GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI UREDNIK: CIRIL DEBEVEC SEZONA 1928/29 24. NOV. 1928 Številka 5 IZHAJA DVAKRAT NA MESEC t» *®» CENA DIN 3 NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI RAZVRSTITEV SEDEŽEV DRAMA pr/uo SEZONA 1928/29 — 24. NOVEMBRA 1928 — ŠTEVILKA 5 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja dvakrat na mesec Cena Din 3'— Ob stoletnici rojstva Tolstega vprizori Narodno gledališče njegovo dramo „Zivi mrtvec11. Namesto vseh razlag te tragedije priobčujemo enostavno eno izmed značilnih Tolstojevih pisem, ki v zbirki iz 1. 1911 še niso objavljena. Pismo (prevel F. L.) je naslovljeno na Tolstojevo soprogo. 14. jutijci 1910 1. Sedanjitj svoji!) dnevnikov ne dam nikomur, obdržim jit) pri se6i. 2. Stare dnevnike 6om zafjtevat' od Ceri kova nazaj in ji/j Bom najBrže sam deponirat v Banki. 3. Če Ve vznemirja misef, da Bi mogti le Bi neprijazni Biografi poraBifi moje dnevnike iti sicer tista mesta, kjer pišem pod trenotnim vtisom najinitj razprtij in prizorov, potem Bom radevofje, negfede nato, da taki izrazi momentanif) čustev v mojif) in v Tvoji/j dnevnikifj na noBen način ne morejo podati prave sfike najinif) resničnitj odnošajev, potem Bom torej drage votje, če si v strafju, pri prvi prifiki v dnevniku ati kratkomafo v pismu označit moje ravnanje napram TeSi in kako sem cenit Vvoje živtjenje. Ta ko te sem ravnat s teBoj in cenit Tvoje živ-fjenje•' 'Kakor sem Te v mfadosti neprestano tjuBif, tako sem Te fjuBit in Te fjuBim neprestano tudi zdaj in najsi sva se iz raznitj vzrokov medseBojno odtujifa. Odtujita se nisva radi tega, ker sva nefjata zakonsko oBčevati — ta prekinitev Bi gofjufive izraze prave tjuBezni prav tatjko razpršita — temveč predvsem zato, ker sem se vedno Botj odvračat od interesov posvetnega življenja, ki se mi je gnusito, Ti pa se nisi niti mogta niti [joteta odtrgati od njega, ker v Tvoji duši ni Bito tistifj predpogojev, ki so v meni zgraditi prepričanje, kar je pač naravno in Ti ne očitam, 33 • Odpusti mi, če Ti bo neprijetno, kar Vi 6om sedaj reket', toda to, tiar se sedaj med nama odigrava, je tako važno, da se ne smemo 6ati, goto resnico povedati in posfušati. Drugič si postafa Ti zadnja teta vedno bofj nataknjena, gospodova/na in nepopusttjiva. Te fastnosti čustva tjubezni sicer niso mogte otjfaditi, pač pa njena izražanja. To je drugo. Tretjič — usodni gtavni vzrok, ki ga nisem zakrivit niti jaz niti Ti — je najino popotnoma nasprotno pojmovanje živ-fjenja in spoznavanje živtjenjskit) cifjev. Tlajino pojmovanje živtjenja je 6ito popotnoma nasprotno; način živtjenja, odnosa ji napram tjudem, živtjenjskim možnostim, napram tastnini, ki jo imenujemo gretj, Ti pa jo smatraš za neobtjoden živtjenjski predpogoj. V načinu svojega živtjenja sem se podvrget težkitn pogojem samo, da 6i se ne točit od Tebe, Ti pa si smatrata, da so to koncesije napram Tvojim naporom, in tako se je najin nesporazum še povečat. So pa še drugi vzroki najine odtujitve, ki sva jifj oba kriva, a ne bom govorit o njifj, ker ne spadajo k stvari. Stvar je ta, da te navztic vsem nesporazumom nisem jenjat tjubiti in spoštovati. Tvoje živtjenje z menoj pa bi takote ocenit: Jaz, razuzdani, spotno težko pregrešni čtovek, ne več v prvi mtadosti, sem Tebe, čisto, dobro, pametno, osemnajsttetno dektico poročit in Ti si, ne oziraje se na mojo umazano pre-tektost, živeta z menoj v tjubezni skoro petdeset tet, težko deta ta, rodita otroke, jifj redita, vzgajata, negovata mene in otroke in niso te premagate skušnjave, ki bi premagate vsako ženo Tvoje vrste, — krepko, zdravo in tepo. Živeta si tako, da Ti