kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino MUSSOLINIJEV UTRDBENI PAS PREK NAŠIH GORA IN PLANIN ivo juvancic Mussolini je svojo zunanjo politiko gradil na načelih italijanskega nacionalizma, ki je že- leta 1915 bil odločilen za vstop Italije v prvo svetovno vojno. V svojih idejnih osno- vah se je italijanski nacionalizem opiral na nemškega: So veliki in močni narodi, ki ima- jo pravico podjarmiti šibke in jim vladati; dolžnost šibkih, zlasti majhnih narodov je, da služijo. Italijanski nacionalisti so kot Nemci v Slovencih, Jugoslovanih in Slovanih, gledali hlapce; »sciavi« — sužnji je bila kar lepo zveneča oznaka. Pač pa je italijanski nacionalizem dal tem idejam svojo barvo; vzor je imel v Rimljanih in njih imperiju. Germani, na katere je gle- dal nemški nacionalizem in nacizem, so temu zadnjemu dali neznanstveno osnovo za se- verno raso — geslo: kri in zemlja — Blut und Erde — ki je poklicana, da podjarmi in vlada kot močnejša nad vsemi šibkimi rasami. Leta 1925 je začel Mussolini svojo zunanje- politično ofenzivo proti Balkanu, začel je z »obkroževanjem Jugoslavije« kot največje ovire na tej poti; pridobil pa je na svojo stran le Bolgare in Madžare; ofenzivni po- hod je po letu 1933 moral prenehati iz strahu pred Hitlerjem; zbal se je za Trst in Trident, pridobitve prve svetovne vojne. Zopet se začne taktično prijazno približevati Jugosla- viji in zadnji korak napravi leta 1937 Ciano, zunanji minister in ducejev zet, ko sklene s Stojadinovičem znani sporazum, ki je v bistvu »status ante«: priznanje rapalske po- godbe in jadranskega pakta iz leta 1924. Prav v to dobo, -v leta 1933—1937, sodi utrjevanje meje proti kraljevini Jugoslaviji. Takrat se je duce sicer začel bližati firerju Hitlerju, vendar je začel utrjevati mejo tudi proti rajhu, vse od Brennerja do Peči (tro- roeja Avstrije-Italije-Jugoslavije). Se med drugo svetovno vojno je fašizem gradil cesto do koče pod Mangartom, v Kanalski dolini pa cesto na Višarje in proti obmejnim hribom nad Ziljsko dolino itd. Prenehal je šele leta 1942 na pritožbo Berlina (o tem govori Dnev- nik maršala Cavallera, Commando supremo). Mussolini ni zaupal ne sporazumu Ciano- Stojadinovič ne Hitlerju kljub osi Rim-Berlin in jeklenemu paktu iz pomladi leta 1939 (»il patto d'acciaio«) prav po načelu: Bog me varuj prijateljev, sovražnikov se bom sam, ki je nujno načelo nacionalizmov; vere, da sila, veličina odloča. Za obrambo meje je bila določena po»- sebna vojaška enota, leta 1934 ustanovljena »Guardia alla frontiera« (kratica Gaf), ne- kakšnih graničarjev. Dobila je alpinsko oble- ko s klobukom in peresom. Ta enota ni po- znala polkov in bataljonov; razporejena je bila po sektorjih, ki so se delili v podsektor- je, in so imeli skupine utrjenih postojank (»gruppi di caposaldi«), kot so jih diktirale okoliščine meje same (Tosti, Seconda guerra mondiale, 1. zvezek, str. 88). Sektorji so imeli pole!? imena kraja še rimsko številko, pod- sektor pa še dodano oznako s črkami a, b, c. Utrjevanje meje je kaj zamotano vpraša- nje in sodi v vojaško področje. Tu povejmo le, da je poleg utrdb bilo treba poskrbeti za ceste in vojaška pota, znana je italijanska >''mulatiera«, po kateri je šla mula, obreme- njena s strojnico ali lahkim topom. V za- ledju utrdb je bilo treba graditi vojašnice, skladišča za municijo itd. Vedeti moramo, da je Gaf dobila svoje vojašnice, ki niso spodrinile prejšnjih, kjer so ostali alpini, peša- dija itd. Tako so npr. kraji Bovec, Tolmin, Idrija itd. poleg prejšnjih vojašnic dobili še nove za graničarje. V tem času so zboljšali, razširili ali asfaltirali skoraj vse ceste iz soške doline proti meji. Iz arhivskega materiala (I. Z. D. G. v Ljub- ljani, italijanski arhiv, podatke glej na koncu) si lahko ustvarimo le nepopolno sliko utrjene črte od Triglava do Reke; zanimivi bi bili načrti utrdb, ki jih ni oziroma imamo zanje le posamezne skice. Tudi o porazdelitvi voja- ških sil, zasedbi utrdb in posameznih sektor- jev ni