Bonfatti F. el al., 1993, Object Oriented Support to the Design of Geographical Infonnation 
Systems, EGJS'93 Conference Proceedings. 
Boursier, P., Faiz, S., 1993, A Comparative Study of Relaiiona~ Extensible and Object Oriented 
Approaches for Modelling and Querying Geographic Daiabases, EGIS'93 Conference 
Proceedings. 
Coad, P., Yourdon, E., 1991, Object-OrientedAnalysis (2. Edition), Yourdon Press Compuling 
Series, Prenlice Hall, !ne. 
Helokunnas, T., 1994, Object Oriented Geographic Data Management, EGIS'94 Conference 
Proceedings. 
Jacobson, I., 1992, Object-Oriented Software Engineering, Addison - Wesley. 
Khoshafian, S., 1993, Object-Oriented Databases, John Wiley & Sons. 
Langford, M., 1993a, Getting Started in GIS, CVCP!USDU, University of Sheffield, England. 
Langford, M, 1993b, Moving on in GIS, CVCP/USDU, University of Sheffield, England. 
Livingstone, D., Raper, l., 1993, Object Oriented Data Modelling in a GIS Application for Coastal 
GeomOJpholog·y, EG1S'93.Confcrence Proceedings. 
Martin, J, Odel~ I.J., 1993, Principles of Object-Oriented Analysis and Design, Prentice Hall, Inc., 
PTR Professional Technical Reference. 
Sacchi, C., Sbatella, L., 1994, An Object Oriented Approach to Spatial Databases, EGIS'94 
Conference Proceedings. 
Schneider, B., 1994, Objcct Programming for Spatial Problems: Defmition of Basic Set of Spatial 
Classes, EGIS'94 Confcrence Proceedings. 
Wessels, C., 1993, Object Orientation and GIS, EGIS'93 Conference Proceedings. 
Worboy, MF., 1994a, Inovations in GIS, Taylor & Francis Ltd. 
Worboy, MF., 1994b, GIS: A Computer Science Perpesctive, Taylor & Francis Ltd. 
Recenzija: mag. Božena Lipej 
mag. Dalibor Radovan 
Geodetski vestnik 38 (1994) 2