nimam pravice kaj očitati. Da nisi šta za menoj po mojem dufjovnem potu, Ti že zato ne smem očitati, ker je dufjovno živtjenje stefjernega čtoveka skrivnost med njim in ‘Bogom in se drugi tjudje nimajo vmešavati vanj; če sem to storit, sem storit napak in sem sam kriv. To je prava stika razmerja med nama in tako sem Te cenit in kar se tiče dnevnikov, vem samo to, da tam ni nič surovega ati kaj takega, kar bi nasprotovato mojim spisom. To je tretje, da se Ti ni treba vznemirjati radi mojifj dnevnikov. Četrtič: Če Ti moje razmerje do Čertkova ni všeč, sem pripravtjen, da ga ne vidim več, dasi Ti moram povedati, da meni to ne bo tako neprijetno kot njemu, ker vem, kako težko bo to prenašat. Toda če Ti tako fjočeš, storim. 34 Dn petič: Če Ti te tj mojitj pogojev za dobrohotno, mirno skupno življenje ne sprejmeš, prektičem, kar sem obtjubit, da namreč ne pojdem od Teke. 'Pojdem, namreč ne k Čertkovu še brezpogojno se moram točiti od njega, toda neprekficno pojdem, ker ne morem več tako živeti, Catjko bi živef tudi tako, če bi moget Tvoje trpfjenje mirno prenašati, toda tega ne morem. Včeraj si šta od mene vsa razburjena in trpeča. Hotef sem zaspati, toda začef sem ne misfiti na Te, temveč čutiti Te, nisem zaspaf in bdet sem do ene, do cvetj, zaspaf in se spet prebudit in bdet in Te gtedat v snu ati skoro kakor v snu. ‘Premištjuj v miru, ijuba prijateljica, posfušaj gfas svojega srca, naj govori Tvoje čustvo in v vsem se boš znata odtočiti, kako mora biti. O sebi rečem samo to tafjko, da sem se odtočit, da ne bom drugc.če ravnat. Tietjaj, gotobica, mučiti ne drugi/j temveč sebe, zakaj Ti trpiš tisočkrat več kot vsi drugi. To je vse. tiev Totstoj. Snov za „Zivega mrtveca" Kakcr znano, je uapisal Tolstoj dramo Živi mrtvec po resničnem dogodku, ki mu ga je pripovedoval predsednik okrožnega sodišča v Tuli N. V. Davidov. Ta je imel namreč pri nekem procesu opravka z. zakoncema X, ki sta dolgo časa živela mirno skupaj, :eklei se ni začel mož polagoma udajati pijači. Čeprav je svojo ženo . r ičnf) ljubil, se vendar ni mogel svoji strasti odpovedati i.i končno je začel pod vplivom alkohola tako zanemarjati svojo službo, da mu ie lodbina popolnoma obubožala. Njegova žena se je skušala s svojim sinon: pošteno preživljati. nn:ž pa se je kmalu nato od svoje- družino popolnoma loči! in sicer zato, ker je sprevidel, da je svojcem samo v breme in nepotrebno napoto. Medtem, ko je mož zabija! dneve po raznih liez.tticah. pa se je seznanila njegova žena /. dostojnim uradnikom, ki jo je po kratkem asu, smatrajoč jo za vdovo, tudi zasnubil. Ona ga je zavrnila in mu priznala, da njen mož še živi in končno sta se domenila, da se bosta pobrigala za ločitev: posrečili, se jima je najti moža, ki je bil rarte-vi,lje pripravljen prevzeli vso krivdo nase. Vložila sla na konzistorij prošnjo, kjer so se pa sčasoma pojavile take težkoče. da na ločitev skero ni bilo misliti. Tedaj pa so se v sili odočili z.a drugo pol. Mož ie napisal svoji ženi pismo, v katerem se \ <1 njo poslavlja in v katerem ji sporoča, da si bo vzel življenje. To pismo je nesla gospa X takoj na policijo, obenem pa pripomnila, da ji bivališče njenega 55 moža ni znano; prihodnjega jutra pa je našla policija v bližini mesta ua bregu reke različne Kose moško obleke, v katerih so našli tudi listine na ime gospoda X. Čudno naključje je verjetnost samomora še bolj podprlo, kajti po nekaterih dneh so potegnili iz vode mrtvega moškega, ki je Ivi 1 že niočno razkrojen in ki ga je policija spoznala za truplo gospoda X. (lospa X je dobila zdaj brez ovire vse potrebne dokumente in se z uradnikom omožila. Oba zakonca