popolnega pregleda. Arhivi graničarjev so ostali v Vidmu in Trstu; razpolagamo le s posameznimi dopisi in poročili, ki so prišla na XI. armadni zbor. Neko več ali manj jasno sliko pa le dobimo. Vsaj nekaj tega, kar bomo tu podali, bo za- nimalo naše planince, ki hodijo na Vršič, Triglav, Bogatin ali Črno prst. Hodijo dosti- krat po poteh, po katerih je stopal italijanski graničar, po mulatieri, ki je danes že raz- padla (npr. transverzala od Črne prsti na Vogel in Komno), gledajo na podrte utrdbe in ne vedo, kako in kdaj so nastale. Graničarji ob stari jugoslovansko-italijan- ski meji so bili podrejeni poveljstvu pristoj- nih armadnih zborov. Kar trije so bili, ki so imeli tu svojo poveljniško besedo. Prvi je bil VI. armadni zbor s sedežem v Trevisu. Temu je bil podrejen sektor Trbiž- 168 časopis za slovensko krajevno zgodovino kaonika Tarvisio v Kanalski dolini (XVII. sektor) z utrdbami ob Peči. Nikakih podrobnejših po- datkov nimamo o tem sektorju. V nekem do- kumentu sem mimogrede zasledil, da je od- delek graničarjev bil razmeščen tudi proti naši strani, v stari avstrijski trdnjavi na Predilu, in da je imel leta 1943 opravka s partizani bovškega bataljona okrog Mangarta. Ustali sektorji VI. armadnega zbora v Trevisu so bili XIV., XV. in XVI. in so bili razpore- jeni že proti rajhu v Karniji in Kanalski do- lini. Drugi armadni zbor je bil XI. v Vidmu. Iz njegovih arhivov izvemo, kar vemo, saj je leta 1941 vkorakal v Ljubljano. Temu so bili podrejeni naslednji sektorji: Tolmin (XXI.), Idrija (XXII.) in Postojna (XXIII.). Tretji je bil V. armadni zbor v Trstu. Ta je nadziral sektor Št. Peter na Krasu (XXV.), danes preimenovan v Pivko, Ilirska Bistrica (XXVI.) in Reka (XXVII). Naj omenim, da XXIV. sektorja ni bilo in ni nobenih podat- kov o njem; mogoče, da so opravili kakšne reorganizacije in je ta številka (XXIV.) iz- padla. Sektorjem so poveljevali polkovniki, izje- moma, če niso bili prav važni, pa podpol- kovniki. Podsektorjem, ki jih bomo še na- vedli, so bili na čelu majorji ali kapetani. Seveda so graničarji vsakega izmed teh ar- madnih zborov imeli svojega skupnega po- veljnika v činu generala divizije, ki pa ni imel sedeža skupaj z armadnim zborom. Tako je Gaf Videm imel sedež v Gorici do okto- bra 1942. Od takrat dalje pa v Idriji, kjer je bil še marca 1943. Gaf Trst je bil dalj časa v Ilirski Bistrici. Iz korespondence Mussolini-Hitler zvemo, da je leta 1941 bilo vseh graničarjev na jugo- slovanski meji 15.000. Imejmo to številko pred očmi, ko bomo v nadaljnjem razprav- ljali o številčni moči posameznih sektorjev; bralec si bo pa moral sam sproti napraviti zaključke glede na število 15.000, ki ni ravno majhno. Gre namreč za dejstvo, da je pre- cejšnja sila graničarjev bila v samih centrih sektorjev. Ni pa podatkov, iz katerih centrov so enote izmenoma morale hoditi v utrjene postojanke, ki so bile bliže ali dlje od centra sektorja oziroma podsektorja. Za primer naj navedem kar prvi sektor, Tolmin. Iz pod- sektorja Bovca do Trente je kar štiri ure peš, do Vršiča pa, kakor pač hodiš. Ob napadu na Jugoslavijo so bili grani- čarji po sili razmer mobilizirani kot posebna pokretna enota, ki je vkorakala v Slovenijo in tam imela svoj zasedbeni sektor. Tako je Gaf Videm bil na ozemlju Logatec—Cerk- nica—Stari trg. Medtem so obmejne sektorje zasedli z enotami fašistične milice, toda le za kratek čas, ker so na mejo zopet prišli na novo mobilizirali graničarji. V letih 1941—1943 je bilo poveljstvo grani- čarjev Vidma in Trsta ob odsotnosti armad- nih zborov, ki so vkorakali v Jugoslavijo, podrejeno poveljstvu teritorialnih obramb Vidma oziroma Trsta (to so bila zaledna po- veljstva, naša »pozadina«), dokler ni Trst do- bil zopet novega, XXIII. armadnega zbora, in to že junija leta 1942, Videm pa XXIV. junija leta 1943; to vse pa zaradi partizanskih akcij. Kakšna je bila ureditev posameznih sek- torjev na meji? O sektorju Trbiž smo že povedali vse, kar se da povedati. Začnimo z Gaf Videm. Tu je prvi xxi. sektor, tolmin Njegovo ozemlje je bilo med Sočo, Idrijco in rečico Cerknico, zajel pa je še cono Po- rezna razen Cerknega. Razdeljen je bil v tri podsektorje: Bovec (XXI. a), Poljubin pri Tol- minu (XXI. b) in Podbrdo (XXI. c). Sektor Tolmin oziroma podsektor Bovec XXI. a je imel utrjene postojanke na Vršiču; italijanski viri jih imenujejo Mojstrovka. Manjše utrdbe so bile na Triglavu, letalska opazovalnica pa celo na Kanjavcu. Ta utrjeni pas je bil tik ob meji in je branil prehod iz zgornje Savske doline v dolino Soče. Slo je za cesto čez Vršič, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki. Bila je za fronto pri Bovcu ob cesti čez Predil, ki je ležala pod ognjem italijanskih topov, najvažnejša prometna žila. Najtežji, najbolj strmi del z Vršiča v Trento so Italijani zelo, zelo zbolj- šali, medtem ko je odsek iz Kranjske gore na Vršič ostal skoraj tak, kot je bil. Utrdbe na Mojstrovki in na Prisojniku, ki so jih zgradili Italijani, si vsak alpinist in turist lahko sam ogleda. Načrtov o njih v arhivih ni. Pod prelazom Vršiča še stoje ali razpadajo vojašnice, kjer so graničarji bivali in oprav- ljali službo v posameznih utrdbah na meji. Podsektor Bovec je imel nato še utrdbe v globino, takoj za vasico Kal pred vasjo Sočo. Zapirale so sotesko Soče; nekatere iz- med teh utrdb stoje zelo visoko pod Svinja- kom in na drugi strani Soče. Podsektor Bovec je imel svoje municijsko skladišče pri zaselku Brezovo (ob cesti Bovec—Kobarid za vasjo Srpenica). Zgrajeno je bilo deloma pod zemljo. Podsektor Poljubin XXI. b je imel utrjeno črto med Bogatinom in Voglom. Branila je prehod s Komne proti Krnskemu jezeru na 169 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino Bovec oziroma na Kobarid. Druge so bile nad planino Dobrenjščico (italijanski »Do- brencia«) nad izvirom Tolminke in ob škrbini Globoko (kota 1828) med Voglom in Rušnatim vrhom. V globeli je danes planina Razor s planinsko kočo; prej je bila tu finančna po- stojanka, kakor je koča Klementa Juga v Lepeni bila postojanka obmejne milice. Ta najkrajši prehod čez Globoko je bil znan Tolmincem že v srednjem veku, ko so hodili v Bohinj po dolini Tolminke in Zalaščice. Tu so bile tudi vojašnice (Podlogar), kakor naletimo na vojašnice tudi pod Bogatinskim sedlom nekaj nad Krnskim jezerom. Žal je te zob časa že kar načel, kolikor jih niso demolirali ljudje (vrata, okna itd.). Podsektor Podbrdo XXI. c je imel utrjen pas, ki je šel prek Možica (1602 m) na Lajnar (1577 m); ta je imel protiletalsko opazoval- nico. Obe postojanki sta branili gorske pre- hode iz Bohinjske Bistrice in Zgornje Sorice. Močneje je bilo utrjeno Petrovo brdo, ki je zapiralo cesto iz zadnje Sore v Baško grapo. V neposredni bližini meje je imel Po- rezen vojašnico in nad njimi utrdbe. Podsektor Poljubin je imel še utrdbe v globino, utrdbe na Humu pri Ljubinu in vasi Bača-Modrej, ki bi v primeru jugoslovanske- ga prodora zapirale prehod iz doline Idrijce v soško dolino. Pri Bači-Modreju so bila tudi municijska skladišča za podsektor Poljubin. Planinec sam si bo pa lahko ogledal ob teh podatkih vsa številna pota, steze in mulatiere, ki jih je vsepovsod zgradila fašistična oblast za obrambo »svetih meja«. Vsega tu ne mo- remo povedati. Zamislil se bo pri »Jelinčiče- vem domu« na Cmi prsti ob Jelinčičevem imenu, ki je bil med glavnimi ustanovitelji »TIGR«. Dom je deloma bivša graničarska postojanka. Prav tu, nekaj severno odtod so pogumni Tigrovci lezli čez greben na bohinj- sko stran in prenašali večinoma italijansko literaturo iz Pariza za italijanske antifašiste Trsta, Gorice in celo Milana. Težje si je iz ohranjenih dokumentov ustvariti sliko o utrdbah. Ni načrtov, le tu in tam kakšna skica. Manj zvemo iz poročil, kakšna je bila oborožitev utrdb, več o šte- vilčnem stanju graničarskih oddelkov in njih oborožitvi. Iz nekaterih dopisov zvemo, da je tolmin- ski sektor imel do avgusta leta 1941 v utrd- bah 11 protitankovskih topov; ob tem času jih je moral izročiti vojski. 