sta mirno živela, dokler se ni njuno življenje nekega dne okrutno razdrlo. Domnevni samomorilec je namreč nekega večera v pijanosti izblebetal, da je pravzaprav mrlič ih da leži že davno pod zemljo. To priznanje je družbo zelo razburilo in ovadili so ga policiji. — Ker X ni imel nolvanih listin, so ga na policiji obdržali in kmalu se jim je posrečilo, izvabiti iz njega priznanje. Nato so otvorili proti gospej X in njenemu drugemu možu proces radi bigamije in v teku procesa sta bila oba, ker sta vse odkrito priznala, na težko kazen obsojena, pozneje pa sta bila na prošnjo, ki jo je sodišče vložilo za nju pri carju, od kazni oproščena in osvobojena. K. S. Stanislavski O |uiliki 30letnega jubileja Moskovskega Hudožestveuega Teatra je napisal n gledališču in njegovem velikem režiserju Stanislavskem nemški igrale- Aleksander Moissi daljši članek, iz katerega priobčujemo zaradi zanimivosti nekaj značilnih odstavkov: Delo Stanislavskega in Nemiroviča Dančenka, Umetniško gledališče v Moskvi traja še vedno in živi, živi. živi. — Na pragih, na strehah, na vseh zidovih hiš, na vsaki deski odra je zapisano z nevidnimi črkami, ki so čitljive vsem. ki mislijo, čutijo, ljubijo in verujejo: Glejte, tu je resnica — tu je dedščina ljudstva. To delo je prestalo vse. utrdilo se je tudi v novem svetu, živeče, dišeče, žareče in ogrevajoče: solnce! Stanislavski je poznal od vsega začetka samo eno resnico - nikdar ni razumel razlike med staro in nove umetnostjo — še danes se brez zanimanja obrne vstran, če sliši o tem govoriti. Iskal je resnico s svojim čistim in velikim srcem in njegov genij jo je kmalu našel in ji služil dosledno in vztrajno. Zadnji časi so nam darovali nešteto prerokov, ki so si stavili za cilj razrušiti vse, kar je vzraslo. Vsakdo od njih je razvil svoj pisani prapor — plakat - s kakršnimkoli tujim izrazom kot geslom. Razvnela se je strašna borba, v Moskvi stokratna. >Neoverižem!» >Ne, ne. jaz sem bog: surrealižem!- > Nesmisel, za mano: kubus, dada, kolektiv-, simbol-, konstruktivizem, izem, izem! Uf! Niti sape nisi mogel zajeti, že je kričalo iz postranskih ulic nevarno: Umetnost more, sme, mora biti samo antropozofična, teozofična, neopatetična! V teh časih največjih in najmanjših revolucij se Stanislavski in Danfienko nista oborožila za protinapad — nemoteno sta korakala naprej na poti resnice. In posledica? Umetniško gledališče stoji kakor velika mati, ki je rodila štiri Študije, ki so v istem duhu udej- stvujejo v Moskvi... Tildi umirajoči operni slog se poraja znova in njegova velika oblika je že zaznavna. Dalje: triumf, ki ga je gledališče doseglo v .srednji Evropi 1. 1906. je danes utrjen, potrjen in nadkriljen iu gledališče je navdušeno slavljeno na Dunaju, v Parizu, Londonu, Ne\v-Yorku in celo v Aziji... A zdaj še besedo o Stanislavskem kot človeku. Ta krasni, sijajni človek prihaja že trideset let v gledališče in njegov pozdrav vsem je stisk roke, objem in poljub. V vseh tridesetih letih se ni nihče predrznil nagovoriti ga gospod ravnatelj. Vodja, brat, oče, prijatelj — tako imenujejo Konstantina Sergejeviča. — Pred njegovo postavo se razvije v meni sen: oče... okoli njega veliko število njegove dece. — Kakšna sreča, toliko blagoslovljenih — Moskvin, Kačalov. Čehov. Germanova in mnogo, mnogo drugih. — To so igralci, — ampak tudi uradniki, gledališko osobje, vratarji, inspici-jenti, šepetalci in rokodelci, vsi delajo na enem delu kakor ena sama velika družina. Denarja? nikdar ga ni jemal z.a sebe več kakor so zahtevale najprimitivnejše potrebe. Nobena pridiga Tolstega, noben komunističen zakon ni zahteval večje odpovedi. Mala