5. januarja 1942 so isto pot šli še ostali topovi. Vršič je dal 1 top, Bača 2, Hum pri Ljubinju 1, Petrovo Brdo 2, a je obdržal enega. Bil je edini pre- ostali top iz utrdb na Tolminskem. Razoro- žitev je bila tu skoraj popolna. Ob istem času so razorožili tudi utrdbe idrijskega in postojnskega sektorja, vendar dosti manj. Zakaj razorožujejo tolminski sek- tor, ki meji še vedno na tujo državo, nemški rajh, ne razorožujejo pa idrijskega in po- stojnskega, ki mejita na »ljubljansko pokra- jino«, že anektirano po fašizmu? Meji na »na- cionalno ozemlje«, kot pišejo italijanski do- kumenti tu in tam? To je bila NOB, partizan- ska puška, ki je zahtevala še vedno močnejšo zaporo stare meje pri Idriji in zlasti pri Po- stojni. Sliko o številčnem stanju in o oborožitvi posameznih graničarskih posadk tolminskega sektorja si lahko ustvarimo iz nedatiranega pregleda iz leta 1941. (Obstaja še en tak pre- gled, ki daje nekaj manj podatkov — Fasc 924/11.) Ves sektor je imel 1860 mož, med njimi 57 oficirjev. Njih oborožitev je bila ta- kale: 127 mitraljezov, 68 puškomitraljezov, 6 protitankovcev — pokretnih, 4 minometi »45«, 22 minometov »81«. Razporejeni so bili po posameznih utrdbah takole: Na Mojstrovki (italijansko ime je še xMissoni«; tu in nadalje povejmo, da gre pri italijanskih poimenovanjih povečini za padle italijanske oficirje v I. svetovni vojni) je bilo 164 mož s 4 oficirji. Posadka je imela 13 mi- traljezov, 11 puškomitraljezov, 4 minomete in 1 protitankovski top. Meja je bila močno zastražena in vendar mi je gorski vodnik, naš najstarejši in naj- boljši plezalec, Jože Komac-Paver, pravil za veliko noč leta 1942 o partizanih, ki so jeseni leta 1942 iz Gorenjske prešli mejo in se ne- kaj dni skrivali v Trenti; bila je pač doba velikega gorenjskega upora. Paver je kar ža- rel ob pripovedovanju ... Bogatin (»Bernardinis«) je imel 178 mož s 4 oficirji, 14 mitraljezov, 12 puškomitralje- zov, 6 minometalcev. Hum pri Ljubinju (»Angeli«) je štel 113 mož z 1 oficirjem, 8 mitraljezov, 5 puškomi- traljezov in 1 protitankovec ob 6 minometal- cih. Bača-Modrej je nosil ime po poročniku Piccu, ki je junija 1915 zavzel Krn in pri tem padel. Posadka je štela 104 može z 2 oficirje- ma. Oborožitev 12 mitraljezov, 4 puškomitra- Ijeze in 2 protitankovca. Porezen: 247 mož, 7 oficirjev, 26 mitralje- zov in 15 puškomitraljezov. Možic: 305 mož z 9 oficirji, 31 mitraljezi, 10 puškomitraljezi in 4 minometalci, govore za važnost obeh po- stojank. 170 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Petrovo Brdo: utrdbe »Bardin« z 271 mož- mi, 7 oficirji, 24 mitraljezi in 11 puškomi- traljezi govore, da so Italijani imeli cesto za važen prehod. Enota je imela še 2 protitan- kovca in 4 minometalce. xxii. sektor, idrija Idrija je imela naslednje podsektorje: Cerkno (XXIL a), Idrija (XXI. b) in Črni vrh (XXI. c). Zadnji podsektor je po okupaciji iz- jemoma imel sedež v Hotedršici, na bivšem jugoslovanskem ozemlju. Meja sektorja ie na jueu šla do ceste čez Hrušico (Col—Hrušica— Kalce), katere obramba je pa spadala že ood postojnski XXIII. sektor. Obrambni pas XXII. sektorja je bil zgrajen tako, da je prvenstve- no branil cesto Col—Črni vrh—Idrija; od tod dalje pa tudi prehod iz Cerknega v Baško grapo čez Zakriž in Bukovo. Branil je torej prehod iz Vipavske doline v dolino Idrijce in Bače. Drugotna funkcija je bila zapreti pre- hode iz zgornje Sore in iz smeri Hotedršice. Na severu se je utrjeni sektor Idrije opiral še na utrdbe Petrovo Brdo in Porezen. Prva utrdba podsektorja Cerkno je bila Zelin (»di Centa«) ob izlivu rečice Cerknice v Idrijco, ki ie pa imela oslonitev na neko utrjeno vo- jašnico v Cerknem. Naj omenim še, da je Cerkno bilo za italijanske generale po svoji lesi Ahilova peta obrambe, da so se v noči od 7. na 8. april 1941 tu graničarji slabo izka- zali. Bežali so, ko so poprej v Cerknem za- žgali neke vojašnice, in to — tako govore uradni italijanski dokumenti — ali pred ju- goslovansko patrulio, ki ie prešla meio, ali moffoče celo pred živalmi, ki so sprožile mine pred italijansko črto. Poveljnik podsektorja Cerkno (po rodu Tržačan) je vso noč begal okrog Zakriža. Naslednje utrdbe so bile v podsektor ju Idrija: Konomlja- »Bevilacqua«, nad izlivom Konomlje v Idrijco pri Spodnji Idriji; Niko- va, uradni naziv »Cudrig« nad Idrijo, in še »Podertia«, kot jih imenujejo Italijani, ki so stale v Podroteji nad važnim križiščem cest proti Hotedršici in Črnemu vrhu. »Podertia« je imela še naslov »Pellizzari«. V črnovrškem podsektorju so bile utrdbe v Griži, ki so nosile ime tržaškega pisatelja, pevca Krasa (avtobiografski roman »II mio Carso«) in prijatelja »Slavov«, Scipia Slata- perja, ki je padel na Kalvariji pri Gorici že leta 1915. Ob Griži je bila utrjena Mala gora — »Monti« — in sedlo nad Črnim vrhom, čez katerega pelje cesta v Vipavsko dolino. Tu je pod Špikom stala utrdba »Trombi«. Enega izmed bunkerjev je novembra leta 1942 za praznovanje oktobrske revolucije na- \ padel in razorožil narodni heroj Janko Pre- mrl-Vojko in Italijanom odnesel težki mitra- i Ijez. V letu 1941 so imeli v vseh utrdbah idrij- i skega sektorja 12 protitankovcev. Po dveh \ oddajah sta januarja 1942 v utrdbah Zelin, Nikova, Konomlja in Griže ostala še vedno po dva topa. Te utrdbe so Italijani uradno imenovali utrdbe I. sistema, medtem ko so \ tiste na Mali gori in črnovrškem prelazu bile ] utrdbe II. sistema, to se pravi, bile so po- s maknjene že bolj v globino. i XXII. idrijski sektor je leta 1941 štel 1463 ! mož, med temi 34 oficirjev. Razpolagal je s: 107 mitraljezi, 43 puškomitraljezi, 4 topovi ^ 57/45, 10 topovi 47/35 in 10 minometi »81«.; V primerjavi s sektorjem Tolmin je glede na \ drugačno strukturo meje, ko je branil pred- j vsem ceste, imel osemkrat več topov, a 16 \ minometalcev manj, ki so bolj primerni za gorski teren. i Posamezne utrdbe so imele takole moštvo : in oborožitev: Želin: 176 mož in 3 oficirje, 18 mitralje- \ zov, 6 puškomitraljezov in 2 topa 47/35. Ste- | vilo treh oficirjev pri 176 možeh daje misliti, i da je bil eden med njimi minerski s svojo i četo. Konomlia je imela 116 mož in 2 oficirja z ; 9 mitraljezi, 5 puškomitraljezi, 1 topom in še 2 minometalcema »81«. Nikova: 143 mož, 2 oficirja, 13 mitraliezov, 5 puškomitraljezov in 2 topa 47/35 in 2 mi- \ nometa »81«. PodrotpAa: 139 mož, 2 oficirja, 13 mitralje- zov. 5 PušVc^itraliezov in 2 tona 47'35. Griže med Črnim vrhom in Godovičem: 224 i mož s 3 oficirji, 20 mitraljezi, 10 puškomi- [ traljezi, 4 topovi in 2 minometoma »81«. Bile \ so zaradi svoje važne lege najmočneje zase- \ dena utrdba, sai je branila prehod iz smeri j Godoviča proti Črnemu vrhu. j Mala gora je štela 119 mož in 2 oficirja; • poleg 20 mitraljezov in 7 puškomitraljezov je | imela kar 4 topove. Razgled z Male gore seže j daleč in topovi nesejo dalje kakor drugo j orožje. j Nad Crnovrškim sedlom je bilo 119 mož z 2 oficirjema, 16 mitraljezi, 6 puškomitraljezi in 2 minometalcema »81«. xxiii. sektor, postojna To je zadnji sektor, ki je še spadal pod XI. armadni zbor videmski. Njegova meja proti XXIV. sektorju, ki je spadal že pod Trst, nam iz virov ni natančno znana. Tekla je najbrž 171 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino od Debele gore (kota 1070) zahodno od Piv- ških Javornikov čez Pivko pri Prestranku. XXIII. sektor je imel podsektor v Podkra- ju (XXIII. a) in podsektor Postojna (XXIII. b). Prvi je branil cesto Col—Kalce čez Hrušico, drugi pa cestno križišče Postojnskih vrat — »la porta dei barbari«, kot so ga radi imeno- vali italijanski šovinisti. V tem postojnskem sektorju so kot v tolminskem utrdbe stale tik ob meji; drugi pas pa je segal v globino do Razdrtega. Ob cesti čez Hrušico nam italijanski viri omenjajo dve utrjeni točki. Prva je Rimski zid — »Amadio« — nad Kalci, severno od hriba Srnjaka (kota 915). Druga je jugo- vzhodno od Srnjaka na koti 790, na Mesarje- vem vrhu—-italijanski: »Col Missario«. Utrd- ba