nediskretnost, čisto aktualna: veliki umetnik Max Reinhardt je poklonil velikemu umetniku Stanislavskeimi o priliki tridesetletnega jubileja dragocen automobil. Ali ste tega daru zelo veseli? Nad vse sem ga vesel je odgovoril, večina mojih igralcev v Moskvi stanuje zelo daleč od gledališča, pot je naporna — le pomislite, kako je to krasno zdaj bom lahko poslal ponje vsako jutro automobil. pa lahko malo del j časa spijo — to bodo veseli — to je zares sijajno... Konstantin Sergejevič. da taki ste, vi ljubi, dobri, zlati človek! Prihodnje dramske novosti Za proslavo stoletnice rojstva Lova Tolstega je pripravljena drama »Živi mrtvec«. Delo je spisano po resničnem dogodku iu obravnava tra gičuo usodo Fcodorja Vasiljevič# (Fedje), ki sc je piostovolino umaknil ženi Lizi. ker jo ljubi in ker spozna, da je ni vreden. Z domnevnim samomorom doseže, da se njegova žena poroči z resnim, poštenim uradnikom Kareninom. dokler ne izve za dejansko stanje tudi sodišče, kateremu pa se, zdaj Fedja umakne s tem. da >i resnično konča življenje. Prava ruska duševnost, pretresljiva sila dejanja, neskončno razumevauje in odpuščanje tvorijo glaMio vrednost tega velikega umetniškega dela. Naslovno vlogo Fedje igra g. Rogoz, režijo pa ima g. ravatelj Goli a. V' ■>. sliki bo nastopal vedno ruski pevski zbor s kitarami. Xa dan 10. obletnice Cankarjeve smrti bo vprizorilo gledališče njegovo dramo Lepa Vida«. S to predstava pride ta visoka pesem slovenske?'« umetnika in človeka v poklicni izvedbi drugič ua ljubljanski oder. Rež jo ima g. C i r i I De b e v e c. Pred prazniki pa pride še ua vrsto Ren Jonsonova učinkovita komedija »V o I p o n e« v režiji g. prot. Šesta. 37 Razno Trideset let Umetniškega gledališča v Moskvi. Letos oktobra je poteklo trideset let, odkar so otvorili v Moskvi Iludo-žestveni teater. Prva predstava je bila 14. oktobra 1898 in sicer A. Tolstega drama Car Fecdors v naslovni vlogi z Moskjvinom in v režiji Stanislavskega. Predstava je bila sprejeta z nepopisnim navdušenjem, kateremu je sledilo Se večje po vprizoritvi Čehova igre Utva 19. decembra istega leta v režiji Stanislavskega in Dančenka. Po temeljitih pripravah je odšlo Umetniško gledališče 1. 190t> na gostovanje v srednjo Evropo in želo z repertoarjem: i-l'ar Feodov ., Striček Vanja . »Na dnu . Tri sestre in * Doktor Stockmanu. v Berlinu, Dresden«. Leipzigu. Dunaju, Pragi in Frankfurtu naravnost epohalne uspehe. Svetovna vojna pa je razvoj gledališča na žalost precej zavrla, posebno ker se je skupina igralcev s Knipperievo in Karlovim na čelu nahajala na gostovanju v Južni Husi ji. odkoder se zaradi meščanske vojne ni mogla vrniti v Moskvo. Odšli so zato na gostovanj ' v Polgarijo, Jugoslavijo, Čehcslovaško, Nemčijo. Dansko in švedsko. Leta !922 se je ta skupina sicer v Moskvo vrnila, vendar so gospodarska prilike in pomanjkanje repertoarja prisilile gledališče, da je odšlo pod osebnim vodstveni Stanislavskega na turnejo v Amerike. Ta čas je porabil Nemirovič-Dančenko, da je uveljavil metode Umetniškega gledališča tudi na opernem polju. Njegova glavna zahteva je bila, da mora bili operni pevec ne samo pevec, temveč tudi dober igralec in plesalec. Uspehi tega dela so se pokazali pri predstavah Lysistrate in Carmencite-. P«, vzorcu indic se ustanovile tudi Iri odn. štiri Študije,1 od katerih se je zlasti prva po zaslugi pokojnega režiserja Vahtangova in igralca Čehova uspešno razvila. Prva Študija se je proslavila posebno s CvrČkom za pečjo- in Erikom XIV . Pozneje se je osamosvojila in deluje danes pod naslovom Drugo Moskovsko Umelniško gledališče. Pri vseh poskusih in naporih Meierholda