je nosila še uradno ime »Vellei« in je kontrolirala na jugoslovanski strani ležečo obmejno cesto Kalce—Grčarevac—Planina. Važni cestni trikot Postojnskih vrat, Po- stojno—Planina in Postojno—Unec je zapi- rala vrsta utrjenih postojank. Najvažnejša je Grmada (kota 872) nad Planino, utrdba »Giuriatti«. V njeni neposredni bližini so bile še utrdbe Žaga — »Becchi«, »Monumento«, imenovana tudi »Papa« in Mlini — »Molini« pri Kačji vasi pred Planino, imenovane vča- sih skratka tudi utrdbe »Planina«. Proti Uncu je utrdba »Raggi« — »Bruner« zapirala na italijanski strani važno križišče ceste, ki ga italijanski viri imenujejo »četve- ropotje«. Tudi stara Ravbarkomanda, kjer so že v starih časih vojaki varovali popotnike na sa- motni cesti skozi gozd, tam, kjer danes že- leznica Postojna—^Logatec seka istoimensko cesto, je bila utrjena. Se se vidijo tam ob ce- sti tudi italijanske graničarske vojašnice. Južno je pod sektor Postojna spadal še Piv- ški Javornik (1268 m), ki je imel utrjeno opa- zovalnico. Na tem odseku je morala stati tudi večja utrjena postojanka »Boschetti«, ki jo dokumenti zelo nejasno lokalizirajo. Nosi pa še ime »Slivice-Serovica«. Vse tu naštete utrdbe so sestavljale pas v neposredni bližini meje, to je bila obramba I. sistema. Globlje v notranjosti so bile utrd- be II. sistema in bilo jih je kar precej. Na cesti čez Hrušico je bila utrjena cona Pod- kraj—Farmance, ki je imela ime »Monta- nari«. Vrsta utrdb je stala ob cesti Postojna— Razdrto. Severno so bile utrjene postojanke Stranj e-Cascino A in Brdo-Cascino B, ki so se naslanjale na masiv Nanosa, na katerega so speljali cesto za avto iz St. Vida (Pod- nanosa). Južno od ceste Postojna—Razdrto je imelo Hruševje dve utrjeni točki (Cascino C), Ore- hek tudi dve (Cascino D) in še utrjeno Brdo nad Orehkom (kota 725 v ital. »Monte Var- ti«-Cascino E). Pri oddaji težkega orožja iz utrdb je bil avgusta 1941 in januarja 1942 prav postojn- ski sektor najmanj prizadet. Obmejne utrdbe I. sistema so ohranile vse svoie topove. Utrd- ba ob Rimskem zidu je imela dva, »Vellei« na Mesarskem vrhu enega. Po en top je bil v utrdbi »Monumento« in pri četveropotju oroti Uncu. Svoja dva je ohranila tudi utrd- ba »Boschetti«. Iz utrdb II. sistema je Podkraj zgubil ja- nuaria 1942 svoia dva tooova. medtem ko je na Brdu nad Orehkom ostal še en top, edini v utrdbah II. sistema. Številčno stanje moštva in oborožitve XXIII. sektorja je bilo v primeru z idrijskim sektorjem večje. Leta 1941 je sektor štel 2329 mož in 55 oficirjev. Razpolagal je s 13 po- kretnimi topovi (9 topov 57/43 in 4 topovi 47/35). Imel je 215 mitraljezov in 104 puško- mitraljeze, toda samo 4 minometalce »81«. Imenovano moštvo je bilo takole razdelie- no: 313 mož z 18 oficirji je bilo na sedežu sektorja. Utrdbe ob meji pa so imele nasled- nje stanje: Hrušica-RimsTci zid: 157 mož s 3 oficirji, 10 mitraljezi, 20 puškomitraljezi in 1 protitan- kovcem. Hrušica-»Vellei«: 141 mož s 3 oficirji, 9 mi- traljezi, 15 puškomitraljezi in 1 protitankov- cem. V odseku Planine je bila močneie zase- dena Grmada s 182 možmi in 3 oficirji, 13 mitraliezi in 22 puškomitraljezi. Pri vseh treh utrdbah število oficirjev najbrž pomeni, da je bil vmes po en minerec s svojo četo za mi- niranje cest. Becchi«-Žaga je imela le 103 može in 2 oficirja, 11 mitraliezov in 6 puškomitraljezov ter 1 toD 57/43. Približno enako močna utrd- ba je bila Monumento. Mlin-Planina je štela le 27 mož z 2 oficir- jema. Tu zvemo, da je med maloštevilnim moštvom bilo kar 12 mož z enim oficirjem inženirskega oddelka, to se pravi, minercev; Mlin-Planina je imela po tej ugotovitvi glav- no nalogo, da v primeru potrebe minira cesto. Cetveropotje-Unec-»Raqgi-Brunner« je pa štelo 241 mož in 4 oficirje. Razpolagalo je z 22 mitraljezi in 13 puškomitraljezi, z 2 topo- ma 47/35 in 2 minometalca »81«. Lega je za- htevala pač močnejšo silo. Slivice-»Boschetti<'^ — 145 mož s 3 oficirji, 11 mitraljezi in 13 pu- 172 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA škomitraljezi je imel kar 3 topove (1 tip 57/43, 2 pa 47/35). Med utrdbami II. sistema v zaledju je bila najmočneje zasedena utrdba Podkraj-Far- mance z 264 možmi in 3 oficirji. Ob 41 mitra- Ijezih, 9 puškomitr al ježih in še 2 minome- talcih »81« lahko sklepamo, da je enota mo- rala biti zelo pokretna pri obrambi važnega cestnega prehoda čez Hrušico. Ostale utrdbe II. sistema so izvzemši tiste pri Hruševju, ki je štela 27 mož z dvema oficirjema, med tem oficirja minerca z 12 možmi, imele v petih utrjenih točkah Stra- nje, Brdo, Hruševje, Orehek in Brdo nad Orehkom vsaka po nekaj nad 100 mož s po dvema oficirjema. Razpolagale so s 15 do 17 mitraljezi, le Orehek jih je imel 22. Po en top (57/43) je bil v Stranjah, Hruševju in Brdu nad Orehkom in to, kot rečeno, leta 1941. To moramo poudariti, ker je leto 1941 še prikazovalo situacijo, v kateri je funkcija utrdb in celotnega utrjenega pasu bila taka, kakršno so si zamislili in izvedli. Vse utrdbe, postojanke XXI., XXII. in XXIII. sektorja so bile s poveljstvi svojih podsektorjev in sektorjev povezane tudi z ra- dijsko zvezo; o tem govore skice radijskih in telefonskih zvez, ki jih najdemo med doku- menti. Dodati moramo še to, da je Gaf XI. armad- nega zbora razpolagal s svojo gorsko artile- rijo. Ne vemo pa, ali je šlo za posamezne artilerijske enote ali samo za artilerijce, do- deljene utrdbam in enotam graničarjev. OBMEJNI SEKTORJI tr2askega ARMADNEGA ZBORA XXV. do XXVII. SEKTOR XXV. sektor »Timavo«-Št. Peter (Pivka), XXVI. sektor Ilirska Bistrica in XXVII. sek- tor Reka so bili podrejeni V. armadnemu zboru (od leta 1942 dalje XXIII. armadnemu zboru) v Trstu, zato imamo o njih le skope podatke. Slika o njih nam ostane nejasna. Iz dokumentov XI. armadnega zbora pa le zve- m.o nekaj podatkov. Južna meja XXV. sektorja »Timavo«-St. Peter je šla najbrž po vrhovih južno od ce- ste Knežak—Mašun—Kozarišče na Loškem polju. Ta sektor je imel dva podsektorja: Št. Peter (XXV. a) in Knežak (XXV. b). Prvi sektor je branil prehod proti meji Št. Peter—Klenik—Palčje—Laze pri Cerkniškem jezeru, drugi pa Zagorje—Bač—Mašun in še Knežak—Mašun—Kozarišče s številnimi vmesnimi gozdnimi kolovozi in vojaškimi mulatierami. XXVI. sektor — Ilirska Bistrica je imel tri podsektorje: »Ermesburgo« (XXVI. a). Klana (XXVI. b) in Matulje (XXVI. c). Podsektor »Ermesburgo«-Hermesburg je segal do tja, kjer končuje slovensko ozemlje. Ime je do- bil po lovski koči nemških fevdalcev ob cesti Zemon—Žabice—Cabranska polica. Na slo- venskih zemljevidih je kraj označen kot: Go- manjce (Slov. matica 1 :200.000, Ljubljana 1921) oziroma Gomance (Slov. Primorje, Bo- hinc-Planina 1 : 300.000). Ta podsektor je imel dolžnost, da brani prehode čez snežniško področje. Glavna sta bila križišče v Leskovi dolini in na Mašunu na severu in še prehod Gomanec—Cabranska polica—Babno polje na jugu. O številčnem stanju, oborožitvi in razvr- stitvi posameznih utrdb na teh sektorjih ne najdemo poročil in podatkov za leto 1941-42. Za junij 1942 zvemo, da je pod poveljstvom Gaf bila v Št. Petru (Pivki) ena četa inženir- skih enot, ki se je šele vežbala. Poleg te je bil še en mešan oddelek z avtokolono. Pri- mož pri Pivki je bil zelo utrjen, saj je v tej utrdbi stala kar cela baterija s petimi topovi (618. baterija 75/27). Imel je 14 utrjenih točk in sicer 9 severozahodno v smeri od črte Sel- ce—Gradec—Petelinje in še 5 točk v južno- vzhodni smeri Parje—Draskovče. XXVII. sektor je branil samo Reko. .O tem nimamo nikakih arhivskih podatkov. Leta 1941 je ob napadu na Jugoslavijo Reka mo- rala biti v zelo kritičnem stanju. Vemo, da je italijanska vojska od začetka do 11. aprila bila v obrambi in je pričakovala celo jugo- slovanski napad vsaj tu in tam. Tako pri Cerknem in pri Reki, katerih obrambo so šte- li med šibke točke svoje meje. General Za- nussi je v svoji memoarski knjigi (Guerra e Catastrofe dTtalia, Rim 1946) zapisal, da je italijanska vrhovna komanda bila sama zme- dena glede Reke: enkrat so ukazali, da se bo treba umakniti, drugič, da se je treba braniti do zadnjega. Pričakovanega jugoslovanskega napada pa ni bilo, niti četniških izpadov, o katerih so podatki v arhivu XI. armadnega zbora. Za- nussijevo pisanje in poročila tega zbora o po- hodu v Jugoslavijo so pa vsa ubrana na eno struno: Oh, ti Jugoslovani! Vsaj nekaj, vsaj malo bi se le lahko postavili v bran! Seveda za tem stoji skrita jezica: »Nikjer se naša vojska ni mogla ,proslaviti'; še tega nam niso privoščili.