in Tairova je danes Ume; niško gledališče v Moskvi še vedno najbolj cenjene in upoštevano. Človeštvo polagoma ekreva hi spet spoznava, da je vrelo prave umetnosti le v velikem srcu, v veliki duši, ne pa v raznih razumskih izgredih in spačenih triu vadbah. Za bližje spoznavanje genijalnega iežiserja in velikega člove-l-v Sinu -slavskega priporočamo njegovo knjigo Moje življenje v umetnosti-. Narodno gledališče * Pragi pripravlja vprizoritev Dostojevskega Idijota, v dramaturgični (deloma predelani) prireditvi Borisa Putiaie Kneza Mvškina bo igral Edvard Kohout, znan našemu občinstvu izza lae skega gostovanja v Hamletu Največji uspehi pariške gledališke sezone s-> Bourdetova komedija »Pravkar i' z š 1 o (dosegla že 400 ponovitev), in (i ir a u d o u x e v a i>ira' Siegfi-ied (150 ponovitev). Obe deli je sprejela tudi liubljan gleel Pastir ..................S. Banovec. Sel ........ J. Betetto IZ KOMKNE OPERE. Muzikalni skeleli v enem dejanju, po H. Muigerju napisal in vglasbil S. Osterc. — Dirigent: A. Neffat. — Režiser: prof. O. Šesl. Osebe: Raoul Gerard ... V. Janko Dubreuil, bivši kapitan J. Povhe Julietta de Smrten is. njegova nečakinja . št. Poličeva Roza, Ivomornica . . N. Španova Charvalu ................L. Drenovec 39 ŽIVI MRTVEC. Drama v petih dejanjih (11. VI. Borštnik. I. slika: V stanovanju Protasova. slikali). — Spisal Lev Tostoj. — Poslovenil — Režiser: Pavel Golia. Osebe: Jelisaveta Andrejevim Protasova Saša, njena sestra Ana Pavlovna Viktor Mihajlovič Karenin . . • Pestunja . . • Sobarica . . . Nablocka Slavčeva Rakarjeva Gregorin Mira Gabrijelčičeva II. slika: Pri ciganih. Fjodor Vasiljevič (Fedja) . . . Afremov . . . Častnik . . . . Glasbenik . . . I. cigan ' . . . Ciganka . . . Karenin . . . Maša................ Rogoz. Plut Cesar Kovic Kaukler Vera Danilova Gregorin Medvedova lil. slika: V stanovanju Protasova. Liza Saša . . . Ana Pavlovna Zdravnik Karenin Nablocka Stavčeva Rakarjeva Danilo Gregorin IV. slika : V kabinetu Afremova. Afremov .... Plut Stahov................Potokar Budkevič .... Kaukler Korotkov .... Smerkolj Fedja.................Rogoz Saša..................Slaveeva V. slika: Kabinet Ane Diniitrijevne. Ana Dimitrijevim . Marija Vera Knez Abreskov . . Skrbinšek Karenin .... Gregorin Liza..................Nablocka Sluga.................Gamerc VI. slika: Skromno stanovanje. Fedja.............Uogoz Maša..........Medvedova Njen oče .... Kaukler Njena mati . . . Vera Danilova Knez Abreskov . . Skrbinšek VII. slika: Posebni kabinet v gostilni. Fedja . . . Ivan Petrovič. Maša . . . Natakar . . Rogoz Kralj Medvedova Kovič VIII. slika: Stanovanjc Protasova. Liza...........Nablocka Karenin .... Gregorin Voznesenski . . . Potokar Sluga............Sancin IX. slika: Krčma. Fedja . Pjetuškov Artemjev . Rogo/. . .lan . Pahor X. slika: Soba preiskovalnega sodnika. Preiskovalni sodnik Lipah Zapisnikar .... Kaukler Sluga..................Gamerc Liza...................Nablocka Karenin .... Gregorin Fedja..................Rogoz XI. slika: Hodnik v poslopju okrožnega sodišča. Sluga . . . . Ivan Petrovič . Mladi odvetnik Knez Abreskov Pjetuškov Sancin Kralj Jerman Skrbinšek .lan Dama......................Gabrijelčičeva Častnik................Cesar Petruškiu odvetnik Bratina Liza...................Nablocka Karenin................Gregorin Fedja..................Rogoz Maša...................Medvedova Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik: Ciril Debevttc. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. 40 '1+SHO /tOVJ CALtmv^o /rol«'«* NARODNO GLEDALIŠČE V UUBLJANI RAZVRSTITEV SEDEŽEV OPERA VraSaoas uimm/sm