« Obratno je bilo pri Cerknem, kot smo že omenili. Tam so bežali celo tisti graničarji, ki bi tu morali prejeti svoj ognje- ni krst. In to celo po italijanskih dokumentih (preiskava o dogodkih): bežali so pred »ko- 173 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zami« ali kako drugo »divjačino«. Se general Zanussi se o Cerknem kar razpiše in ne ve, kaj bi povedal v opravičilo, dasi je bil do- deljen II. armadi. Ni, da bi čakali na naše raziskovalne eki- pe, da bi nam te posredovale podatke o utrd- bah ob meji bolj podrobno, kot smo jih tu podali. In še zlasti o tistih na Primožu (kota 718), na Miloniji (1098 m) nad Ilirsko Bistrico in o utrdbah na področju Snežnika. Ko se bodo odprli vojni arhivi Rima, bomo zvedeli kaj več. Ali kaj, ko še o prvi svetovni vojni italijanska generaliteta ni dovolila vpogleda v dokumente, a tudi sama ni izdala bogsiga- vedi kaj. ZAKLJUČEK: LETA 1913 SE SPET RAZPRAVLJA O UTRJENI MEJI Bolj iz ustnih virov vemo, da je bil utrjeni pas ob meji spomladi in poleti leta 1942 zelo zapuščen: mimo marsikatere utrdbe so že ho- dili naši partizani. Dokumentov o tem ni. Porazi sil osi na zimo 1942-43 pri Stalin- gradu in v Afriki so Mussolinija prisilile, da je v začetku leta 1943 izvedel vrsto sprememb med ministri: ker je bil »premalo« nemški, je šel zunanji minister Ciano za poslanika v Vatikan, med vrhovi vojske pa je maršal Cavallero, znan kot »preveč nemški«, moral zapustiti vrhovno poveljstvo in načelnik šta- ba vrhovnega poveljstva postane general Ambrosio, za Jugoslovane prav nič dobrodo- šla oseba, saj je bil prvi, ki je kot poveljnik II. armade zaukazal: »Upornike-partizane streljajte!« (Pov. II. armadnega zbora 23. 10. 1941, št. 4 —10947.) Ambrosio postane glavni dejavnik, na katerega se opira kralj pri na- meri, da bi odstranil z oblasti Mussolinija. S tem v zvezi je Ambrosio hotel umakniti italijanske divizije z Balkana, kar pa je Mus- solini preprečil, kot piše Churchill (Francoska izdaja: L'Etau se reforme V/l str. 40, Paris 1952). Dovolil pa mu je utrjevanje stare me- je, zlasti še Hrušice (podsektor XXIII. a Pod- kraj) ob stari rimski cesti in limesu, kar nam potrde nekateri dokumenti. Dela so bila po- verjena XXIV. armadnemu zboru v Vidmu. Ali kaj, ko so začeli utrjevati zelo pozno in sploh ne zvemo, kaj so opravili. Šele 1. julija 1943 je bil ustanovljen poseben urad v Lo- gatcu, ki je les in drug material iskal v ljub- ljanski pokrajini (fasc. 680 XI. a. z.). Šest dni po Mussolini j evem padcu je povelj- nik II. armade, gen. Robotti, 31. julija 1943 (II. armada, št. 1300) razposlal velikim enotam v Sloveniji in na Hrvaškem načrt o postop- nem umiku na stare meje. Prek treh obramb- nih položajev naj bi italijanska voiska zooet prišla na utrjene položaje stare italijansko- jugoslovanske meje. General Gambara pa bi moral postati vrhovni poveljnik vseh italijan- skih sil. Razglasitev premirja 8. septembra 1943 ga je dohitela na poti iz Rima. Splošno je znano, kako se je italijanska vojska sesula, meja pa sploh ni bila zasedena. Viri o utrjevanju meje: Arhiv I. Z. D. G., Liub- Ijana. Italijanski arhiv, fasc. 655 in naslednji: fasc. 924 in naslednji. Zlasti bi opozoril na akte: XI. a.Z. oper. št. 02/3708 12. 4. 1942; II. armada oper. št. 2902'14. 4. 1941; isti oper. št. 3425 26. 4. 1941; SMRE 7. 12. 1941, št. 0021250; akt M/5 pre-- mestitev enot 3. 1. 1942; SMRE št. 0023570 — Gaf 30. 1. 1942 in premestitev enot SMRE 6. 6. 1942 št.' 